23.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 434/17

—

ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Globalna Evropa: Konkurenca v svetu – Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta“ (COM(2006)0567),

—

ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom „za dosego celovite evropske mednarodne naložbene politike“ (COM(2010)0343),

—

ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Trgovina, rast in svetovne zadeve – Trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020“ COM(2010)0612),

—

ob upoštevanju Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, ki je bil sprejet leta 1994 kot del urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj v okviru GATT (1),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije (2) (uredba o trgovinskih ovirah),

—

ob upoštevanju poročila Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) o naložbah po svetu iz leta 2011,

—

ob upoštevanju poročil OECD/WTO/UNCTAD o trgovinskih in naložbenih ukrepih skupine G20 (od sredine oktobra 2010 do aprila 2011),

—

ob upoštevanju političnega okvira za naložbe Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD),

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 13. septembra 2011 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov (3),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o obetih v trgovinskih odnosih med EU in Kitajsko (4), resolucije z dne 1. junija 2006 o čezatlantskih gospodarskih odnosih EU-ZDA (5), resolucije z dne 28. septembra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih Evropske unije z Indijo (6), resolucije z dne 12. oktobra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Mercosurjem z namenom sklenitve medregionalnega pridružitvenega sporazuma (7), resolucije z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi – zunanji vidiki konkurenčnosti (8), resolucije z dne 19. junija 2007 o gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Rusijo (9), resolucije z dne 19. februarja 2008 o strategiji EU za olajšanje dostopa evropskim podjetjem na zunanje trge (10), resolucije z dne 24. aprila 2008: „Reformirani Svetovni trgovinski organizaciji naproti“ (11), resolucije z dne 5. februarja 2009 o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Kitajsko (12), resolucije z dne 26. marca 2009 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo (13), resolucije z dne 21. oktobra 2010 o trgovinskih odnosih Evropske unije z Latinsko Ameriko (14), resolucije z dne 17. februarja 2011 o sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Korejo (15) , resolucije z dne 6. aprila 2011 o evropski mednarodni naložbeni politiki (16), svojega stališča z dne 10. maja 2011 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume o naložbah med državami članicami in tretjimi državami (17), resolucije z dne 11. maja 2011 o trenutnem stanju pogajanj glede sporazuma o prosti trgovini med EU in Indijo (18), resolucije z dne 11. maja 2011 o trgovinskih odnosih med EU in Japonsko (19), resolucije z dne 8. junija 2011 o trgovinskih odnosih med EU in Kanado (20) in resolucije z dne 27. septembra 2011 o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije EU 2020 (21),

—

ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu svetu z naslovom „Poročilo o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe v letu 2011 – Zavezovanje strateških gospodarskih partnerjev k boljšemu dostopu do trga: prednostni ukrepi za odstranitev trgovinskih ovir“ (COM(2011)0114),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2011 o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe (22),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom: „Mala podjetja, velik svet – novo partnerstvo za pomoč MSP pri izkoriščanju priložnosti v svetu“ (COM(2011)0702),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP“ (COM(2011)0870),

—

ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu svetu o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe 2012 (COM(2012)0070),

—

ob upoštevanju poročila Mednarodne finančne korporacije/Svetovne banke z naslovom Poslovanje 2012: Poslovanje v preglednejšem svetu (Doing Business in a More Transparent World) (v nadaljevanju „indeks poslovanja za leto 2012“),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2012 o privlačnosti za naložbe v Evropo (23),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0367/2012),

A.

ker skupna trgovinska politika od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe v skladu s členom 207 PDEU obsega neposredne tuje naložbe in je v izključni pristojnosti EU; ker se lahko države članice pogajajo o dvostranskih sporazumih o naložbah in jih sklepajo samo na podlagi pooblastila Unije; ker je za vse sporazume o trgovini in naložbah, o katerih se v imenu Unije pogaja Komisija, potrebna privolitev Parlamenta;

B.

ker EU v skladu s poročilom Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj za leto 2011 ostaja pomembno območje, ki privlači neposredne tuje naložbe; ker je v nasprotju s tem iz podatkov Eurostata razvidno, da so skupni odlivi neposrednih tujih naložb EU-27 padli za 30 % v letu 2008, za nadaljnjih 28 % v letu 2009 in dodatnih 62 % v letu 2010;

C.

ker države članice v skladu z indeksom poslovanja za leto 2012 predstavljajo na svetovni ravni samo 40 % (članice evroobmočja pa samo 26 %) od 35 najpomembnejših držav z vidika podjetništva;

D.

ker Komisija ocenjuje, da je 99 % vseh podjetij v EU malih in srednjih podjetij (MSP) in ker je 92 % teh MSP mikropodjetij, ki zaposlujejo enega do devet uslužbencev, 6,7 % malih podjetij, ki zaposlujejo med 10 in 49 uslužbencev ter 1,1 % srednjih podjetij, ki imajo od 50 do 249 zaposlenih; ker je SMP 23 milijonov in so hrbtenica gospodarstva Unije ter zagotavljajo dve tretjini delovnih mest v zasebnem sektorju;

E.

ker so mikro, mala in srednja podjetja (MMSP) različna in imajo različne potrebe, ki izhajajo iz posebnega značaja industrijskega ali storitvenega sektorja, v katerem delujejo, države članice ali celo regije, iz katere poslujejo, velikosti, poslovnega modela, podjetniške kulture in poslovnega okolja, tako na mednarodni ravni kot znotraj enotnega trga; ker se v svojem poslovnem ciklu spopadajo z različnimi izzivi;

F.

ker pomanjkanje finančnih sredstev, poleg šibkejšega podjetniškega duha, kot obstaja v drugih industrializiranih gospodarstvih, ostaja eden glavnih izzivov za konkurenčnost in podjetništvo podjetij EU, in ker stalna regulativna razdrobljenost in birokratske ovire še naprej omejujejo zmogljivost MSP, zlasti malih in mikropodjetij, da bi se prilagodila energetsko učinkovitemu in z viri gospodarnemu gospodarstvu ter širila na trge zunaj matične države, znotraj enotnega trga in po svetu;

G.

ker je 44 % MSP poročalo, da je pomanjkanje ustreznih informacij znatna ovira za internacionalizacijo;

H.

ker odpor evropskih MSP, da bi razvila mednarodne dejavnosti, izhaja predvsem iz pomanjkanja analize ali predhodne analize njihovih izvoznih možnosti;

I.

ker se precej evropskih MSP ukvarja z dejavnostmi mednarodnega izvoza (25 % vseh), in ker samo 13 % evropskih MSP deluje na trgih zunaj EU, le 4 % MSP, ki niso dejavna na mednarodnem trgu, pa imajo specifične načrte za začetek mednarodnih dejavnosti v bližnji prihodnosti; ker se nekatera MSP zaradi poslovnih profilov in velikosti niso sposobna internacionalizirati;

J.

ker le 10 % mikropodjetij uporablja več kot 300 programov javne pomoči, ki so že na voljo, in ker imajo MSP glede na veliko število programov pomoči težave pri prepoznavanju in uporabi pomoči, ki je že na voljo;

K.

ker je svetovna gospodarska in finančna kriza posebno prizadela evropska MSP in ker je treba spodbujati tudi njihovo internacionalizacijo prek enotnega trga;

L.

ker v minulih dveh letih dosledno skoraj tretjina MSP, ki so zaprosila za bančno posojilo, ni dobila kredita ali pa je dobila manj, kot je želela; ker so bila mikropodjetja deležna največje stopnje zavrnitve;

M.

ker je okvirni program za konkurenčnost in inovativnost finančnim ustanovam omogočil nova sredstva v višini 30 milijard EUR za več kot 3 15  000 MSP za obdobje 2007–2013; in ker je Evropska investicijska banka (EIB) za MSP zagotovila posojila v višini približno 40 milijard EUR, od katerih je imelo v obdobju 2008–2011 korist več kot 2 10  000 MSP;

N.

ker bo novi predlagani program Komisije za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME) podjetjem in MSP zagotovil instrument za posojilna jamstva, ki bo ponudil jamstva za dolžniško financiranje prek posojil, konzorcijskih in podrejenih posojil ali zakupa, s čimer bi zmanjšali posebne težave, s katerimi se soočajo MSP pri dostopu do financiranja za rast podjetja, in bo zagotovil listinjenje dolžniških finančnih portfeljev MSP, katerega cilj je tem podjetjem zagotoviti dodatno dolžniško financiranje, in se bo izvajal od leta 2014 do leta 2020, z načrtovanim proračunom 2,5 milijarde EUR;

O.

ker so izkušnje držav članic pri politikah, ki podpirajo internacionalizacijo MSP in mikropodjetij, ter izkušnje institucij civilne družbe (gospodarske zbornice, podjetniška združenja ipd.) pomemben del pridobljenih izkušenj glede oblikovanja novih uspešnih in učinkovitih politik na tem področju;

P.

ker morajo vse politike, ki se izvajajo na evropski ravni za podporo MSP, podpirati in dopolnjevati veljavne politike, zagotavljati evropsko dodano vrednost, preprečevati podvajanje in prekrivanje z obstoječimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi programi ter zagotoviti najboljše načrtovanje in operativno usklajevanje;

Q.

ker poročilo Komisije o ovirah za trgovanje in naložbe navaja primere, kako dostop EU do trgov različnih držav sveta, tudi industrijsko razvitih gospodarstev in večjih gospodarstev v vzponu ter članic WTO, bolj omejujejo različne netarifne kot pa tarifne ovire, saj se slednje z napredovanjem globalizacije v znatni meri opuščajo, ker pravila WTO prepovedujejo neupravičene netarifne ovire;

R.

ker mora EU po potrebi podpirati in aktivno braniti svojo industrijo in družbe, tudi MSP, pred kršitvami dogovorjenih pravil, standardov in načel WTO s strani njenih trgovinskih partneric, in uporabiti vsa ustrezna in sorazmerna sredstva; ker bi morala biti uporaba večstranskih in dvostranskih mehanizmov reševanja sporov ter zlasti instrumentov trgovinske zaščite, skladnih z WTO, zadnja v vrsti ukrepov;

S.

ker je pravna negotovost osrednji dejavnik, ki MSP odvrača od internacionalizacije, in ker je pravni okvir s trgovinskimi partnerji, ki zagotavlja pravno gotovost, absolutno bistvenega pomena; ker mora EU braniti interese evropskih podjetij, predvsem MSP, pred kršitvami pravne gotovosti naložb v državah nečlanicah EU;

1.

poziva Komisijo in, kjer je to primerno, države članice, da spodbuja udeležbo MSP in po potrebi mikropodjetij na svetovnih trgih z izvajanjem primernih ukrepov za njihovo internacionalizacijo, zlasti pa njihovo dodatno vključevanje v enotni trg EU, vključno z lažjim dostopom do kapitala in redno posodobljenimi informacijami o poslovnih priložnostih v tujini ter učinkovitimi instrumenti trgovinske zaščite, s katerimi bi jih upravičeno zaščitili pred nepoštenim dampingom in subvencijami, da se zavaruje poštena konkurenca s tretjimi državami ter obenem zagotovi varstvo človekovih, delavskih in socialnih pravic ter okolja v tretjih državah;

2.

ugotavlja, da se MSP soočajo s težavami predvsem zato, ker je prišlo zaradi gospodarske krize do upada domačega povpraševanja;

3.

poudarja, da je treba izboljšati zbiranje podatkov na ravni podjetij za dvig osveščenosti o potrebah MMSP, razširjanju najboljših praks in nudenju bolje usmerjene podpore na državni ravni in ravni EU; poziva tudi k redni analizi stroškov in koristi za preverjanje učinkovitosti take podpore z osredotočanjem na povečanje inovativnosti in konkurenčnosti MMSP tako na enotnem trgu kot na svetovni ravni;

4.

poudarja, da bi bilo treba najprej preveriti, kateri so obstoječi programi pomoči na nacionalni ravni in na ravni EU in kateri programi manjkajo, da bi preprečili prekrivanje ali vrzeli, v to pa bi bilo treba vključiti obstoječe ponudnike storitev in v sodelovanju z nacionalnimi agencijami oblikovati strategije pomoči; spodbuja organe držav članic, naj vzpostavijo podobne enotne spletne podatkovne zbirke z nacionalnimi in regionalnimi viri financiranja;

5.

poudarja, da je treba oceniti razpoložljivi trg za širjenje internacionalizacije in še naprej spodbujati razvoj MSP na notranjem trgu, prav tako pa upoštevati razvoj MSP na notranjem trgu enako kot razvoj MSP v tujini;

6.

meni, da je za konkurenčnost in rast EU ključno ustvariti mrežo, kot del digitalne platforme, združiti nacionalno službo za pomoč MSP, gospodarske zbornice, izvozne agencije, poslovna združenja in Komisijo, da bi podjetjem v EU, zlasti izvoznikom in uvoznikom, zagotovili natančne, pravočasne in bralcu prijazne informacije z enega mesta, zato da bi lahko popolnoma izkoristili novo skupno trgovinsko politiko Unije;

7.

poudarja, da so ponavljajoče se težave pri dostopu do kapitala eden od ključnih razlogov za preprečevanje internacionalizacije MSP; poziva nacionalne vlade, naj podprejo MSP z uradno podprtimi izvoznimi krediti, pri čemer ne smejo izkrivljati konkurence znotraj EU, pa tudi z zagotavljanjem zadostnega financiranja za MSP (na primer posebna posojila, sofinanciranje in tvegani kapital), da bi pomagale premostiti zmanjševanje naložb in finančnih vzvodov bank; poudarja, da bi moralo biti tako financiranje zagotovljeno MSP, ki že izvažajo in ki lahko predstavijo izvedljiv poslovni načrt za izboljšanje ali konsolidacijo obstoječega tržnega deleža ter ustvarjajo delovna mesta, zlasti za mlade;

8.

meni, da se za podporo gospodarstvu EU ne sme spregledati pomoči za ustanavljajoča se podjetja, ki nudijo inovativne proizvode in storitve ter za MSP, ki potrebujejo začetne oziroma dodatne investicije, bodisi delujejo na notranjem trgu ali, ko se želijo razvijati prek internacionalizacije;

9.

zato poziva nacionalne vlade, naj pomagajo MSP s preučitvijo možnosti za oblikovanje, med drugim, investicijskih skladov za MSP, v katere bi lahko vsak evropski državljan naložil prihranke;

10.

poziva, naj so uradno podprti izvozni krediti v skladu s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), in spodbuja projekte, ki so v skladu z mednarodnimi delovnimi in okoljskimi standardi;

11.

poziva, naj se pomoč za MSP za dostop do kapitala prilagodi v skladu z ustreznim in posebnim povpraševanjem MSP, da bi se izognili enakemu pristopu za vse; ugotavlja, da v tem oziru industrija v EU kaže številne poslovne profile in potrebe, ki odražajo velikost, strukturo, področje dejavnosti in geografski položaj MSP;

12.

meni, da je nujno potrebujemo celostno strategijo za financiranje trgovine, ki bo namenjena pospeševanju internacionalizacije MSP; meni, da bi morala EU dejavno spodbujati in podpirati spodbude za razvoj MSP v strateških sektorjih, zlasti v primeru proizvodnih dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, ki ponujajo konkurenčno prednost pred gospodarstvi v vzponu in visoko kakovostna delovna mesta za evropske državljane; zato poudarja, da je treba opredeliti obetavne tržne niše in spodbujati njihov razvoj;

13.

poziva Komisijo, naj preuči evropski trg poslovnih angelov in druge podobne trge po svetu, da bi upoštevala izkušnje in vzpostavila zmogljivosti za vodje mrež poslovnih angelov v EU; spodbuja banke in druge finančne institucije, naj strankam svojih MSP zagotavljajo redno posodobljene informacije o razpoložljivih finančnih instrumentih, vključno s podpornimi mrežami MSP in poslovnimi angeli; poziva tudi Komisijo, naj v zvezi s tem ponudi ustrezne informacije;

14.

priznava obstoj ustaljenih in preverjenih sistemov za podporo MSP na nacionalni ravni, ki ponujajo dostop do izvoznih kreditov prek izvoznih agencij, in meni, da je to pomoč smiselno nadaljevati; vendar pa meni, da bi veljalo srednjeročno dodatno razpravljati o vzpostavitvi sistematske podpore za izvozne kredite na ravni EU, skupaj z vzpostavitvijo izvozno/uvozne organizacije MSP, ki bi izplačevala MSP dodatno pomoč prek izvoznih agencij na podlagi primerov najboljše prakse v posameznih državah; meni, da bi ta dodatna pomoč lahko vključevala posojila z ugodno in fiksno obrestno mero, kratkoročni delovni kapital in refinanciranje, lastniški kapital in rešitve zavarovalnega poslovanja;

15.

opozarja na regulativne in zakonske korake, ki jim je treba narediti za izboljšanje dostopa MSP do jamstev, tj.:

16.

poudarja potrebo po zagotavljanju finančne in tehnične pomoči MSP, z osredotočanjem na raziskavo trga, svetovanjem v zvezi z načrtovanjem in financiranjem izvoza, pravnim svetovanjem (npr. o odstopnih klavzulah ali kaznih pri zamudah plačil ali neplačilu), carinske in davčne obveznosti ter predstavljanje podjetij na sejmih in poslovnih dogodkih (npr. za iskanje distributerjev v tretjih državah);

17.

vztraja, da se je treba osredotočiti tudi na odpravo kreditne vrzeli za mikropodjetja; poudarja koristno vlogo majhnih posojil pri omogočanju ustanavljanja takih podjetij; ponovno poudarja, da pri nišnih trgih že majhne neposredne tuje naložbe lahko spodbudijo osnovne poslovne pobude z vidika ustvarjanja rasti in trajnostnega razvoja na lokalni ravni (npr. razvijanje obrtniškega znanja);

18.

poziva k povečanju javno-zasebnih partnerstev pri zagotavljanju izhodiščnega in tveganega kapitala MMSP v EU s porazdelitvijo podjetniškega tveganja; poudarja, da imajo v tem oziru mikrofinančne institucije in skladi socialnega podjetništva pri razvijanju poslovnih možnosti pozitivno vlogo, ker imajo močne socialne, etične in okoljske cilje;

19.

poziva k prizadevanju za poenostavitev poslovnega okolja za MSP na nacionalni ravni in ravni EU, da bi v tesnem posvetovanju z združenji MSP EU ter trgovinskimi in obrtnimi zbornicami, pa tudi drugimi primernimi zainteresiranimi stranmi, podprli skrajšanje upravnih postopkov in internacionalizacijo MSP;

20.

poziva države članice, naj vzpostavijo enotne službe za pomoč podjetjem na lokalni ravni, ki bi jih upravljali v sodelovanju s podjetji EU, da bi lahko MSP v svojem jeziku prejemala informacije, ki bi jih lahko takoj uporabila, o izvoznih/uvoznih priložnostih, obstoječih (tarifnih in netarifnih) ovirah za trgovino, zaščiti naložb, določbah o reševanju sporov, konkurentih kot tudi poznavanju in razumevanju kulturnih in človeških praks na trgih tretjih držav;

21.

zahteva, da se razvije mreža med MSP ter velikimi evropskimi podjetji, da bi MSP izkoristila njihovo strokovno znanje ter izvozne in inovacijske zmogljivosti;

22.

poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjave med vodilnimi iz evropskih in tujih MSP, ki delujejo na podlagi vzorca programa „Erasmus za mlade podjetnike“, ki trenutno obstaja na ravni Evropske unije;

23.

poudarja, da je treba spodbujati sodelovanje med evropskimi MSP in podjetji iz tretjih držav, da bi jim olajšali vstop na trg ter vključevanje na trge tretjih držav;

24.

poziva Komisijo in države članice, naj evropska MSP bolje osvestijo glede trgovinskih sporazumov, o katerih se pogaja, in glede mednarodnih naložbenih možnosti, ki se jim ponujajo;

25.

spodbuja podjetja in izvoznike EU, da dejavno uporabljajo instrumente trgovinske zaščite, kot so pritožbe v okviru uredbe o trgovinskih ovirah ali register pritožb v podatkovni zbirki o dostopu na trg, da se Komisiji poroča o materialni škodi zaradi trgovinskih ovir in omogoči, kjer je primerno, da Komisija po uradni dolžnosti začne protidampinške preiskave in preiskave izravnalnih dajatev, pri tem pa tesno sodeluje z industrijo, da se kar najbolj zmanjša nevarnost povračilnih ukrepov;

26.

meni, da je učinkovito varstvo MSP pred nepoštenimi trgovinskimi praksami partnerskih držav EU enako pomembna kot pomoč MSP, ki se želijo internacionalizirati; meni, da sta internacionalizacija in varstvo dve plati istega procesa globalizacije;

27.

poziva Komisijo, naj vprašanje izboljšanega dostopa MSP do protidampinških preiskav in preiskav izravnalnih dajatev ustrezno obravnava pri reformi instrumentov trgovinske zaščite EU;

28.

poziva Komisijo, naj vključi MSP v oblikovanje mednarodnih standardov (npr. ISO), ker spremembe v ureditvenih režimih neposredno vplivajo na njihovo dobičkonosnost; vztraja, da je treba odpravo neupravičenih netarifnih ovir obravnavati kot glavno prednostno nalogo Komisije, zlasti z usklajevanjem tehničnih pravil na podlagi ustreznih globalnih standardov;

29.

poziva Komisijo, naj to razširjeno in trdovratno problematiko obravnava v večstranskih in dvostranskih trgovinskih sporazumih, posebno v takih z industrijsko razvitimi gospodarstvi in gospodarstvi v vzponu, in zagotovi, da bo WTO netarifnim oviram pri trgovanju posvetila prav toliko pozornosti kot ukinitvi tarif;

30.

obžaluje pomanjkanje konkretnih sredstev, ki jih imajo na voljo evropska podjetja, zlasti MSP, za učinkovito spopadanje s kršenjem pravic intelektualne lastnine; pozdravlja odločitev Komisije, da predlaga pregled direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine; poziva Komisijo in države članice, naj se odločneje zavzamejo za pravice intelektualne lastnine v vseh ustreznih večstranskih organizacijah (WTO, Svetovna zdravstvena organizacija, Svetovna organizacija za intelektualno lastnino);

31.

poudarja, da so MSP občutljiva na nihanje cen; zato poziva Komisijo, naj si na ravni EU in v mednarodnih forumih, kot je G20, dejavno prizadeva za boj proti finančnim špekulacijam v zvezi s hrano in surovinami;

32.

poziva Unijo, naj v celoti izkoristi priložnosti za naložbe za MSP v EU, ki izvirajo iz evropske sosedske politike, pri tem pa posebno pozornost nameni čezmejnim naložbam v državah vzhodnega partnerstva in partnerstva z južnim Sredozemljem; poudarja, da bi morale naložbene priložnosti na teh območjih občutno prispevati k izpolnjevanju gospodarskih in socialnih potreb prebivalcev iz zadevnih držav ter spodbujati trajnostni gospodarski razvoj, poglabljati regionalno sodelovanje in regionalno stabilnost;

33.

meni, da bi morali Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje razviti sinergije za dodatno izboljšanje trgovinske diplomacije Unije v svetu;

34.

poziva EU, naj razvije velikopotezno skupno industrijsko politiko, ki bo temeljila na spodbujanju raziskav in inovacij, ki imajo koristi od inovativnih oblik financiranja, kot so projektne obveznice, in bo podpirala razvoj MSP prek dostopa do javnih naročil, da bi tako ohranili njeno konkurenčnost v odnosu do velikih akterjev v industrijskem in raziskovalnem sektorju;

35.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.