52012DC0367

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga uredbe, priložena k predlogu Uredbe COM(2011) 747 final o bonitetnih agencijah in k predlogu Direktive COM(2011) 746 final o pretiranem zanašanju na bonitetne ocene

(Besedilo velja za EGP)

Komisija je 15. novembra 2011 sprejela predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah ter predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ter Direktive 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov v zvezi s pretiranim zanašanjem na bonitetne ocene (v nadaljnjem besedilu: predlog CRA3).

V zvezi z vplivom na proračun Unije je bilo v oddelku 4 obrazložitvenega memoranduma, ki je bil priložen predlagani uredbi, navedeno:

„Predlog Komisije ne vpliva na proračun Evropske unije. Naloge, ki bi bile, kot je navedeno v predlogu, zaupane ESMA [Evropski organ za vrednostne papirje in trge], ne bi vključevale dodatnega financiranja s strani EU. Treba je tudi upoštevati, da člen 19 Uredbe o bonitetnih agencijah [opomba 11] določa, da se stroški ESMA v zvezi z registracijo in nadzorom bonitetnih agencij v skladu z Uredbo v celoti pokrivajo s pristojbinami in taksami, ki se zaračunajo bonitetnim agencijam.

Opomba 11: ‘1. ESMA bonitetnim agencijam zaračuna pristojbine in takse v skladu s to uredbo ter uredbo o pristojbinah in taksah iz odstavka 2. Te pristojbine in takse v celoti pokrivajo stroške ESMA v zvezi z registracijo in nadzorom bonitetnih agencij ter poplačilo vseh stroškov, ki bi jih lahko imeli pristojni organi pri izvajanju svojih nalog v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog v skladu s členom 30.“

V oceni učinka predloga CRA3 je bil ocenjen vpliv posameznih ukrepov na stroške in navedeno: „ukrepi politike ne bi vplivali na proračun EU“[1]. Vendar je bilo ocenjeno, da bi predlog CRA3 privedel do znatnega povečanja obsega dela ESMA, kar bi zahtevalo dodatne kadre v organu. Posledično je Komisija v Predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2012) 300)[2] (v nadaljnjem besedilu: predlog proračuna za 2013) predlagala 15 dodatnih delovnih mest v kadrovskem načrtu za ESMA. Ta delovna mesta se bodo v celoti financirala s pristojbinami, ki jih plačujejo bonitetne agencije, in zato ne bodo vplivala na prispevke EU v ESMA.

V sporočilu so navedene podrobne informacije za proračunski organ v obliki ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga za predlog CRA3, ki vsebuje tudi informacije o razporeditvi sredstev, ki se zahtevajo za naloge in cilje ESMA, ki izhajajo iz predloga CRA3. Končno, Priloga 2 k sporočilu vsebuje splošen pregled vpliva vseh predlogov Komisije na sredstva ESMA za leto 2013.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni učinek na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah

1.2.        Zadevna področja ABM/ABB[3]

Notranji trg – finančni trgi

1.3.        Vrsta predloga/pobude

ý Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Prispevati k zmanjševanju tveganj za finančno stabilnost in povrnitvi zaupanja vlagateljev ter drugih udeležencev na trgu v finančne trge in kakovost bonitetnih ocen.

1.4.2.     Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

Specifični cilji: Ob upoštevanju zgoraj navedenih splošnih ciljev so zastavljeni naslednji posebni cilji: · zmanjšanje zanašanja na zunanje bonitetne ocene; · zmanjšanje tveganj učinkov širjenja, povezanih z državnim dolgom; · izboljšanje pogojev na trgu bonitetnega ocenjevanja; · zagotovitev pravice do odškodnine za vlagatelje; · povečanje neodvisnosti bonitetnih agencij ter izboljšanje metodologij in postopkov bonitetnega ocenjevanja.

1.4.3.     Pričakovani izid in učinki

· EBA, EIOPA in ESMA bodo pregledali in po potrebi odstranili vsa sklicevanja na bonitetne ocene v obstoječih smernicah in priporočilih. · Tekoče razkrivanje informacij o strukturiranih finančnih produktih se bo izboljšalo; to bo zagotovilo večje spodbude za vlagatelje, da sami izvajajo skrbne preglede, in bo zmanjšalo prekomerno zanašanje na zunanje ocene. · Preglednost bonitetnih ocen držav se bo izboljšala; vlagatelji bodo bolje razumeli bonitetne ocene držav; tveganja širjenja in učinkov prelivanja se bodo zmanjšala. · Trg bonitetnega ocenjevanja bo postal bolj odprt za nove udeležence; trenutno največje bonitetne agencije bodo deležne večje konkurence; izdajatelji in vlagatelji bodo imeli večjo izbiro med bonitetnimi agencijami. · Škoda, ki jo vlagatelji utrpijo zaradi namernih dejanj ali velike malomarnosti bonitetnih agencij, bo povrnjena. · Nasprotja interesov, ki izhajajo iz modela „izdajatelj plača“ in iz dolgotrajnih poslovnih razmerij, se bodo zmanjšala. · Tržni udeleženci bodo pravilno razumeli in bodo lahko natančno preverili metodologije bonitetnih agencij za vse razrede sredstev.

1.4.4.     Kazalniki izida in učinkov

· Število sklicevanj na zunanje ocene v dokumentih, ki jih izda ESMA. · Spremembe v uporabi standardiziranih in notranjih ocen na osnovi pristopov, ki jih finančne družbe uporabljajo za regulativne namene. · Število ali delež naročenih ali nenaročenih bonitetnih ocen, izdanih za različne razrede sredstev. · Pogostost pregledov in izdaje bonitetnih ocen, zlasti bonitetnih ocen državnega dolga. · Pogostost in vrste sprememb v metodologijah bonitetnih agencij ter kako pogosto so te bile zavrnjene ali se jim je oporekalo. · Število novih udeležencev in spremembe v strukturi trga. To bi lahko vključevalo tržni delež obstoječih udeležencev, tako v smislu prihodkov kot števila trenutnih bonitetnih ocen v različnih razredih.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Bonitetne agencije so pomembni udeleženci na finančnih trgih in njihovo delovanje mora biti urejeno z ustreznim pravnim okvirom. Uredba (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah[4] se je začela v celoti uporabljati s 7. decembrom 2010. Od bonitetnih agencij zahteva upoštevanje strogih pravil o ravnanju, da bi se zmanjšala možna nasprotja interesov in zagotovili visoka kakovost ter zadostna preglednost bonitetnih ocen in postopka bonitetnega ocenjevanja. Obstoječe bonitetne agencije so morale zaprositi za registracijo in izpolniti zahteve Uredbe do 7. septembra 2010. Sprememba uredbe o bonitetnih agencijah (Uredba (EU) št. 513/2011), ki je začela veljati 1. junija 2011, je Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) zaupala izključna pooblastila za nadzor nad bonitetnimi agencijami, registriranimi v EU, in sicer z namenom centralizirati ter poenostaviti njihovo registracijo in nadzor na evropski ravni[5]. Čeprav je obstoječa uredba o bonitetnih agencijah zagotovila dobro podlago, pa ni uspela ustrezno rešiti številnih vprašanj v zvezi z dejavnostmi bonitetnega ocenjevanja in uporabo bonitetnih ocen. Navedeno se nanaša zlasti na tveganje, povezano s prevelikim zanašanjem udeležencev na finančnih trgih na bonitetne ocene, visoko stopnjo koncentracije na trgu bonitetnega ocenjevanja, civilno odgovornost bonitetnih agencij do vlagateljev, nasprotja interesov v zvezi z modelom „izdajatelj plača“ in strukturo delničarjev bonitetnih agencij. Prav tako z obstoječo Uredbo o bonitetnih agencijah niso natančno urejene posebnosti bonitetnih ocen držav, ki so postale očitne med trenutno dolžniško krizo držav. Evropska komisija je na ta odprta vprašanja opozorila v svojem Sporočilu z dne 2. junija 2010 („Reguliranje finančnih storitev za trajnostno rast“)[6] in posvetovalnem dokumentu služb Komisije z dne 5. novembra 2010[7], kjer je napovedala potrebo po ciljno usmerjeni reviziji uredbe o bonitetnih agencijah, ki je predložena v predlogu CRA3 s 15. novembra 2011. Evropski parlament je 8. junija 2011 izdal nezakonodajno resolucijo o bonitetnih agencijah[8]. Poročilo govori v prid potrebi po okrepitvi regulativnega okvira za bonitetne agencije in sprejetju ukrepov za zmanjšanje tveganja, povezanega s prevelikim zanašanjem na bonitetne ocene. Natančneje, Evropski parlament med drugim podpira okrepitev zahtev glede razkritja pri bonitetnih ocenah držav, oblikovanje Evropskega indeksa bonitetnega ocenjevanja, okrepljeno razkrivanje informacij o strukturiranih finančnih instrumentih in civilno odgovornost bonitetnih agencij. Evropski parlament kot pomembno nalogo poudarja tudi spodbujanje konkurence ter meni, da bi Komisija morala raziskati in oceniti možnost ustanovitve neodvisne evropske bonitetne agencije. Na neformalnih sestankih Sveta za ekonomske in finančne zadeve, ki sta potekala 30. septembra in 1. oktobra 2010, je Svet Evropske unije potrdil, da je treba nadaljevati prizadevanja za rešitev številnih vprašanj v zvezi z dejavnostmi bonitetnega ocenjevanja, vključno s tveganjem, povezanim s prevelikim zanašanjem na bonitetne ocene, in tveganjem, povezanim z nasprotji interesov, ki izhaja iz modela plačevanja bonitetnih agencij. Evropski svet je 23. oktobra 2011 sklenil, da je treba doseči napredek pri zmanjševanju prevelikega zanašanja na bonitetne ocene. Poleg tega sta Evropski odbor za vrednostne papirje in Evropski odbor za bančništvo, sestavljena iz predstavnikov ministrstev za finance držav članic, na svojih sejah dne 9. novembra 2010 in 19. septembra 2011 obravnavala potrebo po nadaljnji krepitvi regulativnega okvira za bonitetne agencije. Na mednarodni ravni je Odbor za finančno stabilnost (FSB) oktobra 2010 izdal načela za zmanjšanje zanašanja organov oblasti in finančnih institucij na ocene bonitetnih agencij[9]. V načelih se poziva k odpravi ali nadomestitvi sklicevanj na takšne ocene v zakonodaji, kjer so na voljo ustrezni alternativni standardi kreditne sposobnosti, in k zahtevi za vlagatelje, da pripravijo lastne ocene kreditnega tveganja. Ta načela so novembra 2010 potrdili na vrhu skupine G-20 v Seulu. Komisija je pred kratkim obravnavala vprašanje prevelikega zanašanja finančnih institucij na bonitetne ocene v smislu reforme bančne zakonodaje[10]. Predlagala je uvedbo pravila, ki bankam in investicijskim družbam nalaga, da same ocenijo kreditno tveganje subjektov in finančnih instrumentov, v katere vlagajo, ter se v zvezi s tem ne zanašajo le na zunanje bonitetne ocene. Komisija vzporedno s tem predlogom predlaga podobno določbo v osnutkih sprememb[11] direktiv o KNPVP[12] in upraviteljih alternativnih investicijskih skladov[13].

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije

V skladu z načelom subsidiarnosti (člen 5(3) PEU) se ukrepi na ravni EU sprejmejo le, če države članice zastavljenih ciljev ne morejo zadovoljivo doseči same, ampak jih je mogoče zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni EU. Čeprav imajo vsi problemi, povezani z bonitetnimi ocenami, pomembne učinke za posamezne države članice, je njihov skupni učinek mogoče v celoti razumeti šele v čezmejnem okviru, saj se bonitetne ocene za instrumente, izdane v eni državi, lahko izdajo v drugi, tako da ukrepi na nacionalni ravni morda ne bi imeli nobenega učinka, ker bi se lahko bonitetne ocene še naprej izdajale in uporabljale, če so bile izdelane v jurisdikciji druge države EU ali celo tretje države. Posledično obstaja tveganje, da se bo nacionalnim ukrepom v zvezi z izdajanjem bonitetnih agencij dalo izogniti oziroma ne bodo učinkoviti brez ukrepanja na ravni EU. Vse nadaljnje ukrepe na področju bonitetnih agencij je zato najlažje izpeljati s skupnimi prizadevanji. Zato se glede na načelo subsidiarnosti ukrepanje na ravni EU zdi ustrezno.

1.5.3.     Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

-

1.5.4.     Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti

Po valu izrednih ukrepov za obvladovanje finančne krize, ki je nastopila v letu 2007, je Komisija začela z izvajanjem programa reform, ki uresničuje zaveze skupine G-20 in katerega cilj je spoprijeti se s problemi bolj strukturne narave, ki pestijo finančni sektor v EU, ter odpraviti glavne vire njegove ranljivosti, ki jih je izpostavila kriza, in sicer:

•        nizke stopnje visokokakovostnega kapitala in nezadostna likvidnost v bančnem sektorju, ki deloma odražajo neustrezne in prociklične bonitetne zahteve ter napake pri ocenjevanju tveganj in upravljanju;

•        pomanjkljivosti pri nadzoru, zlasti v zvezi s posameznimi institucijami, ki poslujejo čezmejno, in v zvezi z nereguliranim finančnim sektorjem;

•        neučinkovito upravljanje, ki je privedlo do čezmernega prevzemanja tveganj v finančnih institucijah;

•        nezadostna preglednost trgov in neustrezno razkrivanje informacij organom oblasti, tudi nadzornim, zlasti glede kompleksnih strukturiranih finančnih produktov;

•        pomanjkanje zadostne regulative in nadzora nad bonitetnimi agencijami;

•        nezadosten bonitetni nadzor finančnega sektorja kot celote na makro ravni, da bi se preprečila makrosistemska tveganja širjenja težav;

•        odsotnost usklajenega okvira za olajšanje nadzorovanega prenehanja bank in finančnih institucij, kar je prispevalo k temu, da so bile države članice prisiljene banke financirati z javnim denarjem, da bi se preprečil splošen zlom.

Osrednji elementi tega programa so bili orisani v sporočilu z dne 4. marca 2009 z naslovom „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“ in v sporočilu z dne 2. junija 2010 z naslovom „Reguliranje finančnih storitev za trajnostno rast“, ki določata podrobnosti paketa finančnih reform.

Prvi elementi programa so bili vzpostavljeni v obdobju 2009–2010. Najpomembnejšega predstavlja nova struktura za finančni nadzor, ki je vključevala ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja, ki bo zagotovil, da bodo makrobonitetna in makrosistemska tveganja zgodaj zaznana, ter tri nove evropske nadzorne organe, odgovorne za bančništvo (Evropski bančni organ oziroma EBA), zavarovalništvo (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine oziroma EIOPA) in trge vrednostnih papirjev (Evropski organ za vrednostne papirje in trge oziroma ESMA), ki naj bi zagotovili večji nadzor in boljše usklajevanje med nadzorniki.

Pomembna vrzel pri nadzoru je bila zapolnjena z uredbami o bonitetnih agencijah (CRA I in CRA II), ki sta uvedli stroge standarde za dovoljenja za poslovanje in nadzor bonitetnih agencij ter ESMA zaupala nadzor nad bonitetnimi agencijami. Poleg tega je bila direktiva o kapitalskih zahtevah (CRD) spremenjena (CRD III), da bi se okrepila kapitalska pravila za trgovalno knjigo in kompleksne izvedene finančne instrumente ter uvedla zavezujoča pravila glede nadomestil in nagrad v finančnih institucijah. Druga regulativna in nadzorna vrzel je bila zapolnjena z direktivo o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov, vključno s hedge skladi (direktiva AIFM), ki je zagotovila robustne in usklajene regulativne standarde za vse upravitelje ter povečala preglednost za vlagatelje.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

ý Časovno neomejen predlog/pobuda:

– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma 2013 in 2015,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[14]

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– ý  organe, ki jih ustanovita Skupnosti[15]

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Določbe glede spremljanja in poročanja

V členu 81 Uredbe o ustanovitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) se zahteva, da Komisija do 2. januarja 2014 in vsaka tri leta po tem objavi splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri delovanju ESMA. Komisija bo v ta namen objavila splošno poročilo, ki ga bo predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.2.        Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Konkretno tveganje, povezano z upravljanjem odobritev ESMA v zvezi z registracijo in nadzorom bonitetnih agencij, izhaja iz dejstva, da bo za razliko od številnih drugih organov, ki sta jih ustanovili Skupnosti, nadzor bonitetnih agencij financiran izključno s strani slednjih. Sicer se glede zakonite, gospodarne, učinkovite in uspešne porabe odobritev, ki izhajajo iz predloga, pričakuje, da predlog ne bo privedel do novih tveganj, ki jih trenutno ne bi pokrival obstoječi okvir ESMA za notranji nadzor.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Da bi se zagotovila pregledna in učinkovita poraba sredstev ESMA, je Komisija sprejela Delegirano uredbo z dne 7. februarja 2012 (št. 272/2012) v zvezi s pristojbinami in taksami, ki jih Evropski organ za vrednostne papirje in trge zaračunava bonitetnim agencijam[16].

2.3.        Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), brez omejitev uporabljajo za ESMA.

ESMA pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in takoj sprejme ustrezne določbe za svoje celotno osebje.

Odločitve o financiranju ter sporazumi in iz njih izhajajoči izvedbeni instrumenti izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravljata preglede na kraju samem pri prejemnikih denarnih sredstev, ki jih izplača ESMA, in osebju, odgovornem za njihovo dodelitev.

Člena 64 in 65 uredbe o ustanovitvi ESMA vsebujeta določbe glede izvajanja in nadzora nad proračunom ESMA ter finančna pravila, ki se uporabljajo.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Povečanje odhodkov v proračunu ESMA zaradi nadzora bonitetnih agencij bo v celoti pokrito s pristojbinami, ki jih bodo bonitetne agencije plačevale ESMA[17].

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje…………………………....….] || dif./ nedif. ([18]) || držav Efte[19] || držav kandidatk[20] || tretjih držav

|| 12.0404 ESMA – Subvencija iz naslovov 1, 2 in 3 || dif. || NE || NE || NE

3.2.        Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2013[21] || Leto 2014 || Leto 2015 || || || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || n.r. || n.r. || n.r. || || || || || n.r.

plačila || n.r. || n.r. || n.r. || || || || || n.r.

3.2.2.     Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ý    Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

3.2.3.     Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

3.2.3.1.  Povzetek

– ý    Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve.

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ý    Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

Opomba:

Zaradi predloga CRA3 ne bodo potrebni nobeni dodatni človeški in upravni viri v GD MARKT.

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– ý    Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– ý    V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

3.3.        Ocenjeni učinek na prihodke

– ý    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

Priloga 1.

Zunanje osebje (pogodbeni uslužbenci in napoteni nacionalni strokovnjaki), ki ga bo ESMA potrebovala v letih 2014 in 2015 za izvajanje začasnih nalog, ki izhajajo iz predloga CRA3, naj ne bi pomenilo dodatnega povečanja zunanjega osebja ESMA.

Tabela 1. Ocenjena sredstva, ki jih ESMA potrebuje za izvedbo predloga CRA3.

Nove naloge za ESMA || Potrebni kadri || || Dodatna IT sredstva

|| Začasni || Drugi kadri v obdobju 2014–2015 v obliki napotenih nacionalnih strokovnjakov (NNS) in pogodbenih uslužbencev (PU), izraženo v ekvivalentih polnega delovnega časa (EPDČ) || Opombe ||

1) Pregled in, kjer je potrebno, izbris ustreznih sklicevanj na bonitetne ocene v vseh obstoječih smernicah, priporočilih in regulativnih tehničnih standardih (RTS). || || - 0,5 EPDČ || ||

2) Sprejetje 5 novih RTS za: - razkrivanje informacij o strukturiranih finančnih produktih - rotacijo bonitetnih agencij (primopredajna dokumentacija) - usklajeno standardno ocenjevalno lestvico - evropski indeks bonitetnega ocenjevanja (EURIX) - honorarje, ki jih obračunavajo bonitetne agencije || || - 3,5 EPDČ || Ocena temelji na obsegu dela, ki je v letu 2011 bilo potrebno za pripravo štirih osnutkov RTS ter za napredne posebne metodologije, ki jih bodo zahtevale te tematike. ||

3) Sprejetje 2 novih smernic in priporočil glede: - usklajevanja razkritij o honorarjih bonitetnih agencij - pridobivanja podatkov o tržni koncentraciji || || - 1,5 EPDČ || Ocena temelji na postopku posvetovanj in sprejetja, ki je potreben za smernice in priporočila, ter na naprednih posebnih metodologijah, ki jih bosta zahtevali ti tematiki. ||

4) Ponovna ocena primernosti ocen tretjih držav za potrjevanje || || - 3,5 EPDČ || Ocena temelji na obsegu dela, ki je bilo potrebno v postopku potrjevanja leta 2011 ||

5) - Vzpostavitev in upravljanje centralne spletne strani o skupinah sredstev, na katerih temeljijo strukturirani finančni produkti, in kakovosti njihovih ocen || 1,8 EPDČ: Enota za BA: 1,0 EPDČ IT: 0,8 EPDČ (izdelava + poslovni analitik) || - 2,3 EPDČ Enota za BA: 1,0 EPDČ IT: 1,3 EPDČ (0,5 za vodjo projektov + 0,5 za projektanta + 0,3 za strokovnjaka za javna naročila) || || Predpostavka (trajanje projekta 1,5 leta): 1) Stroški programske opreme: 300 000 EUR brez davkov 2) Stroški strojne opreme: 30 000 EUR brez davkov 3) Storitve: Faza zasnove: 1 strokovnjak v EPDČ (6 mesecev * 1 200 EUR * 22) = 158 000 Testiranje/uvedba: 1 nižji sodelavec v EPDČ (12 mesecev x 700 x 22) = 185 000 SKUPAJ: 673 000

6) - Predhodna ocena novih metodologij bonitetnih agencij || 6 EPDČ || - || Ta ocena predstavlja povprečje med 2 in 22 EPDČ, odvisno od končne oblike določbe, ki lahko od ESMA zahteva okrog 50 ali okrog 500 ocen vsako leto. ||

7) Spremljanje dogajanj na trgu in drugo izvajanje drugih zahtev, ki jih bodo morale spoštovati bonitetne agencije: - spremljanje navzkrižnih lastniških povezav bonitetnih agencij - spremljanje obvezne rotacije bonitetnih agencij in glavnih analitikov - spremljanje večjih lastniških deležev delničarjev v bonitetnih agencijah ter svetovalnih storitev v ocenjevanih subjektih - spremljanje spoštovanja dvojnih ocen strukturiranih finančnih instrumentov - spremljanje objavljanja bonitetnih ocen držav (po zaključku poslovnega dne in vsaj eno uro pred odprtjem mest trgovanja v EU) - spremljanje, ali bonitetne agencije ocenjevane subjekte obveščajo en delovni dan pred objavo ocen in obetov - spremljanje, ali bonitetne agencije razkrivajo vse predhodne ocene - spremljanje honorarjev, ki jih obračunavajo bonitetne agencije - razvoj novih metodologij in spremljanje tveganj tržne koncentracije || 4,8 EPDČ || - || ||

8) - uvedba in upravljanje evropskega indeksa bonitetnega ocenjevanja (EURIX)/Evropske platforme bonitetnega ocenjevanja, vključno z vzpostavitvijo in upravljanjem podatkovne baze razkritij o honorarjih, ki jih obračunavajo bonitetne agencije || 2,4 EPDČ: Enota za BA: 1,4 EPDČ IT: 1 EPDČ (izdelava + poslovni analitik) || - || Ocena temelji na naprednih posebnih metodologijah, ki so potrebne. || Predpostavka (trajanje projekta 1 leto; izvedba osnovana na sinergijah s CEREP in SoCRAT; izračune EURIX izvajajo bonitetne agencije): 1) Stroški programske opreme: 200 000 EUR brez davkov 2) Stroški strojne opreme: 15 000 EUR brez davkov 3) Storitve: Faza zasnove: 2,25 EPDČ (vodja projektov, projektant in drugi strokovnjaki; 6 mesecev * 1 200 EUR * 22) = 356 000 Testiranje/uvedba: 1 mlad strokovnjak v EPDČ (6 mesecev x 700 x 22) = 93 000 SKUPAJ: 664 000

Skupaj || 15 || 11,3 || ||

Predpostavlja se, da bo uredba začela veljati pred letom 2013 in da so zato dodatna sredstva ESMA potrebna pred tem letom. Potreba po dodatnem osebju je bila ocenjena le v zvezi s tehničnimi standardi, smernicami in poročili, ki jih mora pripraviti ESMA. Predlog Komisije vključuje naloge za ESMA, ki bodo zahtevale 15 začasnih delovnih mest od leta 2013. Poleg tega bodo druge zgoraj opisane naloge pokrili zunanje osebje, NNS in pogodbeni uslužbenci v obdobju 2014–2015: 5,8 (posameznika na delovno leto) za leto 2014 in 5,5 (posameznika na delovno leto) za leto 2015.

Druge predpostavke:

· stroški povprečne letne plače za različne kategorije osebja temeljijo na smernicah GD BUDG;

· plačni ponderirani koeficient za Pariz 1,161;

· stroški za usposabljanje v znesku 1 000 EUR na delovno mesto za poln delovni čas (EPDČ) na leto;

· stroški za službene poti v znesku 10 000 EUR, ki so ocenjeni na podlagi osnutka proračuna za leto 2012 za službene poti po osebi;

· stroški za zaposlovanje (potovanja, hoteli, zdravniški pregledi, nastanitveni in drugi stroški, stroški selitve itd.) znašajo 12 700 EUR in so ocenjeni na podlagi osnutka proračuna za leto 2012 za zaposlovanje po novi osebi.

Metoda za izračun povečanja potrebnih proračunskih sredstev za naslednja tri leta je podrobneje predstavljena v spodnji tabeli. Izračun odraža dejstvo, da bodo vsi stroški, povezani z nadzorom bonitetnih agencij, pokriti s pristojbinami, ki jih bodo slednje plačevale ESMA.

Tabela 2. Razporeditev stroškov

Vrsta stroškov || Izračun || Znesek (v milijonih EUR)

|| || 2013 || 2014 || 2015 || Skupaj

|| || || || ||

Naslov 1: Izdatki za zaposlene || || || || ||

|| || || || ||

11 Plače in nadomestila || || || || ||

- od tega začasnih uslužbencev || =15*127*1,161 || 2,212 || 2,212 || 2,212 || 6,635

- od tega NNS || =(4,8 za 2014, 4,5 za 2015)*73*1,161 || 0 || 407 || 381 || 788

- od tega pogodbenih uslužbencev || =1*64*1,161 || 0 || 74 || 74 || 148

|| || || || ||

12 Izdatki, povezani z zaposlovanjem || =(15 za 2013, 5 za 2014)*12,7 || 191 || 64 || 0 ||     255

|| || || || ||

13 Izdatki za službene poti || =(15 za 2013, 20,8 za 2014 in 20,5 za 2015)*10 || 150 || 208 || 205 || 563

|| || || || ||

15 Usposabljanje || =(15 za 2013, 20,8 za 2014 in 20,5 za 2015)*1 || 15 || 21 || 21 || 56

|| || || || ||

Naslov 1 skupaj: Izdatki za zaposlene || || 2,568 || 2,986 || 2,893 || 8,445

|| || || || ||

|| || || || ||

Naslov 2: Infrastruktura in odhodki iz poslovanja || =(15 za 2013, 20,8 za 2014 in 20,5 za 2015)*30 || 450 || 624 || 615 || 1,689

|| || || || ||

Naslov 2 skupaj: Infrastruktura in odhodki iz poslovanja || || 450 || 624 || 615 || 1,689

|| || || || ||

|| || || || ||

Naslov 3: Odhodki iz poslovanja || || || || ||

|| || || || ||

EURIX || || 664 || 0 || 0 || 664

Centralna spletna stran o kakovosti ocen strukturiranih finančnih instrumentov || || 0 || 300 || 373 || 673

|| || || || ||

Naslov 3 skupaj: Odhodki iz poslovanja || || 664 || 300 || 373 || 1337

|| || || || ||

Skupaj || || 3,682 || 3,910 || 3,881 || 11,471

Od tega prihodki iz pristojbin za registracijo in nadzor, ki jih bodo plačale bonitetne agencije (100 %) || || 3,682 || 3,910 || 3,881 || 11,471

Tabela 3. Predlagani kadrovski načrt za petnajst delovnih mest začasnih uslužbencev.

Funkcionalna skupina in razred || Začasna delovna mesta

||

AD 8 || 2

AD 7 || 3

AD 6 || 5

AD 5 || 5

||

AD skupaj || 15

Tabela 4. Razporeditev ocenjenih stroškov glede na cilje in realizacije, ki izhajajo iz predloga CRA3[22]

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2012 || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || SKUPAJ ||

||

Vrsta (-/+) || Povprečni stroški || Realizacija || Stroški skupaj || Realizacija || Stroški skupaj || Realizacija || Stroški skupaj || Realizacija || Stroški skupaj || || Stroški skupaj ||

Cilj št. 1: zmanjšanje zanašanja na zunanje bonitetne ocene || || || || || || || || || || ||

Sklicevanja na zunanje ocene v dokumentih, ki jih je izdal ESMA, so bila pregledana in njihovo število zmanjšano. || || || - || 0 || - || 0 || + || 67 || + || 0 || || 67 ||

Centralna spletna stran o skupinah sredstev, na katerih temeljijo strukturirani finančni produkti, in kakovosti njihovih ocen je vzpostavljena in delujoča. || || || - || 0 || - || 362 || - || 814 || + || 836 || || 2012 ||

Izdani so novi RTS za razkritja v zvezi s strukturiranimi finančnimi instrumenti. || || || - || 0 || - || 0 || + || 94 || - || 0 || || 94 ||

Seštevek za specifični cilj št. 1 || || 0 || || 362 || || 975 || || 836 || || 2173 ||

Cilj št. 2: zmanjšanje tveganj učinkov širjenja, povezanih s spremembo bonitetnih ocen držav || || || || || || || || || || ||

ESMA letno poroča o skladnosti bonitetnih agencij z zahtevami glede bonitetnih ocen držav. || || || - || 0 || - || 241 || + || 226 || + || 226 || || 693 ||

Seštevek za specifični cilj št. 2 || || 0 || || 241 || || 226 || || 226 || || 693 ||

Cilj št. 3: izboljšanje pogojev na trgu bonitetnega ocenjevanja || || || || || || || || || || ||

EURIX (evropski indeks bonitetnega ocenjevanja /Evropska platforma bonitetnega ocenjevanja) je vzpostavljen, deluje in se vzdržuje. || || || - || 0 || - || 1147 || + || 452 || + || 452 || || 2051 ||

Izdani so novi RTS za EURIX, usklajeno ocenjevalno lestvico in rotacijo bonitetnih agencij. || || || - || 0 || - || 0 || + || 243 || + || 37 || || 280 ||

Novi smernice in priporočila glede: - usklajevanja razkritij o honorarjih bonitetnih agencij, - pridobivanja podatkov o tržni koncentraciji. || || || - || 0 || - || 0 || + || 202 || - || 0 || || 202 ||

ESMA letno poroča o dogajanjih na trgu bonitetnega ocenjevanja. || || || - || 0 || - || 483 || + || 452 || + || 452 || || 1387 ||

Seštevek za specifični cilj št. 3 || || 0 || - || 1630 || + || 1349 || + || 941 || || 3920 ||

Cilj št. 4: zagotovitev pravice do odškodnine za vlagatelje || || || || || || || || || || ||

Seštevek za specifični cilj št. 4 || || 0 || + || 0 || + || 0 || + || 0 || || 0 ||

Cilj št. 5: povečanje neodvisnosti bonitetnih agencij ter izboljšanje metodologij in postopkov bonitetnega ocenjevanja || || || || || || || || || || ||

ESMA predhodno oceni vse nove metodologije bonitetnih agencij. || || || - || 0 || - || 1207 || + || 1131 || + || 1131 || || 3469 ||

RTS za honorarje, ki jih obračunavajo bonitetne agencije. || || || - || 0 || - || 0 || - || 0 || + || 87 || || 87 ||

ESMA letno poroča o tveganjih, povezanih z neodvisnostjo, ki izvirajo iz lastništva in obvladovanja. || || || - || 0 || - || 241 || + || 226 || + || 226 || || 693 ||

Seštevek za specifični cilj št. 5 || - || 0 || - || 1448 || + || 1357 || + || 1444 || || 4249 ||

Vmesni seštevek realizacij iz ciljev 2 do 5 – ponovna ocena primernosti ocen tretjih držav za potrjevanje || || || || || || || + ||    433 || || 433 ||

STROŠKI SKUPAJ || || 0 || || 3681 || - || 3907 || - || 3880 || || 11468 ||

Priloga 2. Pregled učinka zakonodajnih predlogov v obdobju 2011–2013 na proračun ESMA za leto 2013.

Od ustanovitve ESMA so odzivi EU na finančno in gospodarsko krizo zahtevali sprejetje vrste pomembnih novih predlogov, od katerih so nekateri zahtevali bistveno povečanje pooblastil ESMA in zaradi tega okrepitev osebja organa, kot je navedeno v spodnjih tabelah.

Revizija direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID) naj bi zagotovila bolj robustne in učinkovite tržne strukture, da bi se upoštevali tehnološki napredki, povečala preglednost trgovalnih aktivnosti, okrepila nadzorna pooblastila in zagotovil strožji okvir za trge izvedenih finančnih instrumentov na blago ter povečala zaščita vlagateljev. ESMA je igral veliko vlogo pri razvoju večine tehničnih izvedbenih standardov, potrebnih za zagotovitev polnega delovanja regulativnega okvira in specifične nadzorne naloge, na primer večjo vlogo pri ugotavljanju skladnosti z direktivo MiFID v posameznih primerih, ko mesta trgovanja predlagajo opustitev pravil glede preglednosti pred trgovanjem (t.i. „dark pools“).

Revizija direktive o zlorabi trga (MAD) naj bi okrepila boj proti zlorabam trga na trgih blaga in povezanih izvedenih finančnih instrumentov, povečala pooblastila regulatorjev za sankcioniranje in zmanjšala upravna bremena majhnih in srednje velikih izdajateljev. ESMA je bil med drugim zadolžen za uskladitev pravil glede tehničnih sredstev za zagotavljanje ustreznih razkritij notranjih informacij, postopkov za izmenjavo informacij med pristojnimi organi v EU in izven nje ter uskladitev preiskav in inšpekcij za čezmejne primere zlorabe trga, če bi se ta zahtevala.

Predlog o centralnih depotnih družbah (CDD) naj bi uskladil tako čas kot izvedbo poravnave vrednostnih papirjev v Evropi ter pravila, ki urejajo CDD, ki upravljajo infrastrukture za poravnavo. V zvezi s poravnavo predlog usklajuje čas in zahteve glede discipline pri poravnavi vrednostnih papirjev v EU. V zvezi s CDD prvič na evropski ravni ustanavlja skupen okvir za dovoljenja, nadzor in reguliranje CDD.

Vloga ESMA v skladu z uredbo o CDD vključuje pripravo tehničnih standardov za uporabo uredbe – skupaj 22 regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov; zagotovitev smernic/dobrih nadzornih praks za disciplino pri poravnavi in ukrepe CDD – skupaj 3 smernice; zagotovitev dosledne uporabe uredbe o CDD; priznanje CDD in zahtev po poročanju tretjih držav (letno poročilo o tržnih dogajanjih, zlasti o učinkovitosti poravnav, internalizirani poravnavi, čezmejnih aktivnostih).

Vloga ESMA v okviru revidirane uredbe o bonitetnih agencijah (CRA3) je opredeljena v osrednjem delu ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga.

Tabela 1. Pregled zahtev po kadrih in finančni učinek

Pregled zahtev po kadrih

Ocenjeno število potrebnega notranjega osebja || Ocenjeno število potrebnega zunanjega osebja || Ocenjeno število potrebnega osebja SKUPAJ ||

2013 || 2014 || 2015 || 2013 || 2014 || 2015 || 2013 || 2014 || 2015 ||

|| || || || || || || || ||

I. 8 || 8 || 8 || 3 || 3 || 3 || 11 || 11 || 11 ||

II. 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 6 || 6 || 6 ||

III. 4 || 4 || 4 || 2 || 2 || 2 || 6 || 6 || 6 ||

IV. 15 || 15 || 15 || 0 || 5,8 || 5,5 || 15 || 20,8 || 20,5 ||

||

pri čemer je:

I – predlog direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID) COM(2011) 656 final [2011/0298 (COD)]

II – predlog direktive o zlorabi trga (MAD) COM(2011) 651 final [2011/0295 (COD)]

III – predlog o centralnih depotnih družbah (CDD) COM(2012) 73 final [2012/0029 (COD)]

IV – predlog uredbe o bonitetnih agencijah (CRA3) COM(2011) 747 final in 746 final [0361 (COD) in 0360 (COD)]

[1]               Glej stran 59 ocene učinka.  http://ec.europa.eu/internal_market/securities/docs/agencies/SEC_2011_1354_en.pdf.

[2]               http://eur-lex.europa.eu/budget/data/DB2013/SL/SEC03.pdf, str. 778.

[3]               ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[4]               Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah, UL L 302, 17.11.2009.

[5]               Uredba (EU) št. 513/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah, UL L 145, 31.5.2011.

[6]               COM(2010) 301 final.

[7]               Na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/2010/cra_en.htm.

[8]               http://www.europarl.europa.eu/oeil/FindByProcnum.do?lang=en&procnum=INI/2010/2302.

[9]               http://www.financialstabilityboard.org/publications/r_101027.pdf.

[10]             Predlog Komisije z dne 20. julija 2011 za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih družb ter spremembi Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, COM(2011) 453 final. Glej točko (b) člena 77.

[11]             Predlog Komisije z dne 15. novembra 2011 za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in Direktive 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov v zvezi s pretiranim zanašanjem na bonitetne ocene, COM(2011) 746 final.

[12]             UL L 302, 17.11.2009, str. 32.

[13]             UL L 174, 1.7.2011, str. 1.

[14]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

[15]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[16]             UL L 90, 28.3.2012, str. 6-10.

[17]             Za dodatne informacije glej Prilogo 1.

[18]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[19]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino

[20]             Države kandidatke in, če je primerno, potencialne države kandidatke Zahodnega Balkana.

[21]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[22]             Zaradi zaokroževanja lahko pride do netočnosti.