15.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 332/14

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju členov 165, 166 in 214 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Sklepa št. 1719/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi programa "Mladi v akciji" za obdobje 2007–2013 (1),

—

ob upoštevanju Sklepa št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja (2),

—

ob upoštevanju Sklepa št. 1904/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi programa "Evropa za državljane" za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva za obdobje 2007–2013 (3),

—

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2010/37/ES z dne 27. novembra 2009 o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (2011) (4),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 24. aprila 2006 o priznavanju vrednosti neformalnega in priložnostnega učenja na področju evropske mladine (5),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 27. novembra 2007 o prostovoljnih dejavnostih mladih (14427/1/2007),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 16. maja 2007 o uresničevanju skupnih ciljev na področju prostovoljnih dejavnosti mladih (6),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. novembra 2008 o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropski uniji (7),

—

ob upoštevanju priporočila 2006/961/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost (8),

—

ob upoštevanju izjave z dne 10. marca 2011 o pripravi evropskega statuta za vzajemne družbe, združenja in fundacije (9),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 3. oktobra 2011 o vlogi prostovoljnih dejavnosti v socialni politiki (14552/2011),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. novembra 2011 o vlogi prostovoljnih dejavnosti v športu pri spodbujanju aktivnega državljanstva (10),

—

ob upoštevanju poročila Komisije o državljanstvu EU iz leta 2010 z dne 27. oktobra 2010 – Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU (COM(2010)0603),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 5. septembra 2007 z naslovom "Spodbujanje polne udeležbe mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi" (COM(2007)0498),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 27. aprila 2009 z naslovom "Strategija EU za mlade: vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja – Prenovljena odprta metoda koordinacije za obravnavo izzivov in priložnosti za mlade" (COM(2009)0200),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom "Evropa 2020 – strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" (COM(2010)2020),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 15. septembra 2010 z naslovom "Pobuda Mladi in mobilnost za izkoriščanje potenciala mladih pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropski uniji" (COM(2010)0477),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 20. septembra 2011 z naslovom "Sporočilo o politikah EU in prostovoljstvu: priznavanje in spodbujanje čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU" (COM(2011)0568),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 23. novembra 2010 z naslovom "Prostovoljstvo kot izraz solidarnosti državljanov EU: prvi razmislek o Evropski prostovoljski enoti za humanitarno pomoč" (COM(2010)0683),

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o prispevku prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji (11),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0166/2012),

A.

ker prostovoljstvo pomeni dejavnosti, vključno s formalnimi, neformalnimi, priložnostnimi in poklicnimi dejavnostmi usposabljanja in učenja, ki se opravljajo prostovoljno na podlagi svobodne izbire in lastne motivacije oseb, ne zaradi dobička, temveč zaradi neprofitnih vzgibov, ki prinašajo korist prostovoljcem, prejemnikom storitev prostovoljskih združenj, skupnostim in celotni družbi;

B.

ker ima uspeh evropskega leta prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (2011) na državni, regionalni, lokalni in evropski ravni pozitivne učinke z vidika večje javne prepoznavnosti in ozaveščanja ter bi moral vplivati na pripravljanje javnih politik;

C.

ker je prostovoljstvo izkušnja, ki omogoča priložnostno učenje za ljudi vseh starosti; ker prinaša koristi v smislu osebnega razvoja, upravljanja skupnosti, krepitve demokracije, državljanskih vrednot, družbene solidarnosti in sodelovanja v demokratičnem življenju, medkulturnega spoznavanja in pridobivanja socialnega in poklicnega znanja in spretnosti, poleg tega pa prispeva tudi k uresničevanju ciljev politik Evropske unije na področju socialnega vključevanja, boja proti diskriminaciji, zaposlovanja, izobraževanja, kulture, razvijanja znanj in spretnosti ter državljanstva;

D.

ker je prostovoljstvo pomemben dejavnik ustvarjanja družbenega kapitala in razvoja ter spodbujanja socialne in ekonomske kohezije, saj ponuja možnosti neformalnega učenja, ki prostovoljcem omogočajo pridobiti spretnosti, s katerimi bodo lažje zaposljivi, in tako prispeva k strategiji za rast Evropa 2020;

E.

ker rastoče število državljanov EU vseh starosti sodeluje v prostovoljnih dejavnostih na področjih izobraževanja, kulture, mladinskih politik, športa, okolja, trajnostnega razvoja, zdravja, priseljevanja, zagovarjanja pravic, družbene odgovornosti podjetij ter odnosov EU s tretjimi državami;

F.

ker obstaja izjemna raznolikost kultur, tradicij, pravnih sistemov in organizacijskih metod na področju prostovoljstva v državah članicah, vztrajne pa so tudi ovire za prostovoljske dejavnosti, saj se to ne priznava oziroma se ne priznava dovolj v številnih pravnih sistemih držav članic, in ker ne bi smelo opravljati nalog, ki utegnejo ustvarjati plačana delovna mesta;

G.

ker gospodarska kriza in fiskalna konsolidacija ogrožata finančno vzdržnost številnih nevladnih organizacij in ponudnikov prostovoljstva, ki vsakodnevno delajo na področju spodbujanja aktivnega državljanstva, solidarnosti in socialnega vključevanja v vsej Evropi;

H.

ker gospodarska kriza ter politični in gospodarski dejavniki vplivajo na trajnostno financiranje in zbiranje sredstev za prostovoljne dejavnosti;

I.

ker številni projekti in organizacije, ki jih vodijo prostovoljci, zaradi pretirane birokracije nimajo sredstev za dostopanje do in zagotavljanje financiranja v okviru obstoječih programov EU;

J.

ker imajo ukrepi EU dodano vrednost pri spodbujanju sodelovanja med državami članicami ter izmenjave informacij in dobre prakse na področju prostovoljstva, obenem pa upoštevajo načelo subsidiarnosti;

1.

poziva države članice, ki nimajo jasnega ali ustreznega pravnega okvira za prostovoljce, naj ga vzpostavijo ter oblikujejo nacionalne strategije za spodbujanje razvoja prostovoljnih dejavnosti, vključno s priznavanjem pravic prostovoljcev, ter zagotovijo kakovost, zaščito in dostop vsem, brez diskriminacije, zlasti kar zadeva ustrezen dostop do zdravstvenega in socialnega varstva;

2.

poziva države članice, ki niso dosegle občutnejšega napredka na področju prostovoljstva, naj pri pripravi svojih politik, programov in financiranja v prihodnosti namenijo večjo pozornost temu sektorju;

3.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo pravice in odgovornosti prostovoljcev priznane in spoštovane ter da se jih bodo zavedali prostovoljci sami; v zvezi s tem predlaga državam članicam, naj uporabijo Evropsko listino o pravicah in odgovornostih prostovoljcev, ki jo je razvila konferenca zainteresiranih strani na Drugi mladinski konferenci o prostovoljnem delu leta 2011, kot referenco pri oblikovanju politik in nacionalne zakonodaje na tem področju;

4.

prosi nacionalne, regionalne in lokalne organe ter EU, naj namenijo posebno pozornost zapostavljenim mladim z manj možnostmi (zlasti invalidom), da bi ti lahko sodelovali v prostovoljnih dejavnostih in zato dobili ustrezno pedagoško in finančno podporo;

5.

poudarja, da prostovoljstvo znižuje nevarnost socialne izključenosti in da je treba k tem dejavnostim pritegniti vse družbene skupine, zlasti invalide; poudarja, da je treba zagotoviti, da postane prostovoljstvo bolj široko priznano, in odpraviti različne ovire zanj;

6.

poudarja, da bi prostovoljstvo moralo postati dostopno tudi priseljencem in manjšinam, ker je to dejavnik, ki spodbuja njihovo povezovanje in socialno vključevanje;

7.

ugotavlja, da ima sodelovanje prostovoljcev iz držav članic Evropske unije in tretjih držav ugoden vpliv, ter poudarja, da je to sodelovanje posebno pomembno v okviru evropske sosedske politike; opozarja tudi, da lahko prostovoljstvo poleg glavnih koristi, ki jih nudi, prispeva tudi k spodbujanju demokracije in pravne države v tretjih državah;

8.

poziva Svet in Komisijo, naj dodatno napredujeta v pogajanjih za poenostavitev vizumskih postopkov za nedržavljane EU, ki želijo vstopiti v EU zaradi prostovoljstva, pod pogojem, da izpolnjujejo merila za opravljanje prostovoljskih dejavnosti;

9.

poziva države članice, naj izvajajo določbe Direktive Sveta 2004/114/ES (12) o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela ter naj še bolj poenostavijo postopke za izdajo vizumov osebam, ki želijo opravljati prostovoljne dejavnosti, zlasti v okviru evropske sosedske politike;

10.

ugotavlja, da se s prostovoljstvom državljani vključujejo v lokalni in čezmejni trajnostni razvoj gospodarstva, družbe in okolja in lahko pogosto zagotovijo hitro pomoč v primeru nesreč; izpostavlja, da prostovoljstvo igra tudi vlogo pri spodbujanju solidarnosti, aktivnega državljanstva in medkulturnega učenja, saj prostovoljcem ponuja priložnosti za učenje jezika in spoznavanje kulture države, kjer delajo, in tako krepi družbeno kohezijo in participativno demokracijo;

11.

spodbuja države članice, naj priznajo koristi sodelovanja v čezmejnih prostovoljnih dejavnostih za zagotavljanje novih znanj in spretnosti državljanom, prispevanje k njihovi zaposljivosti in mobilnosti ter krepitev razvoja socialnega vključevanja ter naj podpirajo sodelovanje med organizatorji prostovoljnih dejavnosti v državah EU, da bi pospešile mobilnost prostovoljcev vseh starosti po vsej Evropi z namenom spodbujanja medsebojnega kulturnega bogatenja;

12.

poziva Komisijo, naj izboljša infrastrukturo organizacij in centrov prostovoljstva za zagotavljanje obveščanja in usposabljanja ter za usklajevanje dejavnosti prostovoljcev in njihovih organizacij;

13.

poziva Komisijo, naj objavi poročilo, v katerem bodo opredeljene ovire za čezmejno prostovoljstvo, na primer starostne omejitve pri zavarovanju, po potrebi pa tudi zakonodajne predloge;

14.

opozarja, da je treba razvijati kakovostno prostovoljstvo tako na nacionalni kot na čezmejni ravni, tudi s pomočjo strukturiranega okvira za celovito obveščanje in ustreznega izobraževanja prostovoljcev, ki vključuje trenutno najboljšo prakso, razvoja gostiteljskih zmogljivosti za ponudnike in organizacije na lokalni in nacionalni ravni, priznavanja pravic prostovoljcev do usklajevanja njihovega prostovoljnega dela z osebnim življenjem in vzpostavljanja potrebne infrastrukture na vseh ravneh;

15.

poudarja pomen razvijanja dejavnosti, ki lahko združujejo in usmerjajo motivacije morebitnih prostovoljcev ter tako izkoriščajo znanje in izkušnje vsake osebe in povečujejo kakovost prostovoljstva v vseh organizacijah in združenjih ter v vseh državah članicah, pri čemer se posebno pozornost nameni čezmejnemu prostovoljstvu;

16.

poziva države članice, naj spodbujajo uporabo časa, ki ga prispevajo prostovoljci, kot enakovrednega finančnim prispevkom pri evropskih projektih, zlasti pri čezmejnih pobudah;

17.

poziva države članice, naj razvijajo mednarodne pobude in programe prostovoljstva, ki bodo segali čez meje EU, in opozarja na uspešne primere in dobre prakse, ki se v ta namen že izvajajo v nekaterih državah članicah;

18.

poziva države članice, naj spodbujajo programe usposabljanja, pripravijo priročnike in gradivo o vodenju prostovoljcev ter uvedejo programe za spodbujanje posameznikov k udeležbi v čezmejnih prostovoljnih dejavnostih;

19.

poziva Komisijo in nacionalne, regionalne in lokalne organe, kakor tudi različne organizacije civilne družbe, naj izboljšajo informacijska omrežja, da bi vsi lahko vedeli za vse možnosti v okviru prostovoljstva, odpravijo ovire za sodelovanje, povečajo dostop do najboljših praks v prostovoljstvu in spodbujajo čezmejno sodelovanje;

20.

zato predlaga, da se v sodelovanju z organizacijami in združenji, ki delujejo v tem sektorju, zlasti z njihovimi evropskimi mrežami, vzpostavi centraliziran portal EU, ki bo zajemal zbirko podatkovnih virov o najboljših praksah na področju prostovoljstva in del, namenjen tudi čezmejnemu prostovoljstvu, in ki bo nudil informacije o razpoložljivih programih, njihovih stroških in pogojih, omogočal izmenjavo informacij o upravnih obremenitvah, pravnih in javnofinančnih vidikih prostovoljstva, ovirah pri dostopanju do programov in najboljših načinih za njihovo reševanje;

21.

spodbuja države članice, naj uporabljajo priročnik Mednarodne organizacije dela o merjenju prostovoljnega dela in priročnik Združenih narodov o neprofitnih organizacijah, da bi zagotovile primerljive statistične in druge podatke, na podlagi katerih bi se oblikovala jasna podoba o tem, kako pomemben je prispevek prostovoljstva in kakšne so potrebe prostovoljcev in ponudnikov v vsej Evropski uniji;

22.

poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k sprejetju priročnika Mednarodne organizacije dela o merjenju prostovoljnega dela, da se zagotovijo zanesljivi primerljivi podatki, ki lahko pripomorejo k izboljšanju spremljanja in oblikovanja politik;

23.

ugotavlja, da je za starejše, ki se udeležujejo prostovoljnih dejavnosti, upokojitev lažja, saj z aktivnim delom tako prenehajo postopoma;

24.

poudarja pomen obveščanja, primernega financiranja in pomoči za starejše državljane, ki se želijo udeležiti prostovoljstva v drugih državah EU, kar spodbuja aktivno tretje življenjsko obdobje kot bogat vir modrosti in izkušenj za družbo;

25.

ugotavlja, da prostovoljstvo prispeva k integraciji, socialni vključenosti in socialnim inovacijam ter lahko prispeva tudi k odpravi revščine ter doseganju ekonomske in socialne kohezije; poudarja, da prostovoljstvo krepi tudi solidarnost med generacijami, saj spodbuja sodelovanje med mladimi in starejšimi, in prispeva k aktivnem staranju in družbeni udeležbi v vseh fazah življenja ter k izboljšanju okoljske zaščite;

26.

ugotavlja, da prostovoljstvo povečuje strpnost ljudi, ustvarja človeški in družbeni kapital ter igra ključno vlogo pri krepitvi položaja socialno izključenih skupin; poudarja, da je treba zagotoviti dostop do najrazličnejših priložnosti za prostovoljno delo, in spodbuja Komisijo, naj oblikuje evropske programe, ki bodo bolj vključujoči in dostopni za vse starostne skupine;

27.

spodbuja države članice, naj določijo nacionalne cilje na področju prostovoljstva in pripravijo uradna poročila o popisu, nadzoru in oceni prostovoljnih dejavnosti;

28.

poziva Komisijo in države članice, naj dajo velik pomen prostovoljstvu v športu, zlasti množičnemu, naj priznajo pomen vloge, ki jo imajo športne organizacije, ki jih vodijo prostovoljci, pri krepitvi kulture, spodbujanju socialnega vključevanja in krepitvi skupnosti ter naj si prizadevajo za odstranitev ovir za prostovoljstvo v športu po vsej EU;

29.

spodbuja nacionalne, regionalne in lokalne organe ter EU, naj priznajo pomemben prispevek prostovoljstva tudi na področju varstva okolja ter podprejo prostovoljne dejavnosti na področju okoljevarstvene vzgoje, preprečevanja in obvladovanja izrednih razmer ter zaščite umetniške in kulturne dediščine;

30.

spodbuja gospodarske subjekte v Evropski uniji, naj dejavno podprejo svoje sodelavce in upokojence pri njihovem prostovoljnem delu;

31.

podpira predlog Komisije o uvedbi evropskega potnega lista znanj in spretnosti, da bi se znanja in spretnosti, pridobljene pri prostovoljnih dejavnostih, uradno priznale v okviru poklica ali usposabljanja, saj je to bistvenega pomena za motiviranje možnih prostovoljcev in ustvarjanje povezave med neformalnim in formalnim izobraževanjem;

32.

poudarja, da evropski potni list znanj in spretnosti ne bi smel biti skupek novih ločenih certifikatov, temveč popoln dokument, v katerem bi bili na zahtevo prostovoljca našteti vse praktične izkušnje, usposabljanja, čustvene in socialne kompetence ter poklicne kvalifikacije, pridobljeni v okviru programa vseživljenjskega učenja, skupaj z znanjem in spretnostmi, pridobljenimi pri prostovoljni dejavnosti;

33.

zato za študente predlaga vključitev znanj in spretnosti, pridobljenih v okviru prostovoljnih dejavnosti, v evropski sistem prenašanja kreditnih točk;

34.

poziva Komisijo, naj razmisli o pripravi podobnega sistema za izračun in priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih v okviru prostovoljnih dejavnosti, za odrasle zunaj univerzitetnega sistema;

35.

poziva Komisijo, naj evropski potni list znanj in spretnosti čim prej postane realnost; izpostavlja, da so znanja in spretnosti, pridobljene s prostovoljnim delom, zelo pomembne za poklicno pot in ob predložitvi življenjepisa predstavljajo dodano vrednost, ter poudarja, da lahko prostovoljstvo mladim pomaga pri izbiri poklicne poti;

36.

poudarja, da je treba znanja in veščine, pridobljene s prostovoljstvom, priznati kot neformalno in priložnostno učenje ter delovne izkušnje;

37.

ugotavlja, da prostovoljno delo prostovoljcem omogoča, da širijo obzorja in razvijajo svojo osebnost, ter izpostavlja, da prinaša tudi gospodarske koristi državam članicam, saj ljudje, ki opravljajo prostovoljne dejavnosti, prispevajo k ustvarjanju bruto domačega proizvoda;

38.

poziva Komisijo, naj v "evropskem potnem listu znanj in spretnosti" obravnava potrebo po povezovalnem in prenosljivem pristopu za ustrezno selekcioniranje in preverjanje prostovoljcev, ki delajo z otroki in/ali ranljivimi člani družbe;

39.

poziva države članice, naj razvijejo mehanizme za priznavanje rezultatov priložnostnega in neformalnega izobraževanja, ki bi izboljšali vrednost in prenosljivost znanj in spretnosti, pridobljenih zunaj formalnega izobraževanja, tako da bi omogočali pridobitev dodatnih kreditnih točk ECTS na univerzi s pomočjo prostovoljnih dejavnosti ter vključevali standardizirani mehanizem priznavanja znanj in spretnosti, pridobljenih s prostovoljstvom, v evropskem sistemu prenašanja kreditnih točk (ECST), preučijo pa naj tudi načine za odpravo davčnih ovir, s katerimi se srečujejo prostovoljci, ki sodelujejo pri čezmejnih dejavnostih;

40.

predlaga, naj se vzpostavi okvir za usposabljanje in kvalifikacije prostovoljnih trenerjev ter naj se vključi v evropski okvir kvalifikacij, da se izboljša mobilnost prostovoljnih trenerjev in okrepi prenosljivost znanj in spretnosti ter veščin, razvitih s prostovoljstvom;

41.

poziva države članice, naj podprejo prostovoljstvo zaposlenih in prostovoljstvo, ki ga podpirajo delodajalci, tudi v okviru družbene odgovornosti podjetij;

42.

podpira predlog Komisije o vzpostavitvi evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč, s pomočjo katere bi se povečala udeležba prostovoljcev v solidarnostnih ukrepih v okviru politike EU na področju človekoljubne pomoči;

43.

poziva Komisijo, naj tudi pri vzpostavitvi te prostovoljske enote že na začetku upošteva obstoječe strukture in jih dejavno vključi; poleg tega poudarja, da podvajanje struktur na področju civilne zaščite ni zaželeno in se mu je treba izogniti;

44.

poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe ter EU, naj zagotovijo ustrezno in stalno financiranje ter poenostavijo upravne postopke, vključno z davčnimi spodbudami, za organizacije, ki se ukvarjajo s prostovoljnim delom, za vsa združenja in mreže, zlasti majhna združenja z omejenimi sredstvi, da bi se okrepili njihova vloga, dejavnosti in rezultati v korist družbe;

45.

zato poziva, naj se pojasni pojem nepovratnih sredstev za združenja, da se financiranje združenj ne bi več zamenjevalo z državno pomočjo, kar utegne ovirati konkurenco v finančnem sektorju;

46.

poziva Komisijo, naj predlaga mehanizem, s katerim bi lahko države članice, ki želijo okrepiti civilno družbo, uvedle oprostitev DDV za vse ali večino dejavnosti in transakcij, ki jih izvajajo prostovoljne nepridobitne organizacije; poudarja, da bi moral takšen mehanizem veljati vsaj za manjše nepridobitne organizacije;

47.

poziva države članice, naj prostovoljcem zagotovijo pravno varnost – tudi v zvezi z vprašanji zavarovanja–, da bodo različne ureditve v različnih državah članicah spodbujale čezmejno prostovoljno delo, ter naj zagotovijo boljše obveščanje prostovoljcev v zvezi z njihovimi pravicami ter regulativnimi in institucionalnimi ureditvami, ki se uporabljajo v različnih državah članicah;

48.

poziva Komisijo, naj pomaga pri procesu odpravljanja obstoječih ovir;

49.

poziva države članice, naj preučijo svojo ureditev na področju čezmejne obdavčitve in socialnega varstva v povezavi s čezmejnim prostovoljstvom, da ne bo dodatno ovirala teh dejavnosti in da bodo lahko čezmejni prostovoljci deležni ugodnosti socialnega varstva, do katerih so upravičeni v skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004;

50.

poudarja, da prostovoljstva – čeprav je pomemben vir v našem gospodarstvu in družbi – ne smemo razumeti kot alternativo za redno, plačano delo in ne sme v nobenem primeru biti izgovor vlad za neizpolnjevanje svojih socialnih obveznosti;

51.

meni, da je treba ta vidik okrepiti zlasti v sektorju oskrbe, kjer se delež prostovoljstva še naprej povečuje; poudarja tudi, da spodbujanje prostovoljstva v povezavi s pridobivanjem, razvojem ali ohranjanjem znanj ne sme privesti do tega, da bi prostovoljstvo postalo obvezno, saj bi to spodkopalo njegovo bistvo;

52.

poziva državne, regionalne in lokalne organe ter zlasti EU, naj akterje in partnerje prostovoljstva seznanijo z obstoječimi evropskimi programi, zlasti s tistimi, katerih cilj je "evropsko teritorialno sodelovanje" v okviru kohezijske politike, ter jim olajšajo dostop do teh programov, da bi jih lahko bolje izkoristili za svoje čezmejne projekte in dejavnosti;

53.

poziva države članice, naj spodbujajo in izvajajo nacionalne programe čezmejnega prostovoljstva, s čimer bodo prispevale k njegovemu razvoju po vsej EU;

54.

poziva predvsem Komisijo, naj v okviru priprave novih večletnih programov in ob upoštevanju pomembnih izkušenj, pridobljenih v evropskem letu prostovoljstva 2011, zagotovi financiranje za projekte prostovoljstva in strukture, ki jih organizirajo prostovoljne dejavnosti, ter naj razvija in spodbuja učinkovito medinstitucionalno usklajevanje za spodbujanje vloge prostovoljstva v politikah EU;

55.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo informacije o razpoložljivih finančnih sredstvih in ustreznih programih prosto dostopne prostovoljcem, ki vodijo projekte, in da postopki za oddajo vlog ne bodo postali nedostopni zaradi pretirane birokracije;

56.

poziva Komisijo, naj na različnih področjih politik zagotovi zadostna sredstva za programe v podporo čezmejnemu prostovoljnemu delu; poziva države članice, naj dejavno izvajajo programe za spodbujanje nacionalnega in čezmejnega prostovoljstva; zahteva, da se posebno pozornost nameni finančni podpori za prostovoljsko infrastrukturo; vztraja, da je treba subvencije za prostovoljstvo dodeljevati brez diskriminacije med organizatorji;

57.

predlaga ustanovitev čezmejnega omrežja prostovoljnih organizacij v različnih državah članicah z uskladitvijo dela obstoječih prostovoljnih organizacij in olajšanjem izmenjave dobre prakse in izkušenj, ter meni, da bi morali nove kontaktne točke odpreti le v državah članicah, ki še nimajo takšnih struktur;

58.

poziva Komisijo, naj predlaga evropski statut za združenja, ki bi zagotovil pravni okvir za delovanje, zmanjšal upravne stroške, povezane s čezmejnimi prostovoljskimi dejavnostmi, in vzpostavil strukture prostovoljstva na evropski ravni, ki pospešujejo mobilnost prostovoljcev v EU;

59.

poudarja vlogo prostovoljnega dela pri razvoju politik EU;

60.

poziva Komisijo, naj ustrezno prizna vlogo prostovoljstva in ga spodbuja v posameznih politikah EU, pri čemer naj upošteva medsektorske značilnosti teh dejavnosti ter zagotovi, da bodo politike spodbujale razvoj prostovoljstva in udeležbo vseh delov družbe;

61.

poziva Komisijo, naj v programih in projektih EU ustrezno prizna resničen prispevek, ki ga skupnosti prinaša delo prostovoljcev;

62.

poziva Komisijo, naj nameni zadostna sredstva za ustanovitev razvojnega sklada za evropsko prostovoljsko središče z namenom vzpostavitve infrastrukture v podporo prostovoljstvu;

63.

poziva Komisijo in države članice, naj omogočijo, da se čas, ki ga prispevajo prostovoljci, obravnava kot prispevek v naravi s finančno vrednostjo in se šteje kot sofinanciranje v vseh programih, ki jih financira EU;

64.

priporoča Komisiji in državam članicam, naj ohranjajo stalnost med letom 2011 in prihodnjimi leti ter v ta namen tako v Evropsko leto aktivnega staranja (2012) kot tudi v predlagano Evropsko leto državljanov (2013) v veliki meri vključijo razsežnost prostovoljstva, ki je izraz aktivnega državljanstva in spodbuja socialno vključevanje tudi starejših državljanov;

65.

poudarja, da je treba spodbujati prostovoljstvo zlasti v evropskem letu državljanov leta 2013, in poziva Komisijo, naj podporo za prostovoljstvo vključi v mednarodne politike razvojne pomoči, zlasti z namenom izpolnitve vseh razvojnih ciljev tisočletja;

66.

podpira uradno preučitev predloga "Solidarité", pri katerem gre za medinstitucionalni program na področju človeških virov v institucijah EU za spodbujanje vključevanja zaposlenih in pripravnikov v institucijah EU v prostovoljne, humanitarne in družbene dejavnosti, kot del usposabljanja zaposlenih in kot opravljanje prostovoljnih dejavnosti v njihovem prostem času;

67.

poudarja dejstvo, da bi se s predlaganim programom varčevalo in ustvarjalo visoko dodano vrednost ter da bi pomagal izvajati politike in programe EU;

68.

priporoča Komisiji, naj ohrani koristne kontaktne točke, ki so bile vzpostavljene tako z Zvezo za Evropsko leto prostovoljstva 2011 kot z njeno naslednico, prostovoljsko platformo, ki vključujeta številne civilnodružbene prostovoljske organizacije in mreže, ter z nacionalnimi koordinacijskimi organi, strateškimi partnerji in govorniki nacionalnih vlad v tem sektorju, saj je v EU izjemno veliko različnih služb, ki so zadolžene za prostovoljstvo, in spodbuja te kontaktne točke k sodelovanju s predlaganim centraliziranim portalom EU kot vseevropsko platformo, da se omogočita nadaljnje usklajevanje in večja čezmejna dejavnost;

69.

poudarja pomen kontaktnih mrež in izmenjave dobre prakse za širjenje informacij o obstoječih postopkih EU, ki lahko pomagajo in podpirajo čezmejno prostovoljstvo;

70.

poziva Komisijo, naj ukrepa, če meni, da je primerno, v okviru politične agende za prostovoljstvo v Evropi (PAVE), ki so jo pripravile prostovoljske organizacije, ki sodelujejo v Zvezi za Evropsko leto prostovoljstva 2011;

71.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.