This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012DC0173
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS Towards a job-rich recovery
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti
/* COM/2012/0173 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti /* COM/2012/0173 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU,
SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ K okrevanju s številnimi novimi delovnimi
mesti Uvod Strategija Evropa 2020 za pametno, trajnostno
in vključujočo rast določa cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti prebivalstva
med 20 in 64 letom starosti do leta 2020[1]. Če želimo doseči ta cilj, se
bo morala zaposlenost v EU povečati za 17,6 milijona dodatnih delovnih
mest glede na sedanjo raven. Vendar se je med krizo stopnja zaposlenosti
zmanjšala na 68,9 % (tretje četrtletje 2011)[2], pri čemer je stopnja
brezposelnosti v EU od začetka leta 2010 ostajala nad 9,5 % in
februarja 2012 zrasla na 10,2 %. Čeprav je bilo do sredine
leta 2011 zabeleženih 1,5 milijona novih delovnih mest, je bilo to
premalo za nadomestitev 6 milijonov izgubljenih delovnih mest v EU od
leta 2008. Upočasnitev rasti od sredine leta 2011 in slabša napoved
za leto 2012[3]
ter vse večja razhajanja med državami članicami in regijami so samo še povečali
izziv glede zaposlovanja, socialne vključenosti in odpravljanja revščine[4]. Poleg recesije, ki se pričakuje v nekaterih
državah, in dolgotrajne dolžniške krize se gospodarske dejavnosti v Evropi
preoblikujejo z dolgoročnejšimi strukturnimi spremembami, ki vplivajo na
relativno konkurenčnost Evrope v svetovnem gospodarstvu, kot so potreba po
prehodu na zeleno, z viri gospodarno nizkoogljično gospodarstvo, staranje
prebivalstva, ki ga spremljajo zapleteni tokovi prebivalstva, in hitre
tehnološke spremembe, povezane z vzponom velikih hitrorastočih gospodarstev. Te
strukturne spremembe na različne načine vplivajo in bodo tudi v prihodnje
vplivale na trge dela, zlasti kar zadeva ustvarjanje in ohranjanje delovnih
mest. Dinamični in vključujoči trgi dela, na katerih imajo ljudje ustrezne
spretnosti, so ključni, če želimo, da se zaradi teh sprememb konkurenčnost
evropskega gospodarstva poveča in ne zmanjša. Člen 3 Pogodbe določa polno zaposlenost
in socialno kohezijo kot cilja EU. Ta dva cilja ostajata glavna skrb
državljanov EU in sta v središču strategije Evropa 2020. Rast
zaposlovanja je v veliki meri odvisna od zmožnosti EU za ustvarjanje
gospodarske rasti z ustreznimi makroekonomskimi, industrijskimi in
inovacijskimi politikami. Istočasno so za krepitev rasti s številnimi delovnimi
mesti brez dvoma potrebne politike zaposlovanja, ki spodbujajo ugodne pogoje za
ustvarjanje delovnih mest, olajšujejo pozitivne prehode, povečujejo ponudbo
delovne sile ter izboljšujejo njeno geografsko usklajenost in usklajenost
njenih spretnosti s potrebami trga dela. Politike zaposlovanja prispevajo ne le
k kratkoročnemu okrevanju, temveč so tudi sestavni del ključnih socialnih
naložb, ki preprečujejo dolgoročnejši porast socialnih in fiskalnih stroškov[5]. Letni pregled rasti EU za leto
2012 poziva k odločnemu ukrepanju za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in
zagotovitev okrevanja z novimi delovnimi mesti, to sporočilo pa so odločno
podprli tudi voditelji držav in vlad na spomladanskem zasedanju Evropskega
sveta 2012[6].
Namen tega sporočila je prednostne naloge na področju
zaposlovanja iz letnega pregleda rasti dopolniti s srednjeročnimi strateškimi
smernicami glede na cilje zaposlovanja iz strategije Evropa 2020. Temelji na
smernicah za zaposlovanje[7],
določa ukrepe, ki v trenutnih razmerah zahtevajo posebno pozornost, ter je
namenjeno graditvi zaupanja med vsemi akterji in ustvarjanju zaupanja za
začetek potrebnih reform zaposlovanja. Pri tem se odziva tudi na poziv
Evropskega sveta[8]
k podprtju novega ekonomskega upravljanja s podrobnejšim spremljanjem politike
zaposlovanja in socialne politike, zlasti, kadar lahko vplivata na
makroekonomsko stabilnost in rast[9].
Sporočilo spremlja niz delovnih dokumentov
služb Komisije, v katerih je natančneje razloženo, kako so politike
zaposlovanja prepletene s številnimi drugimi področji za podporo pametni,
trajnostni in vključujoči rasti. Ta „sveženj o zaposlovanju“ ne pomeni samo
nadaljevanja ene vodilnih pobud strategije EU Evropa 2020 „Nova znanja in
spretnosti in nova delovna mesta“, temveč z boljšimi sinergijami prispeva tudi
k izvajanju vodilnih pobud, kot so „Evropska digitalna agenda“, „Unija
inovacij“, „Mladi in mobilnost“, „Evropa, gospodarna z viri“, „Industrijska
politika za dobo globalizacije“ in „Evropska platforma za boj proti revščini in
izključenosti“. Sveženj o zaposlovanju tudi kaže, kako se lahko proračunska
sredstva EU, zlasti iz Evropskega socialnega sklada (ESS), uporabijo za podporo
reformi trga dela in izvedbo potrebnih naložb v času upada gospodarske rasti. Medtem ko bo treba dinamiko trgov dela
ustvariti zlasti na nacionalni ravni, pa to sporočilo vzpostavlja vzvode EU v
podporo okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti, pri čemer obravnava tako
povpraševanje kot tudi ponudbo na trgu dela in sprejema nadaljnje ukrepe za
oblikovanje resničnega trga dela EU. 1. PODPORA USTVARJANJU DELOVNIH MEST Podpora ustvarjanju novih delovnih mest in
(pre)razporeditvi delovne sile bi morala biti namenjena rasti trajnostnih
dejavnosti, sektorjev in podjetij, zlasti med MSP[10]. Politika mora biti še naprej
usmerjena v izboljšanje produktivnosti in zaposlovanja ter prispevati k
razporeditvi človeških virov, ki je v skladu z ekonomskimi in socialnimi
potrebami, opredeljenimi v strategiji Evropa 2020, in ki ustvarja pravo
ravnotežje med menjalnimi in nemenjalnimi sektorji. Izboljšati bi morala tudi
položaj ranljivejših skupin na trgu dela, kot so mladi, ženske, manj
kvalificirani in starejši delavci ter pripadniki manjšin. Glede na ključne
strukturne gospodarske izzive, pred katerimi se je znašla Evropa, je treba
medsektorske ukrepe dopolniti s posebnim ukrepanjem v sektorjih, ki imajo
zlasti velik potencial za rast s številnimi delovnimi mesti. 1.1. Krepitev ustvarjanja delovnih
mest v gospodarstvu s spodbujanjem povpraševanja po delovni sili Politike zaposlovanja pomagajo oblikovati
ugodne pogoje za ustvarjanje delovnih mest. Pri tem lahko za podporo uporabijo
sredstva iz proračuna EU (zlasti Evropskega socialnega sklada)[11]. Poleg ukrepov na področju
ponudbe delovne sile, kot so naložbe v spretnosti in aktivacijo, ter storitev
za usklajevanje ponudbe in povpraševanja po delovni sili obstajajo tudi
številna orodja, ki pozitivno vplivajo na povpraševanje po delovni sili. –
Usmerjanje subvencij za zaposlovanje v novo
zaposlovanje. Subvencije za zaposlovanje so države
članice obsežno uporabljale za ublažitev posledic gospodarske krize na
brezposelnost in so ponavadi namenjene prikrajšanim skupinam. Ustrezne spodbude
in subvencije za zaposlovanje bi morale delodajalce spodbuditi k novemu
zaposlovanju ter tako ustvariti delovna mesta, ki sicer ne bi bila ustvarjena.
Usmerjenost k ranljivim skupinam, kot so mladi ali dolgotrajno brezposelni, ima
lahko pozitivne učinke, zlasti kadar so subvencije za zaposlovanje povezane z
dodatnimi prizadevanji za pomoč ciljni populaciji. –
Znižanje davčne obremenitve dela na proračunsko
nevtralen način s prehodom na okoljske[12] davke, davke na potrošnjo ali
davke na lastnino z ustreznim spremljanjem prerazdelitvenih učinkov. V
številnih državah članicah je mogoče znižati prispevke delodajalcev za socialno
varnost, ki predstavljajo levji delež davčne obremenitve. Usmerjanje znižanja v
najranljivejše skupine – zlasti posameznike z najnižjimi plačami – naj bi
pozitivno vplivalo tudi na njihovo dolgoročno zaposlenost, s čimer bi postalo
najbolj priljubljeno orodje za povečanje povpraševanja po delovni sili. Vendar mora
biti ta ukrep pazljivo zasnovan in izveden, da ne bi negativno vplival na
možnosti zaposlovanja skupin, ki (za las) ne izpolnjujejo meril za
upravičenost. Poleg tega lahko nastanejo nepotrebni stroški, če znižanje ni
ustrezno usmerjeno. –
Spodbujanje in podpiranje samozaposlovanja,
socialnih podjetij in novih podjetij. Iskalci
zaposlitve, ki bi želeli ustanoviti in voditi podjetje, lahko naletijo na
velike ovire, kot so odsotnost poklicnih ali poslovnih spretnosti in možnosti
mentorstva ter težave pri dostopu do financiranja. Spodbujanje podjetniškega
mišljenja, večja razpoložljivost podpornih storitev in mikrofinanc za
ustanovitev podjetja ter sheme za pretvorbo nadomestil za brezposelnost v
subvencije za ustanovitev podjetja igrajo pomembno vlogo pri spodbujanju
samozaposlovanja in ustvarjanja novih delovnih mest. Podporo bi bilo treba
usmeriti v skupine z največjim potencialom (kot so brezposelni delavci s
poklicnimi spretnostmi, ženske ali mladi); temeljiti bi morala na tesnem
sodelovanju med zavodi za zaposlovanje, službami za podporo podjetništvu in
ponudniki financiranja. Akterji socialne ekonomije in socialna podjetja
so pomembna gibala vključujočega ustvarjanja delovnih mest in socialnih
inovacij ter zahtevajo posebno podporo, tudi prek javnih naročil in dostopa do
financiranja. –
Preoblikovanje neformalnega dela ali dela na
črno v formalno zaposlitev. Delo na črno je
nezakonito. Zaradi zmanjšanih prihodkov od davkov in prispevkov za socialno
varnost ima tudi resne posledice za proračun. Negativno vpliva na produktivnost
in delovne standarde, razvoj spretnosti in vseživljenjsko učenje. Predstavlja
zgolj šibko osnovo za pokojninske pravice in dostop do zdravstvenega varstva. S
preprečevanjem in odpravljanjem dela na črno, polnim izvajanjem Direktive 2009/52/ES
o sankcijah in nezakonitih delavcih ter pomočjo delavcem na črno, da se
vključijo na redni trg dela, se prispeva k procesu fiskalne konsolidacije,
ustvarjajo enakovrednejši konkurenčni pogoji za podjetja in izboljšuje kakovost
zaposlitve. Potrebno je boljše sodelovanje med državami članicami. –
Povečanje neto plače.
Številne države članice uporabljajo dodatke za zaposlene, da bi bodisi
zmanjšale revščino zaposlenih bodisi spodbudile zasedanje delovnih mest. Za
sheme, ki dopolnjujejo dohodke delavcev, sta med drugim značilna usmerjenost k
posameznikom ali gospodinjstvom z nizkimi dohodki in postopno opuščanje s
povečanjem zasluženega dohodka. Višja neto plača pomeni spodbudo za
zaposlovanje za manjkvalificirane delavce, pri določenih stopnjah plač pa bodo
delodajalci lažje zapolnili prosta delovna mesta z manjšim pritiskom na plače.
Kljub temu se je pri zasnovi dodatkov za zaposlene treba izogibati pasti nizkih
plač. Pozitivni učinki se dosežejo, kadar obstajajo znatne dohodkovne razlike
na dnu porazdelitve dohodka. –
Posodobitev sistemov določanja plač za
uskladitev plač s produktivnostjo in spodbujanje ustvarjanja delovnih mest. Mehanizmi določanja plač, ki zagotavljajo, da realna rast plač odraža
produktivnost in razmere na lokalnem trgu dela, so temeljni pogoj za
zagotovitev, da se rast proizvodnje ustrezno odrazi v rastočem povpraševanju po
delovni sili in navsezadnje ustvarjanju novih delovnih mest. V skladu z nacionalnimi praksami kolektivnih
pogajanj bi morale spremembe plač upoštevati konkurenčni položaj držav članic.
V nekaterih sektorjih ali državah članicah bi bili morda potrebni zmernost ali
prilagoditev plač, tam, kjer so plače znatno zaostajale za razvojem
produktivnosti, pa bi bila morda mogoča ciljna povečanja, ki pomagajo ohranjati
celotno povpraševanje. 1.2. Izkoriščanje potenciala
ključnih sektorjev za ustvarjanje delovnih mest Današnja Evropa se sooča s temeljitimi
strukturnimi spremembami, ki so bile opredeljene v strategiji Evropa 2020, med
katerimi so zlasti prehod na zeleno, z viri gospodarno nizkoogljično
gospodarstvo, staranje prebivalstva in hiter tehnološki razvoj. Za spopadanje s
temi izzivi in njihovo preoblikovanje v priložnosti se bo moralo naše
gospodarstvo v naslednjem desetletju temeljito spremeniti. S temi gospodarskimi
spremembami se bo povečala konkurenčnost in zagotovili pomembni viri rasti in
delovnih mest, hkrati pa se bodo obravnavale tudi ekonomske in socialne
potrebe. V letnem pregledu rasti za leto 2012 so opredeljena tri glavna
področja z velikim potencialom za ustvarjanje delovnih mest. –
Rast delovnih mest v zelenem gospodarstvu je
bila pozitivna med celotno recesijo in naj bi po
napovedih ostala precej močna. Samo sektorja energetske učinkovitosti in
obnovljivih virov energije bi lahko do leta 2020 ustvarila 5 milijonov
novih delovnih mest[13].
Z razvojem trgov za proizvode in storitve, politike raziskav in razvoja ter
inovacij, novih regulativnih okvirov in na trgu temelječih instrumentov se bodo
naše industrijske in gospodarske strukture usmerile v učinkovitejšo rabo virov,
kar bo vodilo v redefiniranje številnih delovnih mest v skoraj vseh sektorjih.
Visokoogljični sektorji se bodo spopadali z izzivom prehoda na nizkoogljično, z
viri gospodarno gospodarstvo, pri čemer bo veliko delovnih mest v teh sektorjih
preoblikovanih, v zelenih in nizkoogljičnih sektorjih pa bodo ustvarjena nova
delovna mesta, kar bo imelo različen vpliv na ozemlja. Od prehoda na zeleno in
z viri gospodarno gospodarstvo bodo na začetku imeli koristi zlasti
visokokvalificirani delavci, vendar bodo nadgrajene in trajnostne storitve in
proizvodnja sčasoma verjetno zagotovile številna delovna mesta tudi za
srednjekvalificirane delavce, nizkokvalificirani in starejši delavci pa se bodo
morali prilagoditi. Za podporo zelenemu, z viri gospodarnemu gospodarstvu in
njegov razvoj so ključni spodbudni trgi dela in predstava o potrebnih
spretnostih, kot je podrobneje opisano v spremnem delovnem dokumentu služb
Komisije[14].
Za uspešno izvedbo tako pomembnega prehoda so potrebna skupna prizadevanja EU
in držav članic. –
Zaposlovanje v sektorju zdravstva in socialnega
varstva v EU hitro narašča zaradi staranja
prebivalstva in širitve storitev za boljše izpolnjevanje zahtev glede kakovosti
in boljši odziv na večje povpraševanje po individualni oskrbi in strokovnih socialnih
storitvah. Obseg in hitra rast teh sektorjev (dvakratnik skupne rasti
zaposlovanja) kažeta, da bosta v prihodnjih letih ostala glavno gibalo novih
delovnih mest. Da pa bi sektorja lahko izkoristila ta potencial za ustvarjanje
novih delovnih mest, se morata spopasti s številnimi izzivi. Med temi so: vse
večje pomanjkanje zdravstvenih delavcev; starajoče zdravstveno osebje in
nezadostno število novozaposlenih, ki bi nadomestili tiste, ki se upokojujejo;
pojav novih vzorcev zdravstvenega varstva za spopadanje s številnimi kroničnimi
obolenji; vse bolj razširjena uporaba tehnologij, ki zahtevajo nove kombinacije
spretnosti, ter neravnovesje med ravnmi spretnosti in delovnimi vzorci. Poleg
tega zahtevni delovni pogoji ter nizke in počasi rastoče plače ovirajo
zaposlovanje in obdržanje delovne sile. Ohranjanje ustrezne ponudbe in
kakovosti zdravstvenih storitev ob ostrih proračunskih omejitvah je izziv s
socialnega in zaposlovalnega vidika, kot je podrobneje opisano v spremnem
delovnem dokumentu služb Komisije[15].
Poleg tega se zaradi demografskih in družinskih sprememb ter potrebe po boljšem
ravnotežju med zasebnim in poklicnim življenjem vzpostavljajo nove storitve, ki
pokrivajo širok nabor dejavnosti in so vir novih delovnih mest, kar je prav
tako podrobneje opisano v spremnem delovnem dokumentu služb Komisije, o katerem
se začenja javno posvetovanje[16]. –
Povpraševanje po strokovnjakih s področja IKT še
narašča. Zaposlovanje strokovnjakov s področja IKT se
je letno povečevalo za okoli 3 %, pri čemer je povpraševanje po
delovni sili preseglo ponudbo. Razvoj in uporaba aplikacij IKT bosta ključna
dejavnika za spodbujanje mednarodne konkurenčnosti evropskih podjetij in
posledično povečano zaposlovanje. Za povečanje pismenosti in kompetenc
evropskih podjetij in delavcev na področju IKT bodo potrebna znatna
prizadevanja v smislu izobraževanja in politik glede spretnosti za delavce ter
infrastrukture, kot je opisano v spremnem delovnem dokumentu služb Komisije[17]. 1.3. Uporaba skladov EU za
ustvarjanje delovnih mest Skladi kohezijske politike (ESS, Evropski
sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijski sklad) ter Evropski kmetijski
sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Sklad za pomorstvo in ribištvo so pomembni
viri naložb, ki spodbujajo trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest.
Prispevajo h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji. Za
obdobje 2014–2020 je Komisija predlagala tesno uskladitev teh finančnih
instrumentov s cilji strategije Evropa 2020[18]. Da bi Evropa razvila in
izkoristila svoj gospodarski potencial ter povečala zaposlenost in
produktivnost, je nujno, da nacionalni, regionalni in lokalni organi v celoti
uporabijo in kar najbolje izkoristijo razpoložljive vire. Evropski socialni sklad (ESS) sofinancira aktivne ukrepe na trgu dela, med drugim subvencije
za zaposlovanje, tečaje strokovnega in podjetniškega usposabljanja in sheme
mikrofinanciranja, ter zasnovo in uvajanje politik zaposlovanja po EU. Komisija
je za obdobje 2014–2020 predlagala najmanjše deleže ESS v višini najmanj 84 milijard EUR
za naložbene prednostne naloge, kot so: dostop do zaposlitve za iskalce
zaposlitve in ljudi brez dela; trajna vključitev mladih, ki se ne izobražujejo,
ne usposabljajo in niso zaposleni, na trg dela, tudi z „jamstvi za mlade“;
samozaposlovanje, podjetništvo in ustanavljanje podjetij; naložbe v
izobraževanje in socialno vključenost ter povečanje zmogljivosti v javni
upravi. Prispevek Evropskega sklada za regionalni
razvoj (ESRR) k ustvarjanju delovnih mest v obdobju 2014–2020 bo okrepljen
s predlaganim osredotočenjem virov na raziskave, tehnološki razvoj in
inovacije, povečanje konkurenčnosti MSP in podporo prehodu na nizkoogljično
gospodarstvo, vključno s spodbujanjem obnovljivih virov energije in energetske
učinkovitosti. ESRR, ki bo vlagal tudi v sektor IKT, dopolnjuje financiranje
ESS za spodbujanje zaposlovanja in podporo mobilnosti delavcev, med drugim s
financiranjem infrastrukture ustanov za izobraževanje, usposabljanje in
zaposlovanje ter podpiranjem samozaposlovanja in ustanavljanja podjetij.
Podpiral bo tudi vlaganja v zdravstveno in socialno infrastrukturo. Evropski mikrofinančni instrument Progress podpira samozaposlene in mikropodjetja z jamstvi in financiranimi
naložbami za posrednike mikrofinanciranja po EU. S sredstvi za obdobje 2007–2013
naj bi instrument zagotovil mikroposojila v višini do
500 milijonov EUR; Komisija je predlagala, da se podaljša za obdobje
2014–2020, in sicer zaradi obravnave nezadostno preskrbljenih delov trga in
izboljšanja dostopa socialnih podjetij do financiranja. Razpoložljivost
mikrofinanciranja podpirajo tudi številni obnovljivi instrumenti, ki se
sofinancirajo iz ESRR ali ESS. Evropski sklad za prilagoditev
globalizaciji (ESPG), za katerega je Komisija prav
tako predlagala, da se nadaljuje v obdobju 2014–2020, pomaga pri vodenju
postopkov prestrukturiranja, in sicer s sofinanciranjem ukrepov za
preusposabljanje in iskanje zaposlitve za delavce, ki so jih prizadela množična
odpuščanja zaradi sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. Evropski kmetijski sklad za razvoj
podeželja (EKSRP) podpira ohranjanje delovnih mest s
preusmeritvijo kmetov v nekmetijske dejavnosti in razvoj malih podeželskih
podjetij, med drugim z vlaganjem v spretnosti, prenos znanja in pomoč za
ustanovitev podjetja za mlade kmete. Evropski sklad za ribištvo, ki bo v obdobju
2014–2020 vključen v enotni Sklad za pomorstvo in ribištvo, podpira
prehod na trajnostno ribištvo ter diverzifikacijo lokalnih gospodarstev, med
drugim z usposabljanji in podporo za mala podjetja. USTVARJANJE
DELOVNIH MEST Komisija
predlaga: –
sveženj ključnih ukrepov na področju
zaposlovanja za zeleno gospodarstvo; –
akcijski načrt za zaposlovanje na področju
zdravstvenega varstva; –
sveženj ključnih ukrepov za zaposlovanje na
področju IKT; priloženi so
temu sporočilu in podrobneje razloženi v posameznih delovnih dokumentih služb
Komisije. Komisija
začenja: –
posvetovanje o možnostih za kakovostna delovna
mesta na področju osebnih in gospodinjskih storitev; –
posvetovanje o vzpostavitvi platforme na ravni EU
med inšpektorati za delo in drugimi izvršnimi organi za boj proti delu na črno,
katere cilj je boljše sodelovanje, izmenjava dobrih praks in opredelitev
skupnih načel za inšpekcijske preglede, do konca leta 2012. Komisija
poziva države članice in Svet: –
naj nemudoma nadaljujejo izvajanje
strategije Evropa 2020 ter na podlagi smernic za politike iz tega
sporočila sprejmejo ambiciozen pristop in politike za ustvarjanje delovnih mest
v okviru nacionalnih načrtov za delovna mesta (v nacionalnih programih reform).
2. POVRNITEV DINAMIKE TRGOV DELA Trgi dela so dinamični samo, če politike
zaposlovanja spodbujajo prehode, ki povečujejo produktivnost in kakovost
zaposlitve, če imajo delavci ustrezne spretnosti in če so ljudje zadosti
mobilni, da se odzovejo na geografske trende prostih delovnih mest. V
strategiji Evropa 2020 je poseben poudarek na reformi trga dela, razvoju
človeškega kapitala in geografski mobilnosti za boljšo pripravljenost delovne
sile EU na spremembe in povečanje zaposlitvenih možnosti. 2.1. Reforma trgov dela Skupna načela prožne varnosti EU ostajajo
pomemben mejnik politike pri graditvi dinamičnih trgov dela, saj države članice
spodbujajo k odločnemu sprejemanju celovitih strukturnih reform trga dela.
Prožna varnost na celovit in usklajen način združuje številne politike trga
dela (pogodbene ureditve, aktivne ukrepe na trgu dela, vseživljenjsko učenje in
sisteme socialne varnosti), da bi povečala tako prožnost kot tudi varnost ter
odpornost trgov dela na procese gospodarskega prilagajanja. Med krizo so številne države članice izvajale
pomembne strukturne reforme trga dela in začasne ukrepe za ohranjanje
zaposlenosti. Kljub temu je jasno, da je bil
napredek k večji prožnosti in varnosti skromen in neenakomeren. V luči
proračunskih omejitev je trenutna razprava EU o prožni varnosti v okviru
vodilne pobude „Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta“
omogočila opredeliti vrsto potrebnih ukrepov, s pomočjo katerih se bodo trgi
dela lažje prilagajali na krizo in strukturne izzive v okviru strategije Evropa
2020[19]. Strukturne reforme trga dela bi morale v
nadaljnjih korakih obravnavati zlasti naslednje vidike. 2.1.1. Varni prehodi na trgu dela in
vključujoči trgi dela –
Uporaba notranje prožnosti za zmanjšanje
negotovosti in fiskalnih stroškov. Kriza je pokazala, da
je notranja prožnost v času gospodarske recesije lahko zelo učinkovito sredstvo
za ohranjanje zaposlenosti in zmanjšanje stroškov prilagajanja. Z uporabo
„računov delovnega časa“ (working-time accounts) ali „časovnih bank“ (hours
banks), ureditev krajšega delovnega časa in t. i. klavzul o odprtosti
iz kolektivnih pogodb za nekatere delovne pogoje se je prispevalo k ohranitvi
delovnih mest in konkurenčnosti podjetij, in sicer s preprečitvijo ali odlogom
odpuščanja. Ureditve krajšega delovnega časa so sicer pogosto nekoliko
zmanjšale produktivnost, vendar so pomagale ohraniti spretnosti, zaposlenost in
zaupanje, stroški takih ureditev pa so bili na splošno nižji od stroškov
nadomestil za brezposelnost. Ker pa je fiskalni manevrski prostor za
financiranje takih shem trenutno bolj omejen kot pred dvema letoma, ima
socialni dialog na ravni podjetij in na višjih ravneh pomembnejšo vlogo pri
iskanju optimalnih rešitev za notranjo prožnost. –
Dostojne in trajnostne plače ter izogibanje
pasti nizkih plač. Še pred krizo zaposlitev ni bila
vedno zagotovilo za preprečitev revščine, stopnja revščine zaposlenih v EU pa
je še vedno več kot 8-odstotna. Tveganje za revščino zaposlenih je visoko,
zlasti v državah z neenakomerno porazdelitvijo dohodka in nizkimi minimalnimi plačami,
med posamezniki s pogodbami o začasni zaposlitvi ter v gospodinjstvih z nizko
intenzivnostjo dela in enostarševskih gospodinjstvih[20]. Določitev ustreznih ravni
minimalnih plač lahko prepreči naraščanje revščine med zaposlenimi[21] in je pomemben dejavnik za
zagotavljanje dostojne kakovosti zaposlitve. V večini držav članic so minimalne plače določene z zakonom ali na drug
pravno zavezujoč način ali pa so splošno veljavne[22]. Učinek minimalne plače na
povpraševanje in ponudbo se lahko med državami članicami znatno razlikuje, kar
je odvisno od njihove ravni ter drugih politik in ustanov trga dela. Najnižje
plače morajo biti zadosti prilagodljive – v sodelovanju s socialnimi partnerji
–, da odražajo splošne gospodarske razmere. V tem smislu so diferencirane stopnje
minimalnih plač, ki se že uporabljajo v več državah članicah, lahko učinkovito
sredstvo za ohranjanje povpraševanja po delovni sili. –
Prehodi se morajo izplačati. Prožnost trga dela zahteva varnost pri prehodu med zaposlitvami.
Vseživljenjska poklicna pot, ki jo zaznamujejo številne premestitve – bodisi na
višje ali enakovredno ali celo nižje delovno mesto –, je zdaj realnost za
veliko delavcev, še zlasti za mlade. Kakovost prehodov bo odločilna za kakovost
poklicne poti delavca. Varnost skozi celotno poklicno pot, tudi med prehodi med
različnimi statusi na trgu dela (npr. z usposabljanja v zaposlitev, s
porodniškega dopusta v zaposlitev, prehod v samozaposlitev in podjetništvo
itn.), je ključna, da se posameznikom zagotovijo potrebna sredstva za ohranitev
njihove zaposljivosti in uspešen prehod. Nekaj področij zahteva posebno
pozornost: prehod mladih iz izobraževanja v zaposlitev, pri katerem
lahko vajeništva ali kakovostna pripravništva dokazano pripomorejo k vstopu v
svet dela, vendar se ponavljajo tudi primeri zlorab pripravništev; vključitev žensk
na trg dela z zagotavljanjem enakega plačila in ustreznega otroškega varstva, z
odpravo vsakršne diskriminacije[23]
in davčnih ovir, ki odvračajo udeležbo žensk, ter z optimizacijo dolžine
porodniškega in starševskega dopusta; in prehodi starejših delavcev v
okviru posodobitve pokojninskih sistemov in podaljševanja delovne dobe, ki
zahtevata celovite ukrepe, kot so davčne spodbude, dostop do vseživljenjskega
učenja prek poklicnega svetovanja in usposabljanja, prožne delovne ureditve za
tiste, ki jih potrebujejo, ter varna in zdrava delovna mesta. –
Vzajemna odgovornost za prehod iz brezposelnosti
v zaposlitev. Glede na zdajšnje visoke ravni
brezposelnosti morajo biti sheme nadomestil za brezposelnost, ki podpirajo
prehode iz brezposelnosti nazaj v zaposlitev, zadosti prilagodljive, da
spodbujajo hiter povratek v stalno zaposlitev. Med krizo so bila nadomestila za
brezposelnost v nekaterih primerih dodeljena nekaterim skupinam, ki doslej niso
bile zaščitene, zlasti začasnim delavcem, v drugih primerih pa so bile pravice
razširjene. Ob upoštevanju proračunskih napetosti v večini držav članic je
bistveno, da se to ohrani, dokler so posledice krize še prisotne. Tam, kjer je
povpraševanje po delovni sili majhno, bi znižanje nadomestil lahko povečalo
tveganje za revščino, ne da bi se povečal odliv iz brezposelnosti. Zahteve
glede aktiviranja bi morale biti del pristopa vzajemne odgovornosti, ki ohranja
spodbude za delo ter obenem zagotavlja dohodek, individualno pomoč pri iskanju
zaposlitve in zaščito pred tveganjem revščine. –
Zagotavljanje ustreznih pogodbenih ureditev za
boj proti segmentaciji trga dela. Pravice v zvezi s
pogodbenimi ureditvami so še en dejavnik, ki ogroža kakovost prehodov. Dokazi
kažejo, da je večina na novo ustvarjenih delovnih mest v zadnjih letih (tudi
pred krizo) temeljila na začasnih pogodbah in drugih nestandardnih oblikah
zaposlitve[24].
To je povečalo pretočnost trga dela in podjetjem omogočilo, da vložek dela
lažje prilagodijo novim oblikam proizvodnje in organizacije dela. Dve direktivi[25] sta uvedli delo s krajšim
delovnim časom in delo za določen čas na podlagi načela enake obravnave, namen
nedavno sprejete direktive[26]
pa je na podoben način zakonsko urediti delo prek agencij za zagotavljanje
začasnega dela. Razlog za izrazito nagibanje delodajalcev k tem pogodbenim
razmerjem so lahko precej višji stroški odpravnin pri pogodbah za nedoločen
čas/standardnih pogodbah. Poleg tega take zaposlitve v veliko primerih ne
pomenijo stopnice do stalnejših oblik zaposlitve. Zato so potrebne preudarne in
uravnotežene reforme na področju zakonodaje o varstvu zaposlitve, da se odpravi
segmentacija ali zaustavijo pretirana uporaba nestandardnih pogodb in zlorabe
lažne samozaposlitve. Na splošno bi vse vrste pogodbenih ureditev morale
zaposlenim zagotavljati osnovne pravice (tudi pravice do pokojnine) od podpisa
pogodbe, vključno z dostopom do vseživljenjskega učenja in socialne zaščite ter
finančne zaščite v primeru nekrivdne odpovedi pogodbe. –
Predvidevanje gospodarskega prestrukturiranja. Kljub neugodnim razmeram na trgu se je veliko podjetij in njihovih
zaposlenih v EU večinoma ustvarjalno vključilo v postopke prestrukturiranja, ki
so bili konstruktivni, učinkoviti in koristni pri omejevanju izgube delovnih
mest, s pomočjo inovativnih ureditev, pogosto s podporo javnih organov in EU. V
zadnjih dveh letih je dejansko obstajalo veliko povpraševanje po ukrepih za
podporo prerazporeditvi virov med podjetji in poklici. Ti ukrepi vključujejo
spremembe zakonodaje o varstvu zaposlitve in poslovnih praks na področju
prestrukturiranja podjetij, kot tudi ustrezno usposabljanje in aktivacijske
politike, ki skupaj z ustrezno zasnovanimi sistemi nadomestil za brezposelnost
pomagajo odpuščenim delavcem pri prehodu na druga delovna mesta in poklice.
Komisija bo uporabila odzive na njeno zeleno knjigo o prestrukturiranju[27] za razširjanje najboljših
praks in zagotovitev ustreznega nadaljevanja. –
Vseživljenjsko učenje kot ključ do varne
zaposlitve. Dostop do vseživljenjskega učenja – tako v
času zaposlitve kot tudi brezposelnosti – je ključen za ohranitev
zaposljivosti. V tem smislu je bistvena zavezanost delodajalcev k usposabljanju
delovne sile, zlasti nizkokvalificiranih in starejših delavcev. Za brezposelne,
še posebej nizkokvalificirane delavce in ranljive skupine, sta nujno potrebna
individualno poklicno svetovanje in usposabljanje za pridobitev spretnosti, ki
ustrezajo potrebam trga dela. Nove tehnologije v povezavi z globalizacijo pa so
znatno omejile tudi srednjekvalificirano delo, zaradi česar so za
srednjekvalificirane delavce potrebne obsežne politike preusposabljanja.
Recesija je pospešila polarizacijo v zaposlovanju (odpravila je delovna mesta
za srednjekvalificirane delavce) ter ustvarila tveganje za vse večjo
segregacijo delovnih mest na nizkokakovostna in visokokakovostna ter s tem
omejila možnosti za poklicno mobilnost, kar je treba odpraviti. –
Zagotavljanje priložnosti mladim. Gospodarska kriza in strukturne težave trga dela so najbolj
prizadele evropsko mladino, kot je poudarjeno v nedavni pobudi „Priložnosti za
mlade“[28].
Komisija ponovno potrjuje svojo zavezo k odpravljanju kritičnih ravni
brezposelnosti mladih, tudi z uporabo razpoložljivih sredstev EU[29]. Kot je pozval Evropski svet[30], bi morali biti podpora
prehodu v zaposlitev, npr. z jamstvi za mlade, aktivacijskimi ukrepi za mlade
in kakovostnimi pripravništvi[31],
ter mobilnost mladih prednostni nalogi. 2.1.2. Spodbujanje vseh akterjev k
boljšemu izvajanju –
Okrepitev socialnega dialoga. Za uspeh politik zaposlovanja je ključno soglasje glede reform. Za
zasnovo in izvajanje velikokrat niso odgovorne samo vlade, temveč tudi socialni
partnerji. Državam, v katerih so se trgi dela izkazali za bolj odporne na
krizo, je skupen močan socialni dialog. V prvi fazi krize je bil prispevek socialnih
partnerjev k izvajanju rešitev notranje prožne varnosti bistven za omilitev
šoka recesije. Treba je vzpostaviti skupno pot reform, ki ustvarjajo pogoje za
trajnostno ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v prihodnosti ter pri pripravi
in izvajanju katerih imajo socialni partnerji na vseh ravneh aktivno vlogo. V
vse večjem številu podjetij je bil ta prispevek v obliki nadnacionalnih
sporazumov podjetij, prek katerih se za izzive, ki jih je ustvarila kriza,
zagotovijo dogovorjeni odzivi na evropski ravni in vzpostavijo mehanizmi za
upravljanje sprememb. Nadnacionalni sporazumi podjetij zadevajo že več kot
10 milijonov zaposlenih, njihovo vlogo pa je treba bolje priznati in
podpreti. –
Ponovna opredelitev primarnih in ključnih
storitev javnih zavodov za zaposlovanje. Javni zavodi
za zaposlovanje so glavni izvajalci aktivacijskih politik, ki prispevajo k
nemotenim prehodom na trgu dela. Za celovito izpolnitev svojih nalog se morajo
preoblikovati v „agencije za upravljanje prehoda“, ki zagotavljajo novo kombinacijo
„aktivnih“ in „pasivnih“ dejavnosti v podporo trajnostnim prehodom skozi
celotno poklicno pot delavcev. Zagotavljati morajo zlasti najsodobnejše
informacije o trgu dela, aktivne in preventivne ukrepe na trgu dela ter podporo
zaposljivosti na zgodnji stopnji, nuditi individualne storitve, izkoriščati
potencial e-storitev in razvijati trdna partnerstva, zlasti z drugimi zavodi za
zaposlovanje, tudi iz drugih držav članic. –
Združevanje virov in osredotočanje na učinkovita
partnerstva. V časih, ko je sredstev za naložbe malo,
je združevanje finančnih in materialnih virov prav tako pomembno kot zbiranje
akterjev okoli skupnega cilja. Primer bi bil združevanje virov po skupinah
delodajalcev. Skupine MSP lahko z združevanjem okoli podobnih potreb glede zaposlovanja
in usposabljanja presežejo individualno nezmožnost za privabljanje
kvalificiranih delavcev in vzpostavijo skupne politike človeških virov.
Partnerstva na ustrezni teritorialni ravni lahko prispevajo k uspešnim
prehodom, in sicer z vključevanjem služb za zaposlovanje javnega, zasebnega in
tretjega sektorja, organizacij socialne varnosti, občin in regionalnih organov,
izvajalcev izobraževanja in usposabljanja, izvajalcev poklicnega svetovanja,
NVO, socialnih ustanov itn. Sestavo partnerstev mora določati dopolnjevanje
storitev ter stroškovno učinkovito razporejanje virov. REFORME
TRGA DELA Komisija
poziva države članice in Svet: –
naj nemudoma nadaljujejo izvajanje
strategije Evropa 2020 ter na podlagi smernic za politike iz tega
sporočila sprejmejo ambiciozen pristop in politike za reforme trga dela v
okviru nacionalnih načrtov za delovna mesta (nacionalnih programov reform). Komisija
bo: –
na podlagi posvetovanja služb Komisije do konca
leta 2012 predstavila predlog priporočila Sveta o okviru za kakovost
pripravništev[32]; –
predstavila predlog priporočila Sveta o jamstvih za
mlade do konca leta 2012 ter podprla aktivacijske ukrepe za mlade v okviru
shem jamstev za mlade; –
razvila nadaljnje ukrepe za širjenje dobrih praks
in spodbujala razpravo o nadnacionalnih sporazumih podjetij; –
do konca leta 2012 z evropsko mrežo javnih zavodov
za zaposlovanje pripravila evropski akcijski načrt za izvajanje ustreznih in
učinkovitih zaposlovalnih storitev na terenu ter njegovo izvajanje v praksi v
smislu modelov, ciljev in nalog javnih zavodov za zaposlovanje glede na cilje
strategije Evropa 2020; –
opredelila nove oblike zaposlovanja, kot so
združevanje virov s strani delodajalcev, ter poročala o skupnih prednostnih
nalogah za ustrezne odzive politike v podporo ukrepom, s pomočjo katerih
podjetja postanejo prožnejša in bolj odzivna na spremembe in ki hkrati
spodbujajo obdržanje trajne zaposlitve in ustvarjanje novih delovnih mest. 2.2. Vlaganje v spretnosti Evropski sistem za spremljanje ponudbe
delovnih mest kaže, da visoke kvalifikacije ostajajo pomembne ter da je vse več
prostih delovnih mest, za katere ni na voljo ustreznih spretnosti[33]. Potrebe po spretnostih na
trgih dela EU je treba predvidevati ter hitro odpraviti neusklajenosti. Za
prispevanje k ustvarjanju delovnih mest je ključno, da se delavcem zagotovijo
spretnosti, ki so potrebne za delovna mesta. Evropa in njene države članice
morajo dobro razumeti te potrebe, da bi lahko bolje predvidele gospodarske
spremembe ter odpravile neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem po
spretnostih. Kljub visokim stopnjam brezposelnosti je bilo v nekaterih
sektorjih in/ali regijah zaznano pomanjkanje spretnosti. Neusklajenost med
razpoložljivimi spretnostmi in potrebami trgov dela je prisotna v vseh državah
članicah, vendar nanje vpliva različno. Za spopadanje s temi izzivi je več
držav članic začelo uvajati nacionalne strategije in orodja za odpravo teh
neusklajenosti. Na evropski ravni so se začeli vzpostavljati ukrepi in
instrumenti, napovedani v vodilni pobudi strategije Evropa 2020 „Program
za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta“. Po vsej EU je Evropski
socialni sklad ključni vir naložb v spretnosti, pri čemer je bilo za spretnosti
in vseživljenjsko učenje za obdobje 2007–2013 namenjenih več kot 30 milijard EUR
sredstev ESS. 2.2.1. Boljše spremljanje potreb po
spretnostih Razvitih je bilo več instrumentov EU za
napovedovanje in predvidevanje potreb po spretnostih: evropski sistem za
spremljanje ponudbe delovnih mest (European Vacancy Monitor) zagotavlja
informacije trga dela o kratkoročnih prostih delovnih mestih in neskladjih,
Cedefop (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja) redno pripravlja
dolgoročne napovedi, Eurofound (Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih
in delovnih razmer) pa zagotavlja ključne informacije iz raziskav med
delodajalci in delojemalci o delovnih pogojih, enem od razlogov za
neusklajenosti. Komisija je nedavno za boljše razumevanje potreb na ravni
sektorjev podprla tudi ustanovitev evropskih svetov za sektorske spretnosti. Evropa kljub temu še nima celovitega pregleda
nad svojimi potrebami po spretnostih. Evropska panorama spretnosti (EU
Skills Panorama), ki bo predvidoma vzpostavljena do konca leta 2012, je
prvi korak k združevanju vseh obstoječih orodij za predvidevanje. Zagotavljala
bo pregled evropskih, nacionalnih in sektorskih izsledkov o kratkoročnih do
srednjeročnih obetih za delovna mesta in potrebe po spretnostih do leta 2020. S
pomočjo panorame spretnosti bo mogoče ugotoviti pomanjkanje spretnosti v
določenih poklicih v več sektorjih ali znotraj posameznega sektorja. Panorama
bo vir informacij za centre za spremljanje spretnosti na nacionalni, regionalni
ali sektorski ravni ter izvajalce izobraževanja in poklicnega svetovanja, kot
tudi za službe za zaposlovanje in poklicno svetovanje. Izboljšano bo tudi
sodelovanje med organi EU, ki pripravljajo napovedi in izvajajo raziskave, kot
sta Eurofound in Cedefop. Z bolj sistematičnim osredotočanjem raziskav na
posamezne države bodo ti še dodatno prispevali k razumevanju razvoja na
nacionalni ravni ter zagotavljali informacije za načrt strukturnih reform
strategije Evropa 2020. Združevanje orodij in instrumentov bo ostalo
najpomembnejša prednostna naloga za učinkovitejše upravljanje potreb po
spretnostih. 2.2.2. Boljše priznavanje spretnosti
in kvalifikacij Da bi ljudem olajšali prehode med
izobraževalnimi ustanovami, podjetji, sektorji in državami po vsej Evropi ter
povečali preglednost spretnosti in kvalifikacij, so bila uvedena orodja EU, kot
sta evropsko ogrodje kvalifikacij ali življenjepis Europass. Na podlagi razvoja
evropskega ogrodja kvalifikacij bi se morale vse posamezne kvalifikacije v
Evropi sklicevati tudi na evropske ravni kvalifikacij. Nacionalna ogrodja
kvalifikacij bi morala biti odprta tudi za kvalifikacije, izdane na ravni
gospodarskega sektorja. Življenjepis Europass bo dopolnjen z evropskim potnim
listom spretnosti, ki bo vseboval pregled spretnosti posameznika, ne glede na
to, kako jih je pridobil. 2.2.3. Boljše sinergije med svetom
izobraževanja in svetom dela Tesno sodelovanje med svetovoma izobraževanja
in dela, tako na politični kot tudi operativni ravni, je ključno za
odpravljanje neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem po spretnostih. Na
politični ravni je za zagotovitev tvornega oblikovanja politik potrebno
sodelovanje med ustreznimi telesi Sveta (Svetom za zaposlovanje, socialno
politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (Svet EPSCO) ter Svetom za
izobraževanje, mladino in kulturo) v okviru odborov (Odbora za zaposlovanje,
Odbora za izobraževanje). Na operativni ravni so potrebne sinergije za
lažji prehod iz izobraževanja in usposabljanja v zaposlitev. Ena od možnosti je
uvedba krajših študijev na tercialni ravni, posebno usmerjenih v spretnosti, ki
se zahtevajo v sektorjih s pomanjkanjem spretnosti. Poleg tega t. i. koalicije znanja že
vzpostavljajo bolj strukturirano sodelovanje med univerzami in podjetji ter
ustvarjajo nove učne programe, ki spodbujajo podjetništvo, reševanje težav in
ustvarjalno razmišljanje. Koalicije med svetom izobraževanja in podjetji na
ravni EU bi bilo treba razširiti tudi na izvajalce poklicnega in strokovnega
izobraževanja, da se analiza svetov za sektorske spretnosti prevede v konkretne
učne programe in metode usposabljanja. K spodbujanju sodelovanja med trgi dela ter
sektorjem izobraževanja in usposabljanja bi morala prispevati tudi evropska
večjezična klasifikacija spretnosti, kompetenc in poklicev (ESCO), saj
spretnosti in kompetence povezuje s poklici. Poleg tega bo povezava med orodji
o spretnostih, kot so evropski življenjepis in potni listi spretnosti, vključno
z evropskim potnim listom spretnosti, olajšala prehode na trge dela in znotraj
njih. Ta orodja in ukrepe bi morala spremljati
prizadevanja za posodobitev sistemov izobraževanja in usposabljanja, s čimer bi
se povečala količina, kakovost in ustreznost razpoložljivih spretnosti.
Komisija bo v drugi polovici leta 2012 predstavila pobudo za izkoriščanje
potenciala izobraževanja in usposabljanja za spodbujanje rasti, novih delovnih
mest in konkurenčnosti. VLAGANJE V SPRETNOSTI Za
odpravljanje neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem po spretnostih v EU
ter boljše predvidevanje potreb po spretnostih (si) bo Komisija: –
v sodelovanju z državami članicami in socialnimi
partnerji prizadevala, da Cedefop in Eurofound dopolnita svoje strokovno znanje
na ravni EU in sektorskih ravneh z okrepljenim znanjem o posameznih državah ter
da okrepita medsebojno sodelovanje; –
do konca leta 2012 vzpostavila evropsko
panoramo spretnosti (EU Skills Panorama), zlasti na podlagi evropskega
sistema za spremljanje ponudbe delovnih mest; –
začela novo fazo v priznavanju kvalifikacij in
spretnosti s smernicami za sistematično označevanje ravni evropskega ogrodja
kvalifikacij v vseh na novo izdanih kvalifikacijah v EU ter za večje
dopolnjevanje z ogrodjem visokošolskih kvalifikacij; –
od leta 2013 naprej zagotavljala, da ima vsaj
četrtina vsako leto izdanih kvalifikacij sklic na evropsko raven kvalifikacij; –
do konca leta 2012 vzpostavila evropski potni list
spretnosti; –
podprla vzpostavitev mreže predstavnikov iz sveta
zaposlovanja in izobraževanja za boljše upravljanje spretnosti. 2.3. K evropskemu trgu dela Za večino evropskih trgov dela je značilen
soobstoj stalnih visokih ravni brezposelnosti na številnih področjih ter
deficitarnih delovnih mest v hitrorastočih regijah ali sektorjih[34]. Pogoste so strukturne
neusklajenosti med ponudbo delovne sile in povpraševanjem po njej. Kot je
poudarjeno v Letnem pregledu rasti 2012[35],
je mobilnost delavcev po Evropi prenizka[36]
glede na skupni obseg trgov dela in aktivno prebivalstvo v EU, to pa ovira
prilagoditve pri razporejanju virov, ki bi lahko prispevale k gospodarski rasti
in rasti zaposlovanja. Večja povezanost evropskega trga dela ter zagotavljanje
učinkovitega usklajevanja med ponudbo delovne sile in povpraševanjem po njej
sta ključna, da se izkoristijo vse zaposlitvene možnosti. V tem smislu
mobilnost ne pomeni samo, da gredo posamezniki tja, kjer so delovna mesta, ali
da imajo dostop do boljših delovnih mest; povezana je tudi s krepitvijo
generičnih in poklicnih spretnosti ter povečuje prilagodljivost in
zaposljivost. 2.3.1. Odprava zakonskih in
praktičnih ovir za prosto gibanje delavcev Mobilnost delavcev v EU se še naprej sooča z
velikimi ovirami. Nekatere so kulturne, kot na primer jezik, problem nastanitve
ali diskriminacija, ki so globoko ukoreninjene v družbi in kratkoročno težko
premostljive. Jezikovne ovire bi lahko premagali s financiranjem ciljnih
programov učenja tujih jezikov za delavce, ki so se odločili za mobilnost,
vendar je za to potrebno ukrepanje, da se ustvari odprt odnos do vseh možnosti,
ki jih ponuja mobilnost po Evropi. Delavci, ki se odločijo za mobilnost, pa
naletijo na druge težave[37],
povezane z uveljavljanjem pravic, ki jih zagotavlja pravo EU, in neustrezno
podporo geografski mobilnosti znotraj EU. Evropski državljani se pri prehajanju
meja kljub obsežnemu pravnemu redu[38]
še vedno srečujejo z zakonskimi, upravnimi in praktičnimi ovirami: –
9 držav članic še ohranja omejitve prostega
dostopa do trga dela za delavce iz Bolgarije in Romunije kljub splošnemu
pozitivnemu učinku, ki ga je imela mobilnost delavcev iz teh dveh držav na
gospodarstvo držav gostiteljic[39].
Komisija priznava pravico držav članic do uporabe teh omejitev dostopa do trga
dela do 31. decembra 2013 v skladu s pristopno pogodbo, vendar
ponovno poudarja pomen postopne priprave na polno uporabo prava EU o prostem
pretoku delavcev za delavce iz Bolgarije in Romunije. –
Omejitev dostopa do nekaterih delovnih mest v
javni upravi samo za svoje državljane v skladu s
členom 45(4) PDEU se lahko ohrani v izjemnih okoliščinah. Sodišče EU
se je dosledno držalo stališča, da je treba to izjemo razlagati restriktivno in
da velja samo za delovna mesta, ki zajemajo neposredno ali posredno udeležbo
pri izvajanju javnopravnih pooblastil in dolžnosti, namenjenih varovanju
splošnih interesov države ali drugih javnih organov[40]. Ta merila je treba oceniti za
vsak primer posebej. –
Nepriznavanje poklicnih kvalifikacij še naprej predstavlja resnično oviro za učinkovito delovanje enotnega
trga, zlasti za prosti pretok in mobilnost delavcev. Komisija je
19. decembra 2011 sprejela predlog za posodobitev direktive o
poklicnih kvalifikacijah[41],
da bi jo prilagodila spremembam na trgu dela. Predlog uvaja evropsko poklicno
izkaznico za zelo mobilne strokovnjake ter zagotavlja boljši dostop do
informacij in storitev e-uprave. –
Strah pred izgubo pravic socialne varnosti in
pokojninskih pravic je še vedno velika skrb delavcev
in iskalcev zaposlitve, ki razmišljajo o selitvi znotraj Evrope. Pomemben vidik
je pravica iskalcev zaposlitve, ki iščejo delo v drugi državi članici, da
ohranijo upravičenost do nadomestila za brezposelnost za več kot tri mesece.
Čeprav pravo EU državam članicam omogoča, da to pravico podaljšajo do
največ 6 mesecev, je posamezne nacionalne prakse še ne zagotavljajo. –
Poleg tega številni mobilni delavci še vedno
ne poznajo svojih pravic in obveznosti. Komisija ponovno
poudarja, da je treba zagotoviti pravilno uporabo uredb[42] o koordinaciji sistemov
socialne varnosti, saj te posebej poudarjajo obveznosti držav članic, da
zagotovijo aktivno pomoč državljanom pri izvrševanju njihovih pravic[43]. Neuporaba veljavnih predpisov
EU na splošno pomeni, da bo morala Komisija poiskati dodatne mehanizme za
njihovo izvrševanje in zagotovitev prostega gibanja delavcev. Širša težava
ostajata tudi nezadostno poznavanje pravic EU in težaven dostop do pomoči,
kadar pravice niso spoštovane. Komisija in države članice si v okviru enotnega
trga skupaj prizadevajo za lažji dostop do informacij in storitev brezplačne
pomoči, kot so Tvoja Evropa – nasveti in Solvit na portalu Tvoja Evropa. –
Davčne ovire, s katerimi se srečujejo državljani
EU, ki se preselijo v drugo državo članico zaradi
začasne ali stalne zaposlitve ali ki dnevno prehajajo meje zaradi dela,
ustvarjajo znatne ovire za mobilnost delavcev znotraj EU. Gre za težave v zvezi
z oprostitvami davkov ter uveljavljanjem davčnih olajšav in odbitkov v državi,
kjer delajo, za višje progresivne davčne stopnje, ki se uporabljajo za
nerezidente, ali težave z dvojnim obdavčevanjem. 2.3.2. Izboljšanje usklajenosti
delovnih mest in iskalcev zaposlitve prek meja Portal evropskih služb za zaposlovanje (EURES)
s samo 25 000 registriranimi delodajalci in okoli 150 000
posredovanimi delovnimi mesti/zaposlitvami letno še ni v celoti izkoristil
svojega neposrednega potenciala zaposlovanja. Komisija ga zato namerava
osredotočiti na usklajevanje ponudbe in povpraševanja, posredovanje delovnih
mest in zaposlovanje; prizadevala si bo za povečanje njegove zmogljivosti
dometa in pokrivanja, in sicer z uvedbo inovativnih samopostrežnih storitev v
vseh uradnih jezikih EU ter popolne semantične interoperabilnosti pri izmenjavi
informacij držav članic o prostih delovnih mestih in življenjepisov[44]. EURES bo tako iskalcem
zaposlitve lahko ponudil enostavnejši in takojšen dostop do prostih delovnih
mest v EU, delodajalcem pa nabor kandidatov, med katerimi bodo lahko našli
tiste, ki jih potrebujejo za razvoj svojih dejavnosti. EURES bo razširjen tudi s ciljnimi programi
mobilnosti delavcev, ki bodo podpirali deficitarne poklice, nekatere skupine
delavcev, ki so bolj nagnjene k mobilnosti, ter nacionalne trge dela, ki
sprejemajo ali bodo sprejemali evropske delavce. V ta namen bo uporabil analizo
prostih delovnih mest in zaposlovanja, ki jo bo Komisija izvedla s pomočjo
različnih orodij, kot so evropski sistem za spremljanje ponudbe delovnih mest[45] in evropski bilten poklicne
mobilnosti[46].
Redna posvetovanja z zadevnimi zainteresiranimi stranmi, kot so socialni
partnerji in zavodi za zaposlovanje, bodo EURES-u pomagala zapolniti
deficitarna delovna mesta, za katera so bile ugotovljene težave pri
zaposlovanju. Cilj je, da EURES postane vstopna točka in
prva izbira za vsakega državljana ali delavca in iskalca zaposlitve z zakonitim
prebivališčem, ki se namerava zaposliti, oziroma delodajalca, ki namerava zaposlovati
v drugi evropski državi, kar bo izboljšalo učinkovitost evropskega trga dela[47]. 2.3.3. Preučitev učinkov
priseljevanja v EU in izseljevanja iz EU Ker se bodo potrebe po delovni sili v najbolj
dinamičnih gospodarskih sektorjih do leta 2020 znatno povečale, v dejavnostih,
ki zahtevajo nizke kvalifikacije, pa še dodatno zmanjšale, se lahko pričakuje
pomanjkanje kvalificiranih delavcev na nekaterih področjih. Mobilnost znotraj
EU bi kratkoročno lahko pomagala omiliti pomanjkanje določene delovne sile
in/ali neusklajenosti med ponudbo delovne sile in povpraševanjem po njej v
EU-27. Dolgoročno in zlasti glede na pričakovani demografski razvoj v EU pa je
za trg dela EU ključnega pomena ekonomsko priseljevanje državljanov tretjih
držav. Vendar so stalne visoke ravni brezposelnosti v številnih državah
članicah vplivale na sprejemljivost priseljevanja delavcev v javnosti, zaradi
gospodarske krize pa se več držav članic sooča z izseljevanjem
visokokvalificiranih posameznikov iz EU. K
EVROPSKEMU TRGU DELA Prosto gibanje delavcev Komisija
bo: –
do konca leta 2012 predložila zakonodajni predlog
za podporo mobilnim delavcem (obveščanje in svetovanje) pri uveljavljanju
pravic, ki izhajajo iz Pogodbe in Uredbe 492/2011 o prostem gibanju
delavcev v Uniji[48];
–
v letu 2012 dala nov zagon delu na direktivi o
prenosljivosti pokojnin, ki bo določila minimalne standarde za pridobitev in
ohranitev dodatnih pokojninskih pravic; –
še naprej izpopolnjevala portal Tvoja Evropa, da bo
postal enotna vstopna točka za informacije o pravicah EU in zagotovil enostaven
dostop do storitev individualne pomoči, kot sta Tvoja Evropa – nasveti in
Solvit; –
preučila davčne ukrepe za čezmejne delavce, da bi
predlagala ukrepe za odstranitev davčnih ovir, s katerimi se srečujejo
zaposleni in odvisni delavci, kot tudi samozaposleni in upokojenci.
Komisija poziva države članice, naj: –
sprejmejo predlog Komisije za posodobitev direktive
o poklicnih kvalifikacijah za poenostavitev tako zelo potrebnega priznavanja
poklicnih kvalifikacij; –
povečajo ozaveščenost o pravicah, ki jih pravo EU
zagotavlja glede nediskriminacije, enakosti spolov in prostega gibanja
delavcev, ter delovna mesta v javnem sektorju odprejo za državljane EU in jim
olajšajo dostop do njih v skladu s pravom EU, kot ga razlaga Sodišče; –
ponovno razmislijo o potrebi po ohranitvi omejitev
dostopa do trga dela za delavce iz Bolgarije in Romunije do konca prehodnega
obdobja; –
izvozijo nadomestila za brezposelnost za obdobje
največ 6 mesecev za iskalce zaposlitve, ki so do takih nadomestil upravičeni in
se selijo v drugo državo članico, da bi tam našli zaposlitev, v skladu s
členom 64 Uredbe 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne
varnosti; –
vzpostavijo učinkovitejše poti komuniciranja z
mobilnimi delavci, da bi ti imeli dostop do vseh informacij o pravicah in
obveznostih pri gibanju po Evropi; –
izboljšajo čezmejno usklajenost davčnih obveznosti
s prizadevanji za večje poenotenje obrazcev za davčne zahtevke in napoved,
prevajanjem informacij v druge uradne jezike EU in širšo uporabo informacijskih
tehnologij. Evropske službe za zaposlovanje (EURES) Komisija
predlaga: da se portal
evropskih služb za zaposlovanje (EURES) preoblikuje v celovit evropski
instrument za zaposlovanje, usklajen s cilji strategije Evropa 2020: –
da EURES postane evropsko orodje za posredovanje
delovnih mest in zaposlovanje, ki temelji na povpraševanju in zadovoljuje
gospodarske potrebe ter izpolnjuje pravno obveznost zagotavljanja preglednosti
prostih delovnih mest, in sicer z inovativnimi spletnimi orodji za usklajevanje
ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih, vključno z mobilnimi spletnimi
aplikacijami za kar največji domet in razpoložljivost; –
da se z letom 2013 uvede inovativna spletna
samopostrežna storitev „Match and Map“, ki bo uporabnikom zagotavljala takojšen
jasen geografski prikaz ponudbe delovnih mest v Evropi, ki ustrezajo
uporabnikovemu profilu, ter individualne povratne informacije o tem, zakaj se
delovna mesta ne ujemajo z njegovimi spretnostmi in kje je možno pridobiti
manjkajoče spretnosti. Komisija
poziva države članice, naj okrepijo uporabo EURES-a ter: –
zagotovijo, da so vsa prosta delovna mesta z vseh
zavodov za zaposlovanje sistematično dostopna na nacionalni ravni in prek
portala EURES na evropski ravni; –
spremljajo in povečajo kakovost informacij o prostih
delovnih mestih, ki jih izmenjujejo prek sistema EURES; –
si prizadevajo za boljšo vseevropsko
interoperabilnost prostih delovnih mest in življenjepisov ter s tem prispevajo
k razvoju evropske klasifikacije spretnosti, kompetenc in poklicev (ESCO); –
EURES vključijo v ponudbo storitev vseh relevantnih
akterjev na trgu dela. Migracije Komisija
predlaga: –
da se še pred koncem leta 2012 začne obsežno
posvetovanje z državami članicami, socialnimi partnerji in zainteresiranimi
stranmi o tem, kakšna bi morala biti vloga politik EU glede možnosti
ekonomske migracije. 3. BOLJŠE UPRAVLJANJE T. i.
evropski semester je bil prvi korak k novemu pristopu, sprejetemu na ravni EU,
s katerim si države članice in institucije EU prizadevajo okrepiti
fiskalno in ekonomsko usklajevanje ter oblikovati usklajeno ekonomsko
politiko. Semester je tudi učinkovita metoda
upravljanja za spremljanje in usmerjanje izvajanja ukrepov v podporo ciljem iz
strategije Evropa 2020. Poleg tega je
bilo usklajevanje ekonomske in fiskalne politike nedavno okrepljeno s
t. i. šesterčkom (svežnjem šestih zakonodajnih predlogov o ekonomskem
upravljanju), predlaganim dvojčkom (drugi sveženj o ekonomskem upravljanju) ter
Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni
uniji. Boljše upravljanje in usklajevanje
zaposlovanja v EU je postalo ključno zaradi vsaj dveh razlogov. Prvič, udeležba
na trgu dela, brezposelnost in strošek dela vplivajo na makroekonomsko
stabilnost in so upoštevani v novi uredbi o preprečevanju in zmanjševanju
makroekonomskih neravnovesij. Drugič, kriza je
pokazala na medsebojno odvisnost gospodarstev in trgov dela v EU ter poudarila
potrebo, da novo ekonomsko upravljanje spremlja okrepljeno usklajevanje politik
zaposlovanja in socialnih politik, v skladu z evropsko strategijo zaposlovanja
iz Pogodbe. 3.1. Dopolnitev okrepljenega
nacionalnega poročanja in usklajevanja z večjim večstranskim nadzorom Evropski svet je decembra 2011 poudaril
potrebo po dopolnitvi okrepljenega gospodarskega usklajevanja z natančnejšim
spremljanjem politik zaposlovanja in socialnih politik[49]. Ta politična zaveza je bila
ponovno potrjena na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta 2012, na katerem
so bile države članice pozvane, da pripravijo „nacionalne načrte za delovna
mesta“, ki določajo celovite pobude za zaposlovanje. Nacionalni načrt za delovna mesta, ki je
sestavni del nacionalnega programa reform države članice, mora vključevati
ključne naloge v zvezi s smernicami za zaposlovanje, ki jih je pripravil
Evropski svet, za odpravo strukturnih pomanjkljivosti trga dela in zagotovitev
kratko- do srednjeročnega učinka na delovna mesta. Vsebovati mora jasno
časovnico uresničevanja večletnega načrta reform v naslednjih 12 mesecih. Nacionalni načrti za delovna mesta morajo
poleg tega, da krepijo osredotočenost nacionalnih programov reform na
izboljšanje zaposlovanja, prispevati tudi k boljšemu usklajevanju politik
zaposlovanja na ravni EU. Medsebojni pritisk na ravni EU lahko države članice
spodbudi k izvajanju in jim pomaga, da ostanejo osredotočene. Glavno sredstvo
medsebojnega pritiska ostaja možnost Sveta, da sprejme priporočila za posamezno
državo, kot je predvideno v Pogodbi. Za večjo usklajenost politike je Odbor za
zaposlovanje letos sprejel nove delovne metode, ki vključujejo niz medsebojnih
strokovnih pregledov, na podlagi katerih bo Odbor oblikoval večstransko
stališče o izvajanju reform, ki ga bosta Komisija in Svet uporabila v oceni.
Večstranski nadzor je možno še dodatno okrepiti s sistemom spremljanja trga
dela, ki temelji na objektivnih podatkih, ter individualnim programom
opazovanja za države, ki ne upoštevajo njim namenjenih priporočil. To bi
omogočilo stalno, pregledno in celovito spremljanje dosežkov držav članic na
področju zaposlovanja ter njihovega napredka pri doseganju glavnih ciljev
strategije Evropa 2020. 3.2. Večja vključenost socialnih
partnerjev Socialni partnerji imajo na nacionalni ravni
pomembno vlogo pri oblikovanju pravil trga dela ali določanju plač ter prek
tristranskih posvetovanj velik vpliv na druge strukturne politike, na primer na
področju socialne varnosti. Imajo tudi ključno
vlogo pri izvajanju ukrepov, kot so vajeništva ali ustrezno vseživljenjsko
učenje. Socialni partnerji na ravni EU zdaj
sodelujejo v posvetovanjih o zadevnih zakonodajnih predlogih in v
makroekonomskem dialogu, ki poteka dvakrat letno, prav tako dvakrat letno pa v
okviru Tristranskega socialnega vrha[50]
sodelujejo tudi v razpravi na najvišji politični ravni.
Tako makroekonomski dialog kot tudi Tristranski socialni vrh pomenita
pomembno priložnost za vključitev socialnih partnerjev, tudi v okviru
evropskega semestra. Kljub temu bi se dalo
mehanizme vključevanja socialnih partnerjev v usklajevanje gospodarskih politik
in politik zaposlovanja na ravni EU še izboljšati, zlasti pred evropskim
semestrom[51]. Čeprav avtonomnost socialnega dialoga ni
vprašljiva in se nacionalne prakse upoštevajo (v skladu s
členom 152 in členom 153(5) PDEU), mora biti sodelovanje
socialnih partnerjev pri pripravi in izvajanju gospodarskih politik in politik
zaposlovanja skladno z razvojem mehanizmov nadzora in usklajevanja, da bi bilo
evropsko ekonomsko upravljanje učinkovito in vključujoče. Primer za to so mehanizmi določanja plač, ker je
bilo v priporočilih za posamezne države[52]
iz leta 2011 omenjenih več težav v zvezi s plačami in ker se razvoj nacionalnih
stroškov dela na enoto spremlja v okviru preprečevanja in zmanjševanja
makroekonomskih neravnovesij[53].
3.3. Krepitev povezave med
politiko in financiranjem Brez znatnih finančnih vlaganj v človeški
kapital ne bo mogoče zgraditi dinamičnih in vključujočih trgov dela, zmanjšati
neusklajenosti, nadgraditi spretnosti in povečati geografske mobilnosti. Zato
je Komisija v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 predlagala
minimalna sredstva za Evropski socialni sklad za vsako vrsto regij, najmanj
84 milijard EUR za celotno EU. Poleg potrebne (ponovne) ocene
nacionalnih proračunskih prednostnih nalog v okviru pametne fiskalne
konsolidacije, ki se usklajuje z evropskim semestrom, je treba tesno usklajevanje
proračuna EU s strategijo Evropa 2020 v naslednjem programskem
obdobju izkoristiti za povečanje in izboljšanje uporabe sredstev EU za podporo
reformam držav članic[54].
Za to morajo biti prednostne naloge
partnerskih pogodb in operativnih programov po letu 2013, ki bodo prejeli
podporo ESS, tesno povezane s smernicami, zagotovljenimi v okviru ekonomskega
upravljanja EU, zlasti nadgrajenega upravljanja politik zaposlovanja. Komisija
hkrati spodbuja okrepljeno usklajevanje in povezovanje skladov, ki jih bodo zajemale
pogodbe o partnerstvu, vključno z ESS in ESRR ter EKSRP in Skladom za pomorstvo
in ribištvo. Namen tega pristopa je kar se da povečati sinergije, tudi z vidika
zaposlovanja. Okrepljen medsebojni strokovni pregled
izvajanja reform in izmenjava najboljših praks, ki bosta del novih zadolžitev
Odbora za zaposlovanje, bi morala vključevati tudi oceno učinkovitosti zadevnih
vlaganj zaradi njihovega morebitnega izboljšanja. Komisija
predlaga: okrepitev
usklajevanja in večstranskega nadzora na področju
politik zaposlovanja z: –
vsakoletno objavo sistema primerjalne analize z
izbranimi kazalniki zaposlovanja skupaj z osnutkom skupnega poročila o
zaposlovanju. Sistem bo oblikovan v sodelovanju z državami članicami in bo
temeljil na obstoječem skupnem ocenjevalnem okviru in prikazu uspešnosti
zaposlovanja, v katerem so opredeljeni ključni izzivi na področju zaposlovanja
in ki se pripravlja skupaj z državami članicami; –
razvojem – do konca leta 2012 ter v sodelovanju z
državami članicami in vsemi zadevnimi akterji – „semaforja“ za beleženje
napredka držav članic pri izvajanju nacionalnih načrtov za delovna mesta v
okviru nacionalnih programov reform, ki bo prvič objavljen kot del letnega
pregleda rasti za leto 2013 (skupno poročilo o zaposlovanju); okrepitev
vključenosti socialnih partnerjev EU v
evropski semester z: –
vzpostavitvijo učinkovitega sodelovanja socialnih
partnerjev EU pri glavnih strateških prednostnih nalogah na področju politik
zaposlovanja i) v okviru evropskega semestra za izmenjavo mnenj o prednostnih
nalogah na področju rasti in zaposlovanja ter ii) pred spomladanskima
zasedanjema Sveta za ekonomske in finančne zadeve in Sveta za zaposlovanje,
socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov. Na slednjem bi sodelovalo
predsedstvo Svetu EU; –
vzpostavitvijo – ob polnem spoštovanju avtonomnosti
socialnih partnerjev v skladu s členom 152 Pogodbe – tristranskega dialoga
EU za spremljanje razvoja plač glede na produktivnost, inflacijo, notranje
povpraševanje, brezposelnost in dohodkovne neenakosti ter izmenjavo mnenj v
zvezi s tem; okrepitev
povezave med politikami zaposlovanja in zadevnimi finančnimi instrumenti z: –
natančnim upoštevanjem prednostnih nalog
nacionalnih programov reform in zlasti nacionalnih načrtov za delovna mesta pri
pripravi pogodb o partnerstvu in operativnih programov za obdobje 2014–2020,
vključno z njihovim okvirom uspešnosti, ob upoštevanju zadevnih priporočil za
posamezno državo in opažanj Odbora za zaposlovanje; –
pregledom pogodb o partnerstvu in operativnih
programov, kjer je to potrebno, v luči zadevnih priporočil za posamezno državo
v skladu s členom 21 predloga uredbe o skupnih določbah za sklade skupnega
strateškega okvira; –
upoštevanjem ocene, ki izhaja iz okvira uspešnosti
skladov, pri pripravi nacionalnih programov reform v obdobju 2014–2020. Komisija
poziva države članice in Svet, naj: –
v okviru Odbora za zaposlovanje pripravijo
mehanizme za okrepljen večstranski nadzor na področju zaposlovanja; –
o teh novih mehanizmih razpravljajo in jih
sprejmejo v okviru Odbora za zaposlovanje, da bi jih Svet čim prej odobril in
bi se v celoti izvajali v evropskem semestru 2013; –
v celoti uporabijo sredstva, ki bodo z deljenim
upravljanjem od leta 2014 naprej zagotovljena v okviru Evropskega socialnega
sklada, za naložbe za rešitev ključnih izzivov na področju zaposlovanja. Sklep Cilj tega sporočila je predstaviti
najučinkovitejše načine za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 na
področju zaposlovanja in s tem krepitev zaposlovalne razsežnosti strategije v
trenutnih razmerah. Sporočilo namerava to doseči z vsebino, in sicer z
zagotavljanjem smernic za oblikovanje nacionalnih načrtov za delovna mesta
držav članic in predstavitvijo načinov za krepitev zaposlovalne razsežnosti
upravljanja EU. – Komisija predlaga smernice za podporo
ustvarjanju delovnih mest in reformam trga dela, pri čemer poudarja pomen
naložb, ter poziva Svet, naj v ta namen sprejme ambiciozno strategijo. – Komisija opredeljuje ukrepe za odpravljanje
neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem po spretnostih in izboljšanje mobilnosti
delavcev ter tako odpravlja ovire za vzpostavitev resničnega evropskega trga
dela. – Komisija predlaga načine za krepitev
večstranskega nadzora, boljšo vključenost socialnih partnerjev v upravljanje
zaposlovanja ter dodatno uskladitev politike in financiranja za čim boljše
rezultate na področju zaposlovanja, dosežene s pomočjo proračunskih
instrumentov EU. PRILOGA
Trije akcijski načrti iz te priloge
(sveženj ključnih ukrepov na področju zaposlovanja za zeleno gospodarstvo,
akcijski načrt za zdravstveno osebje EU in sveženj ključnih ukrepov za
zaposlovanje na področju IKT) so predlagani v skladu s točko 1.2
(izkoriščanje potenciala ključnih sektorjev za ustvarjanje delovnih
mest) tega sporočila. Podrobneje so razloženi tudi v ločenih delovnih dokumentih
služb Komisije. Sveženj
ključnih ukrepov na področju zaposlovanja za zeleno gospodarstvo Kot odziv na sklepe Sveta EPSCO iz
decembra 2010 „o politikah zaposlovanja za konkurenčno in nizkoogljično
gospodarstvo, gospodarno z viri in prijazno okolju“ je predstavljen sveženj
ključnih ukrepov na področju zaposlovanja za uspešen prehod na zeleno
gospodarstvo. Komisija
bo: 1.
spodbujala vključevanje „zelenega zaposlovanja“ v nacionalne načrte za delovna
mesta: – v
sodelovanju z Odborom za zaposlovanje (EMCO) za upoštevanje njegovih kazalnikov
zelenega zaposlovanja in zagotovitev usklajenega spremljanja reformnih
ukrepov; – s
spodbujanjem držav članic k obravnavanju potreb v zvezi s premeščanjem in
preusposabljanjem delavcev z aktivnimi politikami na trgu dela in
vseživljenjskim učenjem, med drugim z vključevanjem takih ukrepov v
strategije za regionalni razvoj, razvoj mest ali lokalni razvoj; – s
poudarjanjem zaposlovalne razsežnosti učinkovite rabe virov in izvajanja
potrebnih reform v evropskem semestru 2013. Države članice se bo zlasti
spodbujalo k večji uporabi okoljskih davkov in prihodkov od trgovanja z
emisijami (sistem ETS) za zmanjšanje obdavčitve dela; 2.
okrepila ozaveščenost o „zelenih spretnostih“: – z
zagotavljanjem, da instrumenti na ravni EU za predvidevanje spretnosti
(evropska panorama spretnosti, ESCO, raziskave CEDEFOP-a in EUROFOUND-a itn.)
zajemajo potrebe po novih zelenih spretnostih; – z
organizacijo v letu 2013 niza dejavnosti vzajemnega učenja z zadevnimi
akterji na trgu dela, zlasti o umestitvi spretnosti in usposabljanja v
širše nacionalne strategije za „zeleno rast“ (program vzajemnega učenja GD za
zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje) ter o načinih in sredstvih
sodelovanja s podjetji za usmerjanje iskalcev zaposlitve in tistih, ki jim
grozi odpuščanje, v nove „zelene poklice“ (dialog med javnimi zavodi za
zaposlovanje); – s
spodbujanjem večje uporabe standardiziranih shem potrjevanja spretnosti
s programom Inteligentna energija – Evropa v obdobju 2013–2014; 3.
spodbujala večjo uporabo finančnih instrumentov EU za „pametne zelene naložbe“: – s
prizadevanji skupaj z Evropsko investicijsko banko za povečanje
zmogljivosti zagotavljanja posojil za javne in zasebne projekte na področju
učinkovite rabe virov in obnovljivih virov energije; – s
spodbujanjem držav članic, da v operativnih programih za obdobje 2014–2020,
financiranih iz ESS, obravnavajo potrebe po usposabljanju za zelene
poklice in zmogljivost zavodov za zaposlovanje, da podprejo prehode na „zeleni
trg dela“; ter da sredstva ESRR osredotočijo na energetsko učinkovitost
in naložbe v obnovljive vire energije v skladu s predlogom Komisije; – z
vzpostavitvijo v letu 2013 foruma zainteresiranih strani s področja
mikrofinanciranja in socialnega podjetništva v okviru mikrofinančnega
instrumenta Progress, za vključitev lokalnih finančnih posrednikov v
spodbujanje podjetniške dejavnosti v zelenem gospodarstvu; – s
podpiranjem inovativnih pobud, ki združujejo učinkovito rabo virov in
vključujočo politiko zaposlovanja, v okviru sklopa socialno
eksperimentiranje programa PROGRESS; 4.
gradila partnerstva med akterji na trgu dela: – s
podpiranjem projektov sodelovanja v zvezi z zelenimi delovnimi mesti in prehodi
na zeleno gospodarstvo v okviru razpisa za zbiranje predlogov PARES za leto
2013 za inovativne projekte med zavodi za zaposlovanje; – z iskanjem –
skupaj z evropskimi socialnimi partnerji – načinov za lažji prehod na
nizkoogljično gospodarstvo s posebnimi pobudami v okviru njihovega delovnega
programa za obdobje 2012–2014; – s povečanjem
ozaveščenosti o najboljših dvo- in tristranskih pobudah in dejavnostih za
zeleno zaposlovanje z objavo priročnika dobrih praks v letu 2013. Akcijski
načrt za zdravstveno osebje EU Komisija za podporo državam članicam pri
spopadanju z izzivi na področju zdravstvenega varstva ter v skladu z obvezo
držav članic o sodelovanju na tem področju, ki je zapisana v sklepih Sveta iz
decembra 2010, predlaga akcijski načrt s spodaj opisanimi ukrepi. Komisija
bo: 1.
izboljšala načrtovanje in napovedovanje potreb po zdravstvenem osebju v EU: – z
vzpostavitvijo do konca leta 2012 evropske platforme držav članic in strokovnih
združenj, in sicer z začetkom triletnega skupnega ukrepa EU o napovedovanju
in načrtovanju v okviru programa za zdravje za izmenjavo dobrih praks,
razvoj metodologij napovedovanja potreb po zdravstvenem osebju in učinkovitega
načrtovanja delovne sile ter izboljšanje podatkov za celotno EU o delovni
sili na področju zdravstva; – z
oblikovanjem smernic do leta 2014 o izmenjavi izobraževalnih
zmogljivosti in zmogljivosti usposabljanja za poklice v zdravstvu za čim
boljši izkoristek obstoječih zmogljivosti, in sicer na podlagi izsledkov
študije, ki se bo začela leta 2013 in ki bo sestavila seznam
izobraževalnih zmogljivosti in zmogljivosti usposabljanja držav članic na
področju zdravja, zlasti na medicinskih fakultetah in v šolah za medicinske
sestre; 2.
bolje predvidevala potrebe po spretnostih v sektorju zdravstvenega varstva: – s podporo
ustanovitvi evropskega sveta za spretnosti delavcev na področju zdravstvene
nege v letu 2013 za boljšo analizo in predvidevanje potreb po
spretnostih v teh poklicih, ob upoštevanju predlagane posodobitve direktive o
poklicnih kvalifikacijah; – s krepitvijo
partnerstev med izvajalci izobraževanja/poklicnega usposabljanja in delodajalci
v sektorju zdravstvenega varstva s pomočjo dela pilotne zveze za sektorske
spretnosti, ki bo ustanovljena v letu 2013; – s
spodbujanjem izmenjave dobrih praks o stalnem strokovnem razvoju za
posodobitev spretnosti in kompetenc ter prispevanje k zadržanju zdravstvenega
osebja z vseživljenjskim učenjem, in sicer s pregledom in oblikovanjem seznama
nacionalnih sistemov in praks v letu 2013; – z
oblikovanjem do leta 2014 priporočil o zahtevah po usposabljanju pomočnikov
v zdravstvu, tudi z izobraževanjem nepoklicnih negovalcev, na
podlagi analize spretnosti in kompetenc, ki jih morajo imeti pomočniki v
zdravstvu, in sicer z vzpostavitvijo pilotne mreže strokovnjakov in
podatkovne zbirke za pomočnike v zdravstvu; 3.
spodbujala izmenjavo informacij o zaposlovanju in zadržanju zdravstvenih
delavcev: – z začetkom –
najpozneje v letu 2013 – oblikovanja seznama inovativnih in učinkovitih
strategij zaposlovanja in zadržanja osebja v sektorju zdravstvenega varstva
z namenom izmenjave dobrih praks med državami članicami, in sicer z
objavo razpisa za oblikovanje seznama, in preučitvijo morebitnega skupnega
ukrepanja z državami članicami; 4.
spodbujala etično zaposlovanje zdravstvenih delavcev: – s podpiranjem
držav članic pri izvajanju globalnega kodeksa ravnanja Svetovne zdravstvene
organizacije o mednarodnem zaposlovanju zdravstvenih delavcev z razvojem
skupnega pristopa. Sveženj
ključnih ukrepov za zaposlovanje na področju IKT Dosežen je bil velik napredek pri izvajanju
Sporočila Komisije „E-znanja za 21. stoletje“[55]. Zdaj obstaja široko soglasje o potrebi po
dolgoročni strategiji EU o e-znanjih, ki bo temeljila na dejavnem sodelovanju
Komisije, držav članic, regij in socialnih partnerjev za izkoristek
zaposlovalnega potenciala IKT.
Komisija bo: 1. vzpostavila večstransko partnerstvo zainteresiranih strani za: – boljšo opredelitev neusklajenosti med povpraševanjem in ponudbo delovnih mest na področju IKT na trgu dela; – spodbujanje organizacij in mrež, ki ponujajo oblikovanje, izvajanje in certificiranje usposabljanj na področju IKT, s posebnim poudarkom na zaposljivosti in potrjevanju neformalnih kompetenc; – podporo kampanjam ozaveščanja (evropski teden e-spretnosti[56], teden uporabe interneta) in spodbujanje poklicev na področju IKT za pritegnitev in vključitev mladih in manj zastopanih profilov, kot so ženske, delavci na sredi poklicne poti in ranljive skupine na trgu dela; 2. okrepila evropski okvir e-spretnosti: – z vzpostavitvijo do leta 2013 posebne rubrike o poklicih na področju IKT na spletišču evropske panorame spretnosti; – z nadaljnjim oblikovanjem evropskega okvira e-kompetenc v letu 2012, ki ga je razvil CEN[57], da se do leta 2013 zagotovijo deskriptorji digitalnih kompetenc in orodje za samoocenjevanje za vse učence, ki bo vključeno v načrtovani evropski potni list spretnosti; – z razvojem v letu 2013 evropskih smernic za e-učenje na podlagi potreb podjetij in najboljših praks, vključno s pobudami industrije; – s spodbujanjem krajših programov v visokem šolstvu ali poklicnem in strokovnem izobraževanju za zagotovitev praktičnih e-spretnosti; 3. podpirala povečanje visokokvalificirane delovne sile na področju IKT: – z razvojem v letu 2012 oznak kakovosti za usposabljanje in certifikatov v sektorju IKT, skladnih z evropskim referenčnim okvirom za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET); ter z razvojem – v letu 2013 – pilotnega projekta, ki bo zagotovil interaktivni pregled certifikatov v sektorju IKT in spletni test za samoocenjevanje za strokovnjake s področja IKT; – s spodbujanjem sinergij med ukrepi na področjih spretnosti IKT, podjetništva in računalništva v oblaku v okviru načrtovanega akcijskega načrta EU o računalništvu v oblaku; – z nadaljnjim razvojem pobude EU o e-vodenju, ki se je začela leta 2012, za obravnavanje potreb podjetnikov, menedžerjev, strokovnjakov s področja IKT in izkušenih uporabnikov, z osredotočanjem na nova podjetja in MSP; 4. spodbujala večjo uporabo finančnih instrumentov EU za naložbe v spretnosti IKT: – s spodbujanjem držav članic, da okrepijo digitalno usposabljanje v okviru svojih sistemov izobraževanja in usposabljanja ter povečajo e-vključenost z operativnimi programi, financiranimi iz ESS, v obdobju 2014–2020. [1] Sporočilo Komisije Evropa 2020 – Strategija za pametno,
trajnostno in vključujočo rast, COM(2010) 2020 z dne
3. marca 2010; Sklepi Evropskega sveta z dne
17. junija 2010. [2] Četrtletni pregled zaposlovanja in
socialnih razmer v EU, marec 2012. [3] Glede na vmesno napoved služb Komisije iz
februarja 2012 se BDP v EU v letu 2012 ne bo spreminjal, območje eura pa
bo doživelo manjšo recesijo. [4] Glej spremni delovni dokument služb Komisije o trendih
in izzivih trgov dela. [5] Kot so člani Evropskega sveta zapisali v izjavi z dne
30. januarja 2012: „Ponovno rast in zaposlovanje je mogoče zagotoviti
samo z vztrajnim in širokim pristopom, katerega del so pametna fiskalna
konsolidacija, ki omogoča naložbe v prihodnjo rast, preudarne makroekonomske
politike in strategija aktivnega zaposlovanja, ki ohranja socialno kohezijo.“ [6] Sklepi Evropskega sveta z dne 1. in
2. marca 2012. [7] Sklep Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010
o smernicah za politike zaposlovanja držav članic. [8] Sklepi Evropskega sveta z dne
9. decembra 2011. [9] Sklepi Evropskega sveta z dne
9. decembra 2012. [10] MSP so ustvarila 85 % neto novih delovnih mest v
obdobju 2002–2010. [11] Zagotoviti je treba skladnost s pravili EU o državni
pomoči, hkrati pa imeti ves čas v mislih možnosti glede pomoči za zaposlovanje,
ki jih ta pravila predvidevajo; glej zlasti člene 15, 16 in 40–42 uredbe o
splošnih skupinskih izjemah, UL EU L 214, 9.8.2008. [12] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Načrt za prehod na
konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika“ (COM(2011) 112)
kaže, da bi uporaba prihodkov od dražb kuponov ETS in obdavčitve CO2
za zmanjšanje stroškov dela pozitivno vplivala na zaposlovanje. [13] Na podlagi različnih modelov bi se do
leta 2020 z izvajanjem individualnih ukrepov energetske učinkovitosti
lahko ustvarila ali obdržala dva milijona zelenih delovnih mest, potencial
sektorja obnovljivih virov energije pa je ocenjen na tri milijone novih
delovnih mest (spremni delovni dokument služb Komisije o izkoriščanju
zaposlitvenega potenciala zelene rasti). [14] Spremni delovni dokument služb Komisije o izkoriščanju
zaposlitvenega potenciala zelene rasti. [15] Spremni delovni dokument služb Komisije o akcijskem načrtu
za zdravstveno osebje EU. [16] Spremni delovni dokument služb Komisije o izkoriščanju
zaposlitvenega potenciala osebnih in gospodinjskih storitev. [17] Spremni delovni dokument služb Komisije o izkoriščanju
zaposlitvenega potenciala IKT. [18] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Proračun za strategijo
Evropa 2020“ – del I, COM(2011) 500 z dne 29. junija 2011. [19] Spremni delovni dokument služb Komisije o odprtih,
dinamičnih in vključujočih trgih dela. [20] Pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih
zadev v Evropi 2011; Se z delom lahko izognemo revščini? Mehanizmi in politike
EU v zvezi z revščino zaposlenih. [21] OECD, divided we stand: why inequality keeps
rising, 2011. [22] http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Minimum_wage_statistics.
Minimalne plače znašajo med 30–50 % povprečnih bruto mesečnih dohodkov. [23] S polno uporabo Direktive 2006/54/ES o uresničevanju
načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri
zaposlovanju in poklicnem delu. [24] http://ec.europa.eu/eures/home.jsp?lang=sl&langChanged=true,
trendi na trgu dela in socialni trendi. [25] Direktiva 97/81/ES o delu s krajšim delovnim časom in
Direktiva Sveta 99/70/ES z dne 28. junija 1999 o delu za določen čas. [26] Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega
dela. [27] Sporočilo Komisije „Prestrukturiranje in predvidevanje
sprememb: spoznanja iz nedavnih izkušenj“, COM(2012) 7 z dne
17. januarja 2012. [28] Sporočilo Komisije „Pobuda Priložnosti za mlade“,
COM(2011) 933 z dne 20. decembra 2011. [29] Spremni delovni dokument služb Komisije o izvajanju pobude
Priložnosti za mlade: prvi koraki vsebuje vmesno poročilo o nedavnih
ukrepih, ki so jih države članice sprejele za odpravljanje brezposelnosti
mladih. Februarja 2012 so skupine za ukrepanje Komisije obiskale osem
držav članic z najvišjimi stopnjami brezposelnosti mladih. Rezultati teh
obiskov bodo vključeni v nacionalne programe reform. [30] Izjava članov Evropskega sveta z
dne 30. januarja 2012. [31] Spremni delovni dokument služb Komisije o okviru za
kakovost pripravništev. [32] Spremni delovni dokument služb Komisije o okviru za
kakovost pripravništev. [33] Sporočilo Komisije „Letni pregled rasti 2012“, osnutek
skupnega poročila o zaposlovanju, COM(2011) 815,
t. i. Beveridgejeva krivulja na str. 7. [34] Sporočilo Komisije „Letni pregled rasti 2012“, osnutek
skupnega poročila o zaposlovanju, COM(2011) 815 z dne
23. novembra 2011. [35] Sporočilo Komisije „Letni pregled rasti 2012“,
COM(2011) 815 z dne 23. novembra 2011. [36] Leta 2010 je samo 2,8 % delovno sposobnega
prebivalstva v Evropi (15–64 let) živelo v drugi državi članici (raziskava EU o
delovni sili). [37] Posebna raziskava Eurobarometer iz junija 2010 o
geografski mobilnosti in mobilnosti na trgu dela (Geographical and labour
market mobility). [38] Svoboda iskanja zaposlitve v kateri koli državi članici EU
je priznana tudi v členu 15 Listine EU o temeljnih pravicah. [39] Poročilo o delovanju prehodnih ureditev o prostem gibanju
delavcev iz Bolgarije in Romunije, COM(2011) 729 z dne
11. novembra 2011. [40] Zlasti v zadevi C-290/94. [41] Predlog Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in
Sveta, COM(2011) 883 z dne 19. decembra 2011. [42] Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 in
Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
16. septembra 2009. [43] Pravica vsakogar, ki prebiva in prosto spreminja
prebivališče v EU, do dajatev socialne varnosti in socialnih ugodnosti v skladu
s pravom Unije in nacionalnim pravom je posebej priznana v
členu 34 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. [44] http://ec.europa.eu/eures/home.jsp?lang=sl&langChanged=true. [45] http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=955&langId=sl. [46] http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=955&langId=sl. [47] Spremni delovni dokument služb Komisije o reformi EURES-a
za izpolnitev ciljev strategije Evropa 2020. [48] Uradni list Evropske unije L 141, 27.5.2011, str. 1. [49] Sklepi Evropskega sveta z dne 9. decembra 2011
in sklepi Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo
potrošnikov z dne 1. decembra 2011. [50] Komisija bo v letu 2012 predlagala posodobitev Sklepa Sveta 2003/174
o ustanovitvi Tristranskega socialnega vrha v skladu z določbami PDEU. [51] Sklepi Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje
in varstvo potrošnikov z dne 1. decembra 2011, točka 9.5. [52] Priporočila Sveta z dne
12. julija 2011 v zvezi z nacionalnimi programi reform. [53] Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011. [54] Predlog Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta
o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem
skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in
Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški
okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem
socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št.
1083/2006, COM(2011) 615. [55] Ocena
izvajanja Sporočila Komisije „E-znanja za 21. stoletje“, oktober 2010, http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/ict/files/reports/eskills21_final_report_en.pdf. [56] Glej http://eskills-week.ec.europa.eu/web/guest. [57] Evropski odbor za standardizacijo (CEN).