52012DC0674

DELOVNI DOKUMENT KOMISIJE

o oceni kakovosti podatkov, ki so jih države članice sporočile v letu 2011 o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah

1.           Uvod

Člen 4(3) Uredbe (ES) št. 184/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb (uredba o plačilni bilanci) podrobno opredeljuje:

„Komisija s pomočjo Odbora za plačilno bilanco iz člena 11(1) oceni kakovost prenesenih podatkov na osnovi poročil o kakovosti. Ta ocena Komisije se pošlje v vednost Evropskemu parlamentu.“

Ta delovni dokument ocenjuje kakovost podatkov, ki so jih države članice poslale v letu 2011. Pripravljen je bil s pomočjo Odbora za plačilno bilanco, kakor zahteva uredba o plačilni bilanci. Gre za prvi delovni dokument o tem vprašanju, ki ga je Eurostat pripravil za Evropski parlament in temelji na rezultatih ocene kakovosti plačilnih bilanc, ki jo je Eurostat izvedel med januarjem in junijem 2012.

Po strnjenem opisu načel, ki se upoštevajo pri ocenjevanju kakovosti uradnih statistik, ter kratkem pregledu težav pri zbiranju podatkov za plačilno bilanco v globaliziranem okolju ta dokument analizira, do kolikšne mere podatki o plačilni bilanci spoštujejo načela kakovosti, ki so vodilo Evropskega statističnega sistema (ESS).

2.           Ocenjevanje kakovosti uradne statistike

Eurostat vsako leto oceni kakovost plačilnih bilanc v skladu z načeli iz Uredbe Komisije (EU) št. 1227/2010 z dne 20. decembra 2010 (UL L 336, 21.12.2010) o spremembi Uredbe št. 1055/2008. Ocena kakovosti plačilne bilance preverja skladnost z vsemi merili kakovosti iz Uredbe o evropski statistiki (člen 12(1) Uredbe št. 223/2009), namreč ustreznost, natančnost, pravočasnost, točnost, dostopnost in jasnost, primerljivost in skladnost.

Eurostat si zelo prizadeva za oblikovanje metod in orodja za upravljanje kakovosti v podporo pripravi visokokakovostne evropske statistike. Poročanje o kakovosti podpira oceno kakovosti, ki je izhodiščna točka za izboljšanje kakovosti. „Priročnik ESS za poročila o kakovosti“ podrobno navaja vse metode, ki se lahko uporabljajo za ocenjevanje kakovosti uradnih statistik[1], ki se razlikujejo glede na vrsto statističnega postopka.

Namen statistike je priprava ocen neznane vrednosti; te ocene niso enakovredne pravim vrednostim zaradi spremenljivosti in pristranskosti. Na statistične podatke lahko vpliva obsežna tipologija vzorčnih in nevzorčnih napak. Za statistiko na podlagi vzorčnega raziskovanja obstaja uveljavljena teorija za preverjanje natančnosti, ki upošteva spremenljivost cenilke okrog pričakovane vrednosti, izražene z varianco, standardno napako, koeficientom variacije ali intervali zaupanja. Podatki v plačilni bilanci (kot tudi nacionalni računi) so sestavljeni kot agregati različnih primarnih statistik, nekaterih na podlagi vzorčnih raziskovanj, drugih izpeljanih iz upravnih podatkov, nekaterih iz modelov. V primeru agregirane statistike, kot je plačilna bilanca, neposredni pristop za merjenje natančnosti ni mogoč. Glavna instrumenta, ki se glede na priročnike o kakovosti statistike lahko uporabljata za ocenjevanje kakovosti te vrste statističnih podatkov, sta analiza revizij ter pregled napak in izpustitev[2]; oba instrumenta sta zajeta v tem poročilu.

Mednarodni denarni sklad je razvil standarde za oceno kakovosti statistike, ki so del tako imenovanega okvira za ocenjevanje kakovosti podatkov (DQAF). Posebni DQAF je namenjen plačilni bilanci[3].

Poročila Eurostata o kakovosti plačilne bilance odražajo najboljše standarde, ki so bili vzpostavljeni za ESS in jih je opredelil DQAF. Da bi bila ta poročila bolj primerna za zajetje različnih značilnosti kakovosti podatkov, je bila njihova vsebina sčasoma razširjena in bodo v prihodnosti še izboljšana.

Medtem ko kakovost agregirane statistike ni samo vsota kakovosti vseh primarnih podatkov, je kakovost podatkov plačilne bilance gotovo odvisna od kakovosti vseh osnovnih virov podatkov. Poročila o kakovosti se redno pripravljajo za mednarodno blagovno menjavo[4], glavni element tekočega računa; vendar bi bilo izjemno drago ter zamudno oceniti kakovost vsakega posameznega elementa, ki se uporabi v podatkih plačilne bilance.

3.           Težave pri pripravi statistike plačilne bilance

Sistemi za pripravo statistike plačilne bilance so bili prvotno oblikovani kot stranski proizvodi sistemov nadzora deviznega režima: rezidenčne banke so zbirale in pripravljavcem plačilne bilance (po navadi del nacionalnih centralnih bank) zagotavljale informacije o vsaki posamezni transakciji v tuji valuti. Ta vir informacij, imenovan sistem poročanja o mednarodnih transakcijah (ITRS) ali „poročanje na podlagi poravnav plačil“, ostaja še naprej glavni vir za pripravo statistike plačilne bilance v mnogih državah zunaj Evropske unije.

Odprava zunanjetrgovinskih omejitev, naraščajoče število in zapletenost čezmejnih finančnih transakcij ter celostno upravljanje plačil multinacionalk so postopoma omejevali izčrpnost zbranih informacij iz sistema poravnave. V EU je koristnost poročanja na podlagi poravnav plačil za pripravo plačilne bilance dodatno omejila usmeritev k liberalizaciji trga EU za finančne storitve[5]. Ker je tradicionalni vir podatkov, ki se je uporabljal za pripravo statistike plačilne bilance, postajal vse manj izčrpen, so evropski statistiki za plačilno bilanco razvili alternativne vire podatkov v razmerah zmanjšanih virov ter večjega nasprotovanja statistični obremenitvi za anketirance.

Od leta 2000 naprej sestavljavci plačilne bilance v EU uvajajo nove sisteme zbiranja in urejanja podatkov. Novi sistemi, ki se že izvajajo v večini držav članic EU, temeljijo na kombinaciji različnih raziskovanj in so včasih združeni z omejenimi informacijami, ki so še na voljo iz sistema ITRS. Informacije, zbrane neposredno od podjetij ali posameznikov, se pogosteje uporabljajo. Enako velja za metode vzorčenja in ocenjevanja. Skladnost z drugimi statistikami, kot so nacionalni računi in podatki o trgovanju z blagom, se podrobneje spremlja in vzpostavljena so bila skupna orodja na ravni EU in euroobmočja za večjo homogenost procesa zbiranja podatkov. En primer je centralizirana zbirka podatkov o vrednostnih papirjih, ki omogoča sestavljanje podatkov o portfeljskih naložbah glede na informacije o vsakem posameznem vrednostnem papirju, drugi primer pa je mreža neposrednih tujih naložb, ki omogoča izmenjavo mikropodatkov, povezanih z neposrednimi tujimi naložbami (FDI).

4.           Ustreznost

„Ustreznost“ pomeni stopnjo, do katere statistika izpolnjuje sedanje in potencialne potrebe uporabnikov. Zaradi finančne krize so podatki plačilne bilance (ter stanje mednarodnih naložb – IIP) deležni vse večje pozornosti uporabnikov. Plačilna bilanca in statistika IIP sta temeljni orodji za analizo zunanjih neravnovesij in se uporabljata tudi kot primarni podatki za tri od desetih kazalnikov, ki so del pregleda postopka EU v zvezi z makroekonomskim neravnovesjem (MIP)[6].

Pri ocenjevanju kakovosti plačilne bilance se ustreznost meri v smislu razpoložljivosti podatkov, zahtevanih v uredbi o plačilni bilanci, končnim uporabnikom, ob predpostavki, da so potrebe uporabnikov v Uredbi ustrezno izražene.

Ker se potrebe uporabnikov razvijajo, je Komisija spremenila zahteve po podatkih za plačilno bilanco v skladu z novimi mednarodnimi standardi. Spremenjena uredba o plačilni bilanci je bila objavljena v Uradnem listu 27. junija 2012 in se bo uporabljala od 1. januarja 2014[7].

Po nedavnih težavah na finančnih trgih pa uporabniki že zahtevajo podrobne podatke o plačilni bilanci in IIP, ki presegajo, kar je vključeno v spremenjeni uredbi o plačilni bilanci. Potrebovali bi večjo geografsko razčlenitev za finančne tokove in v najboljšem primeru dvostranske podatke v zvezi z mnogimi tokovi naložb. Uporabniki, pristojni za trgovinska pogajanja s tretjimi državami, so ponovili zahtevo po informacijah o storitvah „po načinu zagotavljanja“[8]. Eurostat bo pri pripravljavcih plačilne bilance preučil tudi možnost neobveznega zbiranja tovrstnih informacij.

4.1.        Razpoložljivost podatkov

Merilo popolnosti podatkov je usmerjeno v razpoložljivost podatkov, zahtevanih v Uredbi (ES) št. 184/2005, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 707/2009. Meri se kot delež števila vrednosti, poslanih od skupnega števila zahtevanih vrednosti. Preglednica 1 prikazuje ta kazalnik po državah članicah in podatkovnih nizih.

V primeru kazalnikov eura so v referenčnih četrtletjih (2010Q3–2011Q2) vse države članice v celoti izpolnjevale zahteve uredbe o plačilni bilanci.

Za četrtletno plačilno bilanco je bila razpoložljivost podatkov v zadnjih četrtletjih stabilna in povprečno 95-odstotna za referenčna obdobja (2010Q3–2011Q2), kar potrjuje gibanje, opaženo v prejšnjih štirih četrtletjih.

Razpoložljivost podatkov o mednarodni trgovini s storitvami se je v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko zmanjšala na 97 % vseh zahtevanih podatkovnih celic (na ravni postavk) za EU-27.

Za tokove in stanja neposrednih tujih naložb v referenčnem obdobju 2010 (t + 9) se je povprečje EU v primerjavi z ravnijo v prejšnjem letu zvišalo in doseglo 100 %. Splošna razpoložljivost podatkov o neposrednih tujih naložbah z dejavnostjo in geografsko razčlenitvijo za referenčno leto 2009 (t + 21) se je izboljšala na 92 % za tokove neposrednih tujih naložb in s 95 % ostala nespremenjena za stanja neposrednih tujih naložb. Nekatere države so imele težave pri izpolnjevanju zahtev poročanja o neposrednih tujih naložbah v t + 21 mesecev: Belgija zaradi postopka priprave, ki je sestavljen iz globalne ocene po instrumentih/državah, ni sporočila razčlenitve glede na dejavnosti za dohodek iz tujih neposrednih naložb, Madžarska je imela težave pri pripravi datoteke Gesmes, Poljska pa je predložila podatke v NACE Rev. 2 osem mesecev po roku, kar je bilo prepozno, da bi jih lahko uporabili za agregate EU in euroobmočja.

V splošnem je razpoložljivost podatkov za vsa področja plačilne bilance zelo visoka. Maloštevilni podatki, ki niso bili sporočeni, so povezani z zelo podrobnimi postavkami in geografskimi razčlenitvami ali razčlenitvami dejavnosti.

Preglednica 1: Popolnost podatkov

|| Kazalniki eura (t + 2) || Četrtletna plačilna bilanca (t + 3) || Mednarodna trgovina s storitvami (t + 9) || Tokovi neposrednih tujih naložb (t + 9) || Stanja neposrednih tujih naložb (t + 9) || Tokovi neposrednih tujih naložb (t + 21) || Stanja neposrednih tujih naložb (t + 21)

Belgija || 100 % || 100 % || 97 % || 100 % || 100 % || 40 % || 100 %

Bolgarija || 100 % || 81 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 %

Češka || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 %

Danska || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 99 % || 99 %

Nemčija || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 %

 Estonija || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 %

Irska || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 %

Grčija || 100 % || 100 % || 73 % || 100 % || 100 % || 70 % || 87 %

Španija || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 98 % || 99 %

Francija || 100 % || 81 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 %

Italija || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 %

Ciper || 100 % || 92 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 %

Latvija || 100 % || 87 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 %

Litva || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 %

Luksemburg || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 %

Madžarska || 100 % || 97 % || 98 % || 100 % || 100 % || 75 % || 96 %

Malta || 100 % || 100 % || 98 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 %

Nizozemska || 100 % || 100 % || 92 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 %

Avstrija || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 99 % || 99 %

Poljska || 100 % || 74 % || 100 % || 100 % || 100 % || 0 % || 6 %

Portugalska || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 %

Romunija || 100 % || 85 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 %

 Slovenija || 100 % || 100 % || 97 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 %

 Slovaška || 100 % || 93 % || 91 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 %

Finska || 100 % || 100 % || 95 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 %

Švedska || 100 % || 94 % || 98 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 %

Združeno kraljestvo || 100 % || 100 % || 91 % || 100 % || 96 % || 91 % || 91 %

Povprečje EU || 100 % || 95 % || 97 % || 100 % || 100 % || 92 % || 95 %

5.           Dostopnost in jasnost

Podatki o plačilni bilanci za države članice EU-27 so brezplačno na voljo na spletišču Eurostata (Eurobase) na:  http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/statistics/search_database.    Organizirani so, kakor prikazuje Slika 1.

Slika 1: Podatki o plačilni bilanci na spletu za vse uporabnike

Količina in podrobnost spletno izkazanih podatkov o plačilni bilanci se stalno zvišujeta, k vsaki preglednici pa so bili pripeti ustrezni metapodatki. Redno izkazovanje podatkov o nakazilih delavcev se je začelo februarja 2010. Januarja 2011 je bila ustvarjena preglednica „glavne postavke plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb kot delež BDP“, oktobra 2011 pa je bila dodana preglednica „tržni deleži izvoza“ in so se začeli izkazovati četrtletni podatki IIP. Zaradi čedalje večjega zanimanja za podatke o nacionalni plačilni bilanci in podatke IIP so bile izkazane daljše časovne vrste, globlje geografske razčlenitve in popolnejše preglednice.

6.           Natančnost

„Natančnost“ pomeni bližino ocenjenih vrednosti neznanim pravim vrednostim. Medtem ko lahko primarna statistika meri natančnost s statističnimi kazalniki, kot so povprečne napake in varianca, podobnih kazalnikov za makroekonomsko statistiko, ki je rezultat številnih različnih postopkov zbiranja in urejanja podatkov, ni mogoče razviti. Četrtletno poročilo o kakovosti plačilne bilance meri natančnost z opazovanjem obsega revizij. Domneva se, da se podatkovni niz z vsako revizijo približuje pravi vrednosti.

Revizije ne pomenijo, da so bile narejene „napake“ ali da se je kakovost podatkov sčasoma poslabšala. Nasprotno, revizije se izvedejo, ko so na voljo novi viri podatkov in boljše informacije. Dobro uveljavljena in javno objavljena politika glede revizij je znak čvrstosti zadevnega statističnega sistema.

Obseg revizij pa je ukrep kakovosti prve objave določenega podatkovnega niza v primerjavi z zadnjim letnikom, ki je na voljo. Obstaja kompromis med pravočasnostjo in revizijami: čim zgodnejša je bila prva objava podatkovnega niza, tem več revizij je mogoče pričakovati, ko se objavljajo poznejši letniki istega podatkovnega niza.

6.1.        Stabilnost

Preglednici 2 in 3 kažeta srednje povprečne vrednosti revizij za četrtletno plačilno bilanco v zadnjih 14 četrtletjih (2008Q1–2011Q2) za vsako državo članico EU, izražene v odstotkih prvotne vrednosti.

Graf 1 prikazuje razlike med prvo in končno oceno za celotni tekoči račun EU-27. Prve ocene so na voljo tri mesece po koncu referenčnega obdobja (Q + 90 dni). Dokončne ocene so običajno na voljo po treh letih in pol, revizije pa so možne tudi po daljših obdobjih.

Revizije so bile najobsežnejše v letu 2007 ter v povprečju večje za v dobro kot v breme. Revizije nacionalnih podatkov se med državami pogosto izravnajo. Ocene agregatov EU-27 so zato precej stabilne.

Rezultat revizij v različni smeri za v breme in v dobro je lahko obsežna revizija bilance, čeprav so absolutne revizije majhne.

Srednje povprečne vrednosti revizij je treba previdno tolmačiti, saj utegnejo biti izredno visoke, če so bile začetne ocene nizke. Zlasti občutljivi za ta dejavnik so kazalniki za mala gospodarstva: v nekaj primerih kažejo ekstremne vrednosti, čeprav so absolutni zneski prvih ocen in nadaljnjih revizij zelo majhni. Bolj splošno je previdno tolmačenje upravičeno tudi v primerih (npr. izvedeni finančni instrumenti), kadar se merijo revizije neto tokov (v breme minus v dobro).

V tekočem računu so bile evidentirane majhne revizije na strani v dobro in v breme računa blaga, v računu storitev pa so bile vrednosti revizij v splošnem višje kot za blago. Revizije najbolj vplivajo na račun dohodka, pri čemer so zelo visoke vrednosti pogosto zajete v računu neposrednih naložb zaradi težav, ki jih imajo pripravljavci pri oceni dobička v svojih prvih pošiljkah podatkov. V 14 opazovanih četrtletjih so bile srednje povprečne revizije v splošnem obsežnejše za postavke finančnega računa kot za postavke tekočega računa, kar odraža razlike v obsegu in volatilnosti čezmejnih finančnih transakcij. Za EU so bile revizije najobsežnejše za neposredne naložbe v tujini in sredstva portfeljskih naložb.

Preglednica 2: Srednje povprečne vrednosti revizij za glavne postavke tekočega računa, 2008Q1–2011Q2

DČ || Blago || Storitve || Prevoz || Potovanja || Druge storitve || Sredstva za zaposlene || Dohodek od neposrednih naložb || Dohodek od drugih naložb || Tekoči transferji

C || D || C || D || C || D || C || D || C || D || C || D || C || D || C || D || C || D

BE || 3,45 || 2,77 || 1,75 || 12,21 || –0,04 || 0,75 || –1,52 || 0,92 || 3,08 || –4,74 || 7,63 || 19,26 || –16,05 || 61,67 || –14,11 || –32,95 || 59,44 || 15,57

BG || –0,74 || 0,51 || 3,79 || 3,14 || –13,18 || –8,44 || 15,87 || 16,51 || 6,24 || 10,77 || –2,13 || 65,26 || 44,00 || 8,35 || 6,81 || 14,10 || 22,36 || –3,70

CZ || 2,05 || –2,79 || 1,09 || 18,66 || –6,59 || 3,60 || 0,22 || 8,14 || 15,47 || 5,81 || 2,64 || –2,93 || –63,06 || 1,68 || –11,49 || 1,28 || –1,75 || 2,34

DK || 1,01 || –2,06 || 1,95 || 0,22 || 0,16 || 2,51 || –4,67 || –0,76 || 9,30 || –3,75 || 24,63 || –3,13 || 3,62 || –52,04 || 1,61 || 1,63 || 11,12 || 0,27

DE || 1,92 || 3,41 || 3,45 || 2,11 || 6,22 || 5,67 || 0,39 || –3,22 || 2,69 || 3,19 || 7,27 || 2,67 || –3,45 || –44,07 || 2,97 || 6,08 || –6,28 || –0,72

EE || –0,41 || 0,53 || 1,39 || –3,94 || 0,92 || –7,73 || –8,93 || –2,88 || 7,08 || 0,27 || –4,30 || –0,05 || 4,58 || 991,78 || –1,08 || –0,22 || –6,53 || 0,40

IE || –0,48 || 1,03 || –5,08 || –2,92 || 0,13 || 1,08 || 0,76 || –1,27 || –5,36 || –3,10 || 0,00 || –0,11 || 11,99 || –10,34 || –8,42 || 0,49 || –8,78 || –5,99

EL || –1,27 || –0,70 || –0,21 || –0,70 || –0,17 || –0,62 || 0,00 || 0,00 || –1,33 || –1,68 || –1,40 || –0,65 || 15,61 || –18,94 || –2,71 || –1,39 || –0,49 || 0,47

ES || 0,80 || –0,62 || –0,35 || –2,78 || 1,17 || –5,69 || –0,53 || 0,65 || –0,63 || –2,35 || 1,77 || 0,19 || –6,85 || –16,30 || –0,27 || 0,91 || 3,37 || 4,16

FR || 0,14 || –0,70 || –0,50 || –2,57 || –1,06 || –0,24 || 3,98 || –1,57 || –1,91 || –4,87 || 4,42 || 7,29 || 17,48 || 2,72 || 4,16 || 0,83 || 6,57 || 4,59

IT || –0,26 || 0,74 || 14,73 || 11,26 || 3,16 || 0,24 || 1,12 || 0,39 || 38,14 || 26,11 || 353,33 || 145,17 || 200,05 || 40,58 || 43,04 || –6,73 || 56,81 || 12,50

CY || –29,69 || –10,88 || 7,10 || 1,78 || 6,48 || –0,19 || –1,06 || –2,83 || 9,91 || 8,22 || –4,02 || –0,29 || 434,16 || 221,13 || 12,80 || –1,11 || –8,81 || 0,26

LV || –0,20 || 0,09 || –0,08 || –0,14 || –0,37 || 2,47 || 0,00 || 0,00 || –0,04 || –0,82 || –2,60 || 0,00 || 10,77 || –6,22 || 0,02 || –0,18 || 0,13 || –0,11

LT || –0,16 || 0,54 || –0,44 || 4,68 || 1,29 || 1,36 || –3,25 || 16,04 || –2,98 || –1,02 || 17,57 || 32,36 || 321,03 || –412,40 || –5,46 || –5,23 || –11,99 || 15,71

LU || 7,07 || –0,91 || –3,98 || 4,94 || 0,08 || 0,45 || –0,21 || 0,86 || –4,25 || –3,41 || 10,28 || 48,85 || 10,17 || 13,79 || –5,81 || –31,27 || –1,69 || 0,74

HU || –6,33 || –0,32 || 2,44 || –0,16 || –2,19 || 2,38 || 0,00 || –19,27 || 4,59 || 3,63 || 1610,53 || –11,62 || 77,79 || 50,73 || –1,82 || 1,07 || –8,65 || –18,07

MT || 1,27 || –3,52 || 11,10 || 42,00 || 2,94 || –2,84 || 6,97 || –18,36 || 14,51 || 66,92 || –4,99 || –0,44 || –183,68 || –9,14 || –0,17 || –0,31 || 66,34 || 66,55

NL || –1,92 || 0,28 || –1,67 || 3,80 || 0,57 || 1,04 || –3,20 || –0,68 || –2,25 || 2,62 || –1,15 || 97,62 || 4,84 || 23,89 || –3,23 || –2,76 || 2,19 || 7,33

AT || 0,68 || –0,82 || 1,42 || 0,47 || 3,28 || 1,07 || –1,64 || 0,85 || 1,94 || –0,17 || –0,73 || –10,89 || 12,63 || –5,82 || 0,76 || –0,41 || –11,55 || –2,74

PL || –0,81 || –1,02 || –0,95 || –1,41 || 0,47 || 1,95 || –2,77 || –3,40 || –0,22 || –2,08 || –21,69 || 293,84 || 308,05 || –22,84 || –0,07 || –0,71 || –63,93 || –21,09

PT || –0,38 || –0,01 || 1,43 || 0,25 || 3,45 || –0,25 || –0,10 || –0,09 || 1,80 || 0,85 || –0,70 || 3,96 || 4,98 || –1,35 || 0,95 || –6,33 || –9,36 || –11,57

RO || 0,04 || 0,36 || 1,38 || 1,14 || –7,51 || 0,45 || 2,39 || 0,81 || 5,34 || 3,79 || 6,83 || 27,92 || –630,52 || –327,00 || 24,01 || 0,46 || –1,35 || 8,46

SI || 4,14 || 9,10 || –8,40 || 19,94 || 6,88 || 4,11 || 0,78 || –3,55 || 6,27 || 3,75 || 95,52 || 15,68 || –92,87 || –27,29 || 0,57 || 4,95 || –3,51 || 14,28

SK || –1,90 || 0,19 || 0,81 || 1,10 || 1,10 || 1,10 || 1,09 || 1,09 || –0,36 || 0,04 || 50,17 || –15,71 || 803,66 || –26,93 || 0,95 || 1,12 || 0,74 || –0,45

FI || 1,23 || –0,06 || 16,51 || 24,49 || 9,39 || 10,17 || 1,04 || 2,21 || 19,37 || 36,31 || 4,12 || 5,51 || 24,05 || 545,66 || –0,47 || 3,56 || 27,34 || 18,66

SE || 1,74 || 1,18 || 1,51 || 1,59 || –0,48 || 2,68 || –9,07 || –3,00 || 5,28 || 3,55 || –3,03 || –1,77 || 17,97 || –15,40 || –3,49 || –9,77 || –11,97 || –3,50

UK || 0,28 || 0,21 || 0,69 || –2,72 || 3,91 || –1,98 || 0,70 || –5,54 || 0,30 || –2,08 || 1,15 || –3,84 || –28,77 || –13,93 || 9,80 || –0,76 || 2,04 || –0,17

EU || 0,62 || 0,81 || 1,39 || 1,56 || 1,43 || 0,86 || –0,18 || –2,73 || 1,95 || 1,73 || 13,51 || 30,55 || 3,06 || –2,17 || 1,13 || –4,11 || 8,68 || 4,01

Preglednica 3: Srednje povprečne vrednosti revizij za glavne postavke finančnega računa, 2008Q1–2011Q2

POVPREČNE VREDNOSTI ČETRTLETNE PLAČILNE BILANCE FINANČNEGA RAČUNA (%)

MS || Neposredne naložbe v tujini || Domače neposredne naložbe || Sredstva portfeljskih naložb || Obveznosti portfeljskih naložb || Sredstva drugih naložb || Obveznosti drugih naložb || Izvedeni finančni instrumenti

BE || –31,03 || 27,54 || –124,24 || –44,69 || 41,73 || 10,10 || –186,75

BG || 16,91 || 67,33 || 67,11 || 17,69 || 115,41 || –39,60 || 5,54

CZ || –111,98 || –397,93 || 0,02 || 3,46 || –8,11 || –2197,80 || –0,71

DK || –46,19 || 53,49 || 21,69 || 0,02 || 2,00 || 0,24 || 20,77

DE || –26,56 || 52,11 || –4,10 || 12,30 || 54,50 || –1,58 || 6,07

EE || 32,41 || 53,09 || 9,56 || –0,67 || –13,79 || –31,16 || 1,49

IE || 71,28 || –377,19 || –7,77 || 82,50 || –39,87 || –2,57 || 54,00

EL || 9,72 || –54,83 || –4,25 || –0,59 || –450,81 || 0,28 || –0,01

ES || 7,41 || –36,64 || 11,17 || –5,00 || –0,98 || 0,56 || –56,68

FR || –43,78 || –30,99 || –16,32 || –4,36 || –26,45 || –28,23 || –100,27

IT || 234,78 || –63,77 || –185,28 || 162,04 || –1369,01 || 261,87 || 666,93

CY || 629,42 || 404,98 || –15,00 || –847,87 || –80,27 || 32,28 || –4,36

LV || –23,64 || –38,18 || –204,30 || 33,65 || –9,10 || –37,02 || –1,38

LT || 8,02 || 162,63 || –44,70 || –41,77 || –3,44 || 4,30 || –22,28

LU || –114,94 || –139,05 || –15,67 || –18,30 || 32,03 || –12,60 || 1597,77

HU || –23,16 || 204,44 || 46,60 || 5,65 || –18,19 || 8,46 || 5,26

MT || 197,44 || –28,12 || –4,99 || –71,68 || 0,08 || 2,29 || –0,11

NL || –68,42 || 95,70 || –4,15 || –38,61 || –25,58 || –16,72 || –28,15

AT || 93,64 || –1,37 || 2,87 || 3,71 || –8,75 || 4,00 || 9,95

PL || 91,07 || –52,24 || –66,65 || –15,51 || –1,70 || –15,18 || 0,67

PT || –345,76 || –25,69 || –38,70 || 46,58 || –54,88 || –258,31 || 9,98

RO || 2549,20 || –140,35 || –89,82 || –17,72 || –105,36 || 9,16 || 42,86

SI || –28,47 || 8,74 || –0,55 || 1,10 || –1033,25 || 66,04 || –588,34

SK || –49,32 || –18,22 || –3,54 || 1,42 || –1,85 || –11,61 || –100,32

FI || 165,75 || –71,90 || –1,98 || –15395,81 || 0,35 || –1,02 || 17,56

SE || 82,68 || –44,64 || 10,48 || –64,85 || –146,32 || –16,56 || –44,98

UK || –12,63 || –17,94 || 145,57 || –3,44 || 5,21 || 33,31 || –5,97

EU || 31,53 || –11,16 || 68,69 || 12,88 || 29,94 || 6,49 || 16,16

Graf 1: Razlike med prvimi in končnimi ocenami za tekoči račun EU-27, 2005Q1–2011Q2, v milijonih EUR

7.           Pravočasnost in točnost

Točnost se meri glede na upoštevanje rokov za prenos podatkov, določenih v uredbi o plačilni bilanci. Preglednica 4[9] analizira točnost statistike plačilne bilance. Kaže, da so države članice z redkimi izjemami uspele izpolniti roke za vse podatkovne nize.

Pravočasnost se meri kot vrzel med referenčnim obdobjem, ki ga zajemajo podatkovni nizi, in trenutkom, ko so podatki na voljo končnim uporabnikom. Trenutno se podatki plačilne bilance Eurostatu sporočajo 90 dni po koncu referenčnega obdobja. Spremenjena uredba o plačilni bilanci upošteva zahtevke uporabnikov za bolj pravočasne statistične podatke in po letu 2014/2017/2019 skrajšuje rok poročanja z 90 dni na 85/82/80 dni v tem zaporedju.

Preglednica 4: Točnost pošiljanja podatkov*

|| Kazalniki eura || Četrtletna plačilna bilanca || Mednarodna trgovina s storitvami || Neposredne tuje naložbe — tokovi || Neposredne tuje naložbe — stanja

Rok: || referenčno obdobje + 2 meseca || referenčno obdobje + 3 mesece || referenčno obdobje + 9 mesecev || referenčno obdobje + 9 (ali 21) mesecev[10] || referenčno obdobje + 9 (ali 21) mesecev

Avstrija || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Belgija || dobra || dobra || dobra || dobra || slaba

Bolgarija || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Ciper || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Češka || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Danska || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Estonija || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Finska || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Francija || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Nemčija || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Grčija || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Madžarska || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Irska || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Italija || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Latvija || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Litva || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Luksemburg || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Malta || dobra || dobra || sprejemljiva || dobra || dobra

Nizozemska || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Poljska || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Portugalska || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Romunija || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Slovaška || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Slovenija || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Španija || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Švedska || dobra || dobra || dobra || dobra || dobra

Združeno kraljestvo || dobra || sprejemljiva || slaba || dobra || dobra

*Točnost: dobra: ≤ 0 dni, sprejemljiva: ≤ 5 dni, slaba: >5 dni

8.           Primerljivost

„Primerljivost“ pomeni razlike, ki jih je mogoče opaziti, če se statistika istega področja primerja med geografskimi območji ali različnimi časovnimi obdobji.

Poročilo o kakovosti plačilne bilance meri prostorsko primerljivost z opazovanjem nesimetrij. Eurostat redno zagotavlja preglednice, ki poudarjajo glavne trajajoče nesimetrije za vsako državo in postavko, ter spodbuja države k odpravi temeljnih težav s pomočjo dvostranskih stikov in izmenjav podrobnejših informacij. Omrežje neposrednih tujih naložb (FDI) je bilo tudi vzpostavljeno, da bi se omogočile izmenjave dvostranskih podatkov o neposrednih tujih naložbah, in pričakuje se, da bo zmanjšalo nesimetrije pri neposrednih tujih naložbah.

Graf 2 primerja nesimetrije v EU-27 in v svetovnem merilu. V EU-27 nesimetrije nikakor niso zanemarljive (predstavljajo skoraj 1 % BDP EU), vendar so od leta 2004 naprej stabilne. Različne Eurostatove pobude za odpravo nesimetrij v plačilni bilanci EU-27 rojevajo sadove.

Graf 2: Nesimetrije v EU-27 in na svetovni ravni, skupni tekoči račun, 1999–2010, v milijonih EUR

9.           Skladnost

Skladnost je usmerjena v usklajenost statistike, pripravljene za različne namene. Poročilo o kakovosti plačilne bilance meri to komponento z opazovanjem notranje usklajenosti (izpolnjevanje meril integritete, skladnost četrtletnih in letnih podatkov ter obseg napak in izpustitev) in zunanje usklajenosti (skladnost podatkov o plačilni bilanci in podobne statistike iz različnih statističnih okvirov). Zunanja usklajenost podatkov plačilne bilance o blagu in statistike zunanje trgovine (kakor sta jo pripravila Intrastat in Extrastat) se redno spremlja.

9.1.        Notranja usklajenost

Notranja usklajenost se meri z opazovanjem vrednosti neto napak in izpustitev. Neto napake in izpustitve sestavljajo rezidualno postavko za izravnavo računov. Včasih se napake, nastale pri pripravi, izravnajo. Zato ni nujno, da velikost te rezidualne postavke pokaže, kako natančni so podatki na splošno.

Pripravljavci nacionalne plačilne bilance skrbno spremljajo neto napake in izpustitve: visoke vrednosti ali stalna zvišanja so znak problemov v sistemih urejanja, ki jih je treba odkriti in odpraviti.

Preglednica 5 prikazuje povprečno relativno napako, ki so jo države članice zajele v obdobju 2008–2010. Ta napaka je enaka povprečju absolutne vrednosti neto napak in izpustitev v zadevnem obdobju (merjeno kot delež povprečja stanja v dobro in v breme tekočega računa), kot je zajeto v četrtletni plačilni bilanci držav članic. Za obdobje 2008–2010 so tri države članice (Italija, Finska in Švedska) za ta kazalnik zajele vrednost več kot 10 %, pet držav (Bolgarija, Danska, Irska, Francija in Poljska) pa je prikazalo vrednost več kot 5 %. V Italiji so napake in izpustitve zaradi prehoda na popolnoma nov sistem zbiranja in urejanja poskočile s 3,8 % v obdobju 2006–2008, zajetih v lanskem poročilu o kakovosti, na 12 % v obdobju 2008–2010.

Preglednica 6 prikazuje kumulativno povprečno relativno napako, zajeto v obdobju 2008–2010. Napaka je enaka kumulativnim naravnim vrednostim neto napak in izpustitev za isto obdobje (merjeno kot delež povprečja v dobro in v breme tekočega računa). Ena država članica (Švedska) je za ta kazalnik zajela vrednost več kot 10 %, tri države (Bolgarija, Danska in Finska) pa so prikazale vrednost več kot 5 %.

Preglednica 5: Povprečna relativna napaka 2008–2010

Belgija || 0,5 % || Francija || 5,1 % || Avstrija || 3,4 %

Bolgarija || 8,6 % || Italija || 12,0% || Poljska || 5,2 %

Češka || 2,2 % || Ciper || 2,1 % || Portugalska || 1,7 %

Danska || 8,0 % || Latvija || 2,3 % || Romunija || 4,3 %

Nemčija || 3,7 % || Litva || 0,9 % || Slovenija || 1,5 %

Estonija || 1,8 % || Luksemburg || 0,3 % || Slovaška || 4,1 %

Irska || 10,0 % || Madžarska || 1,9 % || Finska || 12,0 %

Grčija || 2,0 % || Malta || 4,1% || Švedska || 13,7 %

Španija || 2,3 % || Nizozemska || 4,2 % || Združeno kraljestvo || 3,6 %

Preglednica 6: Kumulativna povprečna relativna napaka 2008–2010

Belgija || 0,0% || Francija || 3,3 % || Avstrija || 0,7%

Bolgarija || -5,7 % || Italija || 0,0 % || Poljska || -4,6 %

Češka || -0,3 % || Ciper || -0,5 % || Portugalska || -0,3 %

Danska || -5,5 % || Latvija || -1,9 % || Romunija || -2,9 %

Nemčija || 0,7 % || Litva || 0,2 % || Slovenija || 0,2 %

Estonija || 0,9 % || Luksemburg || -0,1 % || Slovaška || -3,3 %

Irska || -2,3 % || Madžarska || -2,1 % || Finska || -8,6%

Grčija || 0,0 % || Malta || 1,3 % || Švedska || -16,3 %

Španija || -0,9 % || Nizozemska || 0,7 % || Združeno kraljestvo || 0,2 %

9.2.        Zunanja usklajenost

Zunanja usklajenost je povezana s skladnostjo podatkov o plačilni bilanci in podobnih statistik iz različnih statističnih okvirov.

Eurostat redno spremlja zunanjo usklajenost v zvezi z blagom, kakor je zajeta v podatkih o plačilni bilanci in v statistiki zunanje trgovine. Pri primerjavi obeh podatkovnih nizov je treba upoštevati metodološke razlike med plačilno bilanco in statistiko zunanje trgovine. Glavne razlike so povezane z dejstvom, da plačilna bilanca za zajetje transakcije zahteva spremembo lastništva, medtem ko statistika zunanje trgovine zajema fizično čezmejno gibanje blaga, razlike pa izhajajo tudi iz različnih metod vrednotenja[11]. Primer te razlike je obravnava nedenarnega zlata, katerega lastništvo se spremeni brez fizičnega prevažanja v državo novega lastnika; to zlato ni vključeno v statistiki zunanje trgovine, je pa vključeno v plačilni bilanci.

Splošna usklajenost podatkov statistike zunanje trgovine in podatkov o plačilni bilanci se lahko hitro oceni z opazovanjem časovnih vrst razlik med vrednostmi v dobro/izvoza in v breme/uvoza, ki so dostopne iz obeh statističnih okvirov; usklajenost je prikazana v Grafu 3 za agregat EU-27. Od 2006Q1 naprej se je usklajenost podatkov o blagu v plačilni bilanci in v statistiki zunanje trgovine očitno izboljšala in se ustalila na precej nizkih ravneh.

Graf 3: Blago – razlika med statistiko zunanje trgovine in plačilno bilanco, EU-27, partner „zunaj EU-27“

10.         Sklepne ugotovitve

Začetek veljavnosti Uredbe (ES) št. 184/2005 je okrepil usklajevanje statistike plačilne bilance po vsej EU in povečal razpoložljivost podatkov za uporabnike.

Iz tega delovnega dokumenta je razvidno, da vse države članice v splošnem pravočasno sporočajo podatke o plačilni bilanci, ki jih zahteva Eurostat na podlagi Uredbe (ES) št. 184/2005. V primerjavi s koncem 90-ih let prejšnjega stoletja je zdaj končnim uporabnikom na voljo veliko več podatkov o plačilni bilanci: več podrobnosti je na voljo o transakcijah in geografskih razčlenitvah, pogostost in pravočasnost podatkov sta se izboljšali, daljše časovne vrste pa so bile rekonstruirane zaradi gospodarske analize. Pogosteje se uporablja ocenjevanje, kakovost, ki je rezultat ocenjevanja, pa se zelo strogo nadzira. Poročila o kakovosti omogočajo redno spremljanje stabilnosti in usklajenosti podatkov.

Kot posledica finančne krize so podatki o plačilni bilanci in podatki IIP pod strožjim nadzorom uporabnikov. Eurostat in nacionalni pripravljavci se nadvse trudijo, da bi podatki o plačilni bilanci in podatki IIP v celoti izpolnjevali potrebe širokega kroga uporabnikov.

Naslednje ocenjevanje kakovosti plačilne bilance se bo začelo januarja 2013.

[1]               Glej „Priročnik ESS za poročila o kakovosti“, delovni dokumenti Eurostata, 2009. Glej tudi „Standard ESS za poročila o kakovosti“, delovni dokumenti Eurostata, 2009.

[2]               Glej „Priročnik ESS za poročila o kakovosti“, Eurostat, 2009, str. 65.

[3]               Glej http://dsbb.imf.org/images/pdfs/dqrs bop.pdf.

[4]               Glej http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/product_details/publication?p_product_code=KS-RA-10-026.

[5]               Uredba 2560/2001 o čezmejnih plačilih v eurih je iz statističnega poročanja izvzela vse transakcije pod pragom 12 500 EUR. Ob reviziji Uredbe 2560/2001 je bil prag zvišan na 50 000 EUR (člen 5(1) Uredbe (ES) 924/2009).

[6]               http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/excessive_imbalance_procedure/imbalance_scoreboard.

[7]               Glej Uredbo Komisije (EU) št. 555/2012 z dne 22. junija 2012,

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2012:166:0022:0066:SL:PDF.

[8]               To bi pomenilo jasno delitev med transakcijami glede na to, ali: a) se storitev opravlja čezmejno (tako imenovani način 1); potrošnik prečka mejo (tako imenovani način 2), ali se ponudnik storitev premakne čez mejo (tako imenovani način 4). Glej poglavje V. Priročnika o statističnih podatkih v mednarodni trgovini s storitvami iz leta 2010.

[9]               Točnost je ocenjena kot „dobra“, če so bili podatki vedno poslani v roku ali pred rokom, „sprejemljiva“, če zamuda v povprečju ni bila večja od pet dni, in „slaba“ v ostalih primerih.

[10]             Za neposredne tuje naložbe (tokovi in stanja) obstajata dve ločeni zahtevi za podatke z različnima rokoma: ena 9 mesecev po koncu referenčnega obdobja, druga 21 mesecev po koncu referenčnega obdobja.

[11]             Uvoz/v dobro se v plačilni bilanci vrednoti FOB, v statistiki zunanje trgovine pa CIF.