This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012DC0313
Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on France’s 2012 national reform programme and delivering a Council opinion on France's stability programme for 2012-2016
Priporočilo za PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Francije za leto 2012 ter mnenjem Sveta o francoskem programu stabilnosti za obdobje 2012–2016
Priporočilo za PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Francije za leto 2012 ter mnenjem Sveta o francoskem programu stabilnosti za obdobje 2012–2016
/* COM/2012/0313 final - 2012/ () */
Priporočilo za PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Francije za leto 2012 ter mnenjem Sveta o francoskem programu stabilnosti za obdobje 2012–2016 /* COM/2012/0313 final - 2012/ () */
Priporočilo za PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom
Francije za leto 2012
ter mnenjem Sveta o francoskem programu stabilnosti za obdobje 2012–2016 SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES)
št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad
proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1], zlasti člena 5(2)
Uredbe, ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o
preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij[2], zlasti člena 6(1)
Uredbe, ob upoštevanju priporočila Evropske
komisije[3], ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta[4], ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje, po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim
odborom, ob upoštevanju naslednjega: (1)(1) Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog
Evropske komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in
rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih
politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih
je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in
konkurenčnost. (2)(2) Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o
širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter
21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav
članic[5],
ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane,
naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in
politikah zaposlovanja. (3)(3) Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo v
zvezi z nacionalnim reformnim programom Francije za leto 2011 ter dal
mnenje o dopolnitvi francoskega programa stabilnosti za obdobje 2011–2014. (4)(4) Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled
rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in
integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. Poleg
tega je 14. februarja 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela
poročilo o mehanizmu opozarjanja[6],
v katerem je Francijo opredelila kot eno od držav članic, za katere je
treba opraviti poglobljen pregled. (5)(5) Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil
prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne
konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po
doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni
vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu,
spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in
socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave. (6)(6) Evropski svet je 2. marca 2012 tudi pozval države
članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo
svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe stabilnosti oziroma
konvergenčne programe in nacionalne reformne programe. (7)(7) Francija je 4. maja 2012 predložila dopolnitev programa
stabilnosti za obdobje 2012–2016, 13. aprila 2012 pa nacionalni
reformni program za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno,
da bi se upoštevale medsebojne povezave. Komisija je v poglobljenem pregledu[7] iz člena 5 Uredbe
(EU) št. 1176/2011 proučila tudi, ali so Francijo prizadela
makroekonomska neravnotežja. Ugotovila je, da ima Francija težave z
neravnotežjem, ki pa ni čezmerno. (8)(8) Na podlagi ocene programa stabilnosti v skladu z Uredbo
Sveta (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na
katerem temeljijo proračunske napovedi v programu, optimističen.
Komisija je v svoji napovedi iz pomladi 2012 napovedala, da bo rast BDP v letu
2012 dosegla 0,5 %, leta 2013 pa 1,3 %, medtem ko program napoveduje
0,7 oziroma 1,75‑odstotno rast. Po primanjkljaju, ki je bil s 5,2% BDP v
letu 2011 boljši od pričakovanega, program načrtuje njegovo znižanje
na 3 % v letu 2013, tj. do roka, ki ga je Svet določil za odpravo
čezmernega primanjkljaja, in nato nadaljevanje konsolidacije, leta 2016 pa
naj bi bil proračun uravnotežen. Srednjeročni proračunski cilj
uravnoteženega proračuna v strukturnem smislu naj bi bil dosežen v
programskem obdobju. Srednjeročni proračunski cilj ustrezno odraža
zahteve Pakta za stabilnost in rast. Na podlagi (preračunanega)
strukturnega salda[8]
je načrtovani povprečni letni fiskalni napor v obdobju 2010–2013
skladen s priporočilom Sveta z dne 2. decembra 2009. V obdobju
2014–2016 naj bi bil v strukturnem smislu dosežen letni napredek pri doseganju
srednjeročnega cilja, enakovreden nadaljnjim 0,7 % BDP. V skladu s
programom naj bi bila stopnja rasti javnofinančnih odhodkov ob upoštevanju
diskrecijskih ukrepov glede prihodkov skladna z referenčno vrednostjo za
odhodke iz Pakta za stabilnost in rast. Potek prilagoditve, predstavljen v
programu, je izpostavljen tveganjem. Makroekonomski scenarij bi se lahko
izkazal za manj ugodnega kot je napovedala Komisija v svoji napovedi iz pomladi
2012. Ukrepi niso dovolj podrobno opredeljeni, da bi dosegli cilje za leto 2013
in pozneje ter priporočeni povprečni letni fiskalni napor. Poleg tega
so dosedanji rezultati Francije pri doseganju ciljev glede izdatkov mešani.
Zato ni mogoče zagotoviti, da bo čezmerni primanjkljaj do leta 2013
odpravljen, če načrtovani ukrepi ne bodo dovolj podrobno
določeni in po potrebi sprejeti dodatni ukrepi. Delež dolga je leta 2011
znašal 85,8 % BDP, leta 2013 naj bi dosegel 89,2 %, leta 2016 pa naj
bi padel na 83,2 %. V skladu s programom bo cilj glede zmanjšanja dolga
dosežen konec prehodnega obdobja (leta 2016). (9)(9) Čeprav so bili v drugi polovici leta 2011 in februarja 2012
sprejeti dodatni ukrepi za konsolidacijo, je izvajanje fiskalne konsolidacije
še vedno velik izziv. Za ponovno vzpostavitev vzdržnega fiskalnega položaja se
je treba izogibati odstopanjem pri odhodkih z okrepljenim fiskalnim naporom na
podlagi v celoti opredeljenih ukrepov. Poleg tega bi morala Francija
izkoristiti priložnosti za pospešitev zmanjševanja primanjkljaja, da se v
skladu z načrti olajša odpravljanje čezmernega primanjkljaja. Kar
zadeva dolgoročno vzdržnost javnih financ in primernost prihodnjih
pokojnin, se postopoma uvaja pokojninska reforma iz leta 2010. Vendar pa
ni gotovo, ali bo sistem do leta 2018 uravnotežen, če bosta zaposlovanje
in rast manjša od pričakovanih, po letu 2020 pa naj bi bil v primanjkljaju.
Poleg tega novi usmerjevalni odbor, ki je bil ustanovljen za izdajanje letnih
mnenj o finančnih razmerah v okviru različnih pokojninskih shem in
pogojih, potrebnih za zagotovitev uravnoteženih računov do leta 2018, v
letu 2011 ni izdal mnenja, zaradi česar je težko oceniti vzdržnost
pokojninskega sistema. (10)(10) Delovanje francoskega trga dela bi se izboljšalo z
nadaljnjim zmanjšanjem njegove razdrobljenosti. Pogodba o varnosti zaposlitve
(contrat de sécurisation professionnelle: CSP), ki je bila uvedena z zakonom iz
julija 2011 in združuje dve obstoječi pogodbi, prenaša breme
svetovanja v primeru odpuščanja zaradi presežkov z delodajalcev na javne
zavode za zaposlovanje (Pôle emploi). To je pozitiven, ampak omejen
ukrep. Sprejetih je bilo tudi več ukrepov za zagotovitev prožnega
delovnega režima za družbe, ki so začasno v težavah, oziroma so taki
ukrepi v obravnavi. Ti ukrepi pa se ne nanašajo posebej na razdrobljenost trga
dela. Poleg tega je iz pregleda zakonodaje o varnosti zaposlitve razvidno, da
upravni postopek za posamezne odpustitve še vedno vsebuje negotovosti in
morebitne visoke stroške za delodajalce. Zagotoviti je treba, da kakršne koli
spremembe minimalne plače spodbujajo zaposlovanje, zlasti mlajših in nizko
kvalificiranih. (11)(11) Po pokojninski reformi so korak v pravo smer ukrepi za
spodbujanje zaposlovanja starejših, vključno z zahtevo, da morajo družbe
izvajati aktivno upravljanje starosti zaposlenih. Vendar pa so povezani
akcijski načrti na splošno premalo ambiciozni in ne vključujejo
ukrepov v zvezi z, na primer, skrajševanjem delovnega časa ali ponudbo
delovnih mest, posebej prilagojenih starejšim. Poleg tega lahko nekateri vidiki
sistema nadomestil za brezposelnost za starejše (trajanje, neobstoj degresivne
lestvice) pomenijo le omejeno spodbudo za delo. Potrebna je ambicioznejša
strategija na področju izobraževanja odraslih, da se poveča njihova
zaposljivost. (12)(12) Za odpravljanje brezposelnosti mladih so se francoski
organi zavezali, da bodo do leta 2015 povečali število vajeništev s 600 000
na 800 000. V letih 2011 in 2012 je bilo uvedenih več ukrepov za
povečanje števila vajeništev v družbah, zvišale pa so se tudi kazni za
družbe, ki se tega ne držijo. Kljub tem ukrepom je skupno število vajeništev še
vedno veliko manjše od ciljnega. Poleg tega je iz poročila, ki so ga
nedavno naročili francoski organi, razvidno, da 40 % MSP meni, da
znanja in veščine vajencev ne ustrezajo njihovim potrebam. Za politike, ki
obravnavajo brezposelnost mladih, bi bila tako bolj koristna večja
skladnost med znanji in veščinami, pridobljenimi v izobraževalnem sistemu,
in potrebami trga dela. (13)(13) Združitev agencije za zaposlovanje (ANPE) in agencije,
ki ureja nadomestila za brezposelnost (UNEDIC), v eno telo (Pôle emploi)
še ne dosega pričakovanih rezultatov, kar zadeva učinkovitost in
kakovost storitev. Novi večletni tristranski sporazum o delovanju in
storitvah Pôle emploi za obdobje 2012–2014, podpisan januarja 2012
(med vlado, socialnimi partnerji in Pôle emploi), je korak v pravo smer.
Vendar je še vedno treba določiti številne cilje, zaradi česar je na
tej stopnji težko oceniti, kako ambiciozna je reforma. Verodostojnost reforme
zmanjšujejo tudi proračunske omejitve in omejitve na področju
človeških virov, s katerimi se soočajo javni zavodi za zaposlovanje. (14)(14) Februarja 2012 je Francija sprejela povečanje
DDV na 21,2 %, tj. za 1,6 odstotne točke, ter povečanje
socialnih dajatev na kapitalske dohodke in kapitalski dobiček na 15,5 %,
tj. za 2 odstotni točki, da se nadomestijo nižji prispevki delodajalcev za
socialno varnost. To je ustrezen ukrep za uvedbo bolj uravnoteženega
davčnega sistema, ki davčno breme preusmerja z dela. Kot ugotavlja
Komisija v svojem poglobljenem pregledu o makroekonomskih neravnovesjih, bi
lahko prispeval k izboljšanju stroškovne konkurenčnosti francoskega
izvoza, kar bi lahko imelo pozitiven učinek na dobičkonosnost
podjetij, dolgoročno pa tudi na naložbe in necenovno konkurenčnost.
Vendar je reforma osredotočena preveč ozko. Kljub prizadevanjem za
zmanjšanje davčnih izdatkov te spremljajo povišanja davčnih stopenj,
zaradi česar se že tako visoko davčno breme za delo še povečuje.
Kar zadeva davčne prilive iz okoljskega davka, ima Francija drugo najnižjo
stopnjo v EU, kar pomeni, da obstajajo možnosti za povečanje tega davka.
In končno, sprejeti niso bili nobeni posebni ukrepi za ocenjevanje
učinkovitosti nekaterih nižjih stopenj pri doseganju ciljev glede
zaposlovanja ali socialnih ciljev (zlasti nižjih stopenj DDV). (15)(15) Sprejetih je bilo več reform za poenostavitev
poslovnega okolja in odpravo omejitev za nekatere regulirane stroke in poklice,
vendar pa ne odpravljajo ovir za vstop in omejevalnega ravnanja pri mnogih
drugih (npr. v veterini, taksi službah, zdravstvu, pravniških poklicih,
vključno z notarji). Zato je potreben bolj horizontalen in sistematičen
pregled preostalih omejevalnih ravnanj v reguliranih poklicih, da se ocenita
njihova potrebnost in sorazmernost. Kar zadeva maloprodajni sektor, je treba
distributerjem dovoliti, da sami določajo cene in druge poslovne pogoje,
tako da so potrošnikom na voljo nižje cene. Potrošniki bi imeli koristi tudi od
drugih ukrepov za spodbujanje konkurence v tem visoko koncentriranem sektorju,
na primer od odprave ali pregleda omejitev prostorskega načrtovanja in
racionalizacije postopkov za vzpostavitev novih prodajnih točk. (16)(16) V nekaterih omrežnih panogah (grosistična dobava
električne energije, železniški sektor) je treba povečati
intenzivnost konkurence, saj so imele dosedanje reforme teh sektorjev le delne
rezultate. Trg električne energije ostaja eden najbolj koncentriranih v
EU. Čeprav ima zakon NOME pozitiven učinek na konkurenco, so potrebni
nadaljnji ukrepi za izboljšanje dostopa alternativnih operaterjev do
zmogljivosti za proizvodnjo energije v Franciji, na primer hidroelektrarn. V
železniškem prometu obstajajo ovire za vstop novih družb na trg tako v tovornem
prometu kot tudi mednarodnem potniškem prometu; v tovornem prometu ostajajo
tudi tehnične ovire za nediskriminatoren dostop. (17)(17) Francoski delež na izvoznih trgih se je med letoma 2005
in 2010 zmanjšal za 19,4 %, kar pomeni eno največjih zmanjšanj pri
državah članicah in je močno nad pragom iz poročila o mehanizmu
opozarjanja, ki ga je Komisija objavila 14. februarja 2012. V
poglobljenem pregledu za Francijo so službe Komisije ugotovile, da so izgube
deležev na izvoznih trgih posledica zmanjšanja stroškovne in necenovne
konkurenčnosti, zlasti slednje. Zlasti naraščajoči stroški dela
na enoto postavljajo dobičkonosnost francoskih družb pod pritisk in
omejujejo njihove zmožnosti za rast, izvajanje ustreznih naložb za izboljšanje
uspešnosti in za inovacije. Politike, sprejete za spodbujanje inovacij v
zasebnem sektorju, je treba spremljati in dopolnjevati z ukrepi za ponovno
vzpostavitev dobičkonosnosti francoskih družb. (18)(18) Francija je
sprejela številne zaveze v okviru pakta „euro plus“. Te zaveze in
izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na spodbujanje
zaposlovanja, izboljšanje konkurenčnosti in krepitev vzdržnosti javnih
financ. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz pakta „euro plus“. Rezultate te
ocene je upoštevala pri priporočilih. (19)(19) V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno
analizo francoske ekonomske politike. Ocenila je program stabilnosti in
nacionalni reformni program ter predstavila poglobljen pregled. Glede na to, da
je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Evropske unije z
vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve,
Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in
socialno-ekonomsko politiko v Franciji, ampak tudi spoštovanje pravil in
smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v
priporočilih v točkah 1 do 5 spodaj. (20)(20) Svet je ob upoštevanju te ocene preučil francoski
program stabilnosti, njegovo mnenje[9]
pa je izraženo zlasti v priporočilu v točki 1 spodaj. (21)(21) Svet je ob upoštevanju rezultatov temeljitega pregleda,
ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni reformni
program Francije za leto 2012 in njen program stabilnosti. Njegova
priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011
so izražena zlasti v priporočilih v točkah 2, 4 in 5 spodaj – PRIPOROČA, naj Francija v obdobju
2012–2013 sprejme naslednje ukrepe: 1. Okrepi in izvaja naj
proračunsko strategijo za leto 2012 in pozneje ob podpori dovolj podrobno
opredeljenih ukrepov, da se zagotovi pravočasna odprava čezmernega
primanjkljaja in doseganje strukturnega fiskalnega napora, določenega v
priporočilih Sveta v skladu s postopkom o čezmernem primanjkljaju.
Nato naj zagotovi ustrezni strukturni fiskalni napor, da se lahko dovolj
približa uresničitvi srednjeročnega proračunskega cilja, med
drugim z dosego referenčne vrednosti za odhodke, ter zagotovi zadosten
napredek pri doseganju skladnosti s ciljem glede zmanjšanja dolga. Nadaljuje
naj pregled vzdržnosti in ustreznosti pokojninskega sistema in po potrebi
sprejme dodatne ukrepe. 2. V posvetovanju s socialnimi
partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami naj uvede nadaljnje reforme za
odpravljanje razdrobljenosti trga dela s pregledom nekaterih vidikov zakonodaje
o varnosti zaposlitve, zlasti v zvezi z upravnim postopkom za posamezne
odpustitve; še
naprej naj zagotavlja, da gibanje minimalne plače podpira ustvarjanje
novih delovnih mest in konkurenčnost; sprejme naj ukrepe za povečanje
vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje. 3. Sprejme naj ukrepe v zvezi s
trgom dela, da zagotovi daljšo zaposlenost starejših; izboljša naj zaposljivost
mladih, zlasti tistih, pri katerih je tveganje za brezposelnost največje,
z zagotavljanjem številnejših in boljših programov vajeništva, ki bodo
učinkovito zadovoljili njihove potrebe; pospeši naj programe aktivne
politike zaposlovanja in zagotovi večjo učinkovitost javnih zavodov
za zaposlovanje pri individualnem svetovanju. 4. Sprejme naj nadaljnje ukrepe
za uvedbo enostavnejšega in bolj uravnoteženega davčnega sistema, pri
čemer naj davčno breme prenese z dela na druge oblike
obdavčitve, ki manj ovirajo rast in zunanjo konkurenčnost, zlasti
okoljski davek in davek na potrošnjo; nadaljuje naj prizadevanja za zmanjšanje
in racionalizacijo davčnih izdatkov (zlasti tistih, ki spodbujajo
zadolženost); pregleda naj učinkovitost sedanjih nižjih stopenj DDV pri
podpori ustvarjanju novih delovnih mest. 5. Prizadeva naj si za odpravo
neupravičenih omejitev za regulirane stroke in poklice, zlasti v
storitvenem in maloprodajnem sektorju; sprejme naj nadaljnje korake za
liberalizacijo omrežnih panog, zlasti grosističnega trga električne
energije, razvije zmogljivosti za medsebojno povezovanje na področju
energije ter olajša vstop novih operaterjev na trg v sektorjih tovornega
prometa in mednarodnega potniškega prometa. V Bruslju, Za
Svet Predsednik [1] UL L 209, 2.8.1997, str. 1. [2] UL L 306, 23.11.2011, str. 25. [3] COM(2012) 313 final. [4] P7_TA(2012)0048 in P7_TA(2012)0047. [5] Sklep Sveta 2012/238/EU z dne 26. aprila 2012. [6] COM(2012) 68 final. [7] SWD(2012) 155 final. [8] Ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in
začasnih ukrepov, ki so ga službe Komisije preračunale na podlagi
informacij, predloženih v programu z uporabo skupno dogovorjene metodologije. [9] V skladu s členom 5(2) Uredbe Sveta (ES)
št. 1466/97.