This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012DC0122
REPORT FROM THE COMMISSION on the overall operation of official controls in the Member States on food safety, animal health and animal welfare, and plant health
POROČILO KOMISIJE o izvajanju uradnega nadzora v državah članicah glede varnosti hrane, zdravstvenega varstva in dobrega počutja živali in zdravstvenega varstva rastlin
POROČILO KOMISIJE o izvajanju uradnega nadzora v državah članicah glede varnosti hrane, zdravstvenega varstva in dobrega počutja živali in zdravstvenega varstva rastlin
/* COM/2012/0122 final */
POROČILO KOMISIJE o izvajanju uradnega nadzora v državah članicah glede varnosti hrane, zdravstvenega varstva in dobrega počutja živali in zdravstvenega varstva rastlin /* COM/2012/0122 final */
KAZALO 1..... Ozadje. 1 2..... Prehranska
veriga EU.. 2 3..... Pregled
nadzora varnosti hrane v EU.. 2 3.1. Pregled letnih poročil držav
članic. 2 3.2. Rezultati nadzornih dejavnosti
Komisije v državah članicah. 2 3.3. Drugi viri informacij o nadzoru
v državah članicah. 2 3.4. Spremljanje in izvrševanje, ki
ju izvaja Komisija. 2 4..... Sklepne
ugotovitve. 2
1.
Ozadje
Člen 44(1) Uredbe (ES) št. 882/2004[1] (v nadaljnjem besedilu: Uredba
o nadzoru krme in živil) določa, da morajo države članice Komisiji vsako leto
predložiti poročilo o izvajanju svojih večletnih nacionalnih načrtov nadzora,
pripravljenih v skladu s členom 41 navedene uredbe. Poročila morajo
vsebovati: (a)
podatke o spremembah večletnih nacionalnih načrtov
nadzora, da se med drugimi dejavniki upoštevajo spremembe zakonodaje, nove
bolezni ali dejavniki tveganja, nove znanstvene ugotovitve, rezultati
preteklega nadzora in večje organizacijske spremembe; (b)
rezultate nadzora in revizij, opravljenih v
prejšnjem letu v skladu z nacionalnim načrtom nadzora; (c)
vrsto in število primerov neskladnosti, ki so bili
ugotovljeni z nadzorom; (d)
ukrepe za zagotovitev učinkovitega izvajanja
nacionalnega načrta nadzora, vključno z izvršilnimi ukrepi in njihovimi
rezultati. Člen 44(4) in (6) Uredbe določa, da
Komisija izdela ter predloži Evropskemu parlamentu in Svetu letno poročilo o
celotnem izvajanju nadzora v državah članicah ob upoštevanju: (a)
letnih poročil, ki so jih predložili nacionalni
organi; (b)
revizij[2]
in inšpekcijskih pregledov EU, ki so bili opravljeni v državah članicah; (c)
in vseh drugih ustreznih podatkov. Komisija je svoje prvo poročilo Evropskemu
parlamentu in Svetu predložila avgusta 2010.[3] Glavni namen tega poročila je
bil zagotoviti prvi pregled podatkov in informacij o uradnem nadzoru iz prvih
letnih poročil držav članic. Poročilo je tudi povzelo rezultate revizij in
inšpekcijskih pregledov EU. Države članice in Stalni odbor za prehranjevalno
verigo in zdravje živali so o njem razpravljali septembra 2010. Odbora
Evropskega parlamenta za okolje ter za kmetijstvo in razvoj podeželja sta o
poročilu razpravljala oktobra 2010. Komisija je začela razprave z državami
članicami o vprašanjih iz prvega poročila, še zlasti o možnostih izboljšanja in
standardizacije zbiranja in obdelave podatkov o uradnem nadzoru. V tem drugem poročilu je uporabljen pristop,
ki se nekoliko razlikuje od tistega v prvem poročilu. Namen tega poročila je
podati pregled nadzora varnosti hrane v EU, ki ni omejen samo na zadnje leto,
za katero so na voljo letna poročila vseh držav članic, ampak temelji na
najnovejših informacijah iz vseh treh glavnih virov informacij o nadzoru, da se
zagotovi čim bolj aktualen pregled delovanja sistema nadzora v EU. Glavni viri, na katerih temelji to poročilo,
so: (a) letna poročila držav članic za leti 2008 in 2009, (b) rezultati
nadzornih dejavnosti Komisije v obdobju 2008–2010 in (c) druge ustrezne informacije
o nadzoru, vključno z: · nedavnimi poročili držav članic o nadzoru v nekaterih sektorjih; · rezultati sistemov hitrega obveščanja EU (sistema hitrega obveščanja
za živila in krmo – RASFF, sistema obveščanja o živalskih boleznih – ADNS in
sistema obveščanja o ogroženosti zdravstvenega varstva rastlin – Europhyt); · razpravami in odločitvami glede nadzora v Stalnem odboru za
prehransko verigo in zdravje živali ter v Stalnem odboru za zdravstveno varstvo
rastlin; · pregledom kršitev, povezanih s pomanjkljivostmi sistemov nadzora v
državah članicah.
2.
Prehranska
veriga EU
Da bi razumeli, kako sistem uradnega nadzora
EU deluje v celotni prehranski verigi (vključno s tistim za zagotavljanje
zdravstvenega varstva rastlin ter zdravstvenega varstva in dobrega počutja
živali), je smiselno najprej predstaviti obseg in zapletenost prehranske verige
EU. Po najnovejših podatkih Eurostata je vrednost skupne proizvodnje prehranske
verige EU okoli 750 milijard EUR. V tem sektorju, od primarne
proizvodnje do maloprodaje ter priprave in dostave hrane, je skupaj zaposlenih
več kot 48 milijonov ljudi. V prehranski verigi – od proizvodnje hrane do
maloprodaje ter priprave in dostave hrane – opravlja dejavnosti približno
14 milijonov primarnih kmetijskih pridelovalcev in 3 milijoni
nosilcev živilske dejavnosti. Te skupne številke ponazarjajo obseg živilske
industrije, ki je ogromna, vendar tudi zelo raznolika in zapletena. V primarni proizvodnji je na primer povprečna
velikost kmetije v državah, kot je Češka, približno 90 ha, v državah, kot
so Združeno kraljestvo, Francija in Nemčija, približno 50 ha, v drugih
državah, kot so Poljska, Bolgarija in Romunija, pa manj kot 8 ha. Zelo se razlikujejo tudi načini kmetovanja v
EU; v veliki meri so odvisni od kmetijsko-podnebnih pogojev, pa tudi od
dolgotrajnih kmetijskih tradicij. V EU je približno 300 000 podjetij, ki
se ukvarjajo s proizvodnjo živil. Vendar pa številne proizvode (na primer vino,
olivno olje, jajca in sir) ne proizvajajo proizvodna podjetja, ampak kmetijska
gospodarstva. Če bi se osredotočili samo na proizvodni sektor, bi podcenili
celoten obseg in zapletenost živilskega sistema EU. V samem proizvodnem
sektorju majhno število podjetij, ki poslujejo na svetovni ravni, dosega zelo
velik delež proizvodnje. V sektorju mleka in mlečnih proizvodov, na primer,
1 % podjetij proizvaja več kot 60 % skupne proizvodnje EU. Zunaj
primarne proizvodnje je največje število nosilcev živilske dejavnosti proti
koncu prehranske verige, v sektorjih maloprodaje ter priprave in dostave hrane.
V EU se več kot milijon prodajalcev na drobno ukvarja s prodajo živil in
številni od njih so mala podjetja, čeprav po skupni prodaji v sektorju
prevladuje majhno število velikih verig supermarketov. Restavracij in
gostinskih lokalov je skoraj 1,4 milijona.
3.
Pregled
nadzora varnosti hrane v EU
3.1.
Pregled letnih poročil držav članic
EU je razvila obsežno in podrobno zakonodajo
za zagotavljanje varnosti in kakovosti živil, ki so potrošnikom na voljo prek
tega velikega in zapletenega sistema proizvodnje živil, varna in kakovostna.
Osnovna načela zakonodaje EU o krmi in hrani so določena v Uredbi (ES)
št. 178/2002[4].
V skladu s to uredbo so za zagotavljanje varnosti živil primarno odgovorni
nosilci živilske dejavnosti v celotni prehranski verigi, od primarne proizvodnje
do končne prodaje potrošniku. Države članice pa morajo spremljati in
preverjati, ali nosilci živilske dejavnosti izpolnjujejo zahteve zakonodaje EU
o varnosti hrane in krme (vključno z zdravstvenim varstvom in dobrim počutjem
živali ter zdravstvenim varstvom rastlin). V ta namen morajo imeti vzpostavljen
sistem nadzora. Uredba (ES) št. 882/2004 določa, kako
mora biti ta nadzor organiziran in kako mora potekati. V bistvu določa splošna
pravila za izvajanje uradnega nadzora za preverjanje skladnosti s predpisi EU o
varnosti prehranske verige. Uredba zlasti določa zahteve za države članice pri
preverjanju: ·
skladnosti nosilcev s pravnimi zahtevami za sektor,
oziroma ·
ali so živila, ki bodo dana na trg EU (proizvedena
v EU ali uvožena iz tretjih držav) v skladu s standardi in zahtevami sektorske
zakonodaje. Poleg tega organi držav članic v skladu z
Uredbo (ES) št. 882/2004 izvajajo druge uradne naloge, na primer naloge,
povezane z bojem proti povzročiteljem bolezni pri živalih ali njihovo odpravo
(npr. preskušanje na živalih za določene bolezni v okviru programa,
epidemiološka preiskava po izbruhu, cepljenje proti boleznim živali ali
usmrtitev živali, okuženih s patogeni). Uredba (ES) št. 882/2004 določa tudi
podrobna pravila za nadzor, ki ga službe Komisije izvajajo nad državami
članicami za preverjanje, ali države članice izpolnjujejo obveznosti iz
sektorske zakonodaje in Uredbe (ES) št. 882/2004. Za uveljavitev zahtev
Uredbe morajo države članice pripraviti in izvajati večletne nacionalne načrte
nadzora. Ti načrti običajno obsegajo obdobje od treh do petih let, prvič pa so
se uporabljali v začetku leta 2007. Države članice morajo Komisiji predložiti
letno poročilo o izvajanju svojih večletnih nacionalnih načrtov nadzora. Letna
poročila so bila predložena za leta 2007, 2008 in 2009. Rezultati prve analize nacionalnih poročil,
ki jo je opravila Komisija, so povzeti v njenem preglednem poročilu iz
preteklega leta, COM(2010), 441. V navedenem poročilu je bilo zelo težko priti
do ugotovitev za EU kot celoto, saj so se nacionalna poročila med seboj po
strukturi in vsebini precej razlikovala, podatki o nadzoru pa niso bili
usklajeni. To velja tudi za poročila za leti 2008 in 2009 ter deloma odraža
velike razlike med kmetijskimi strukturami, upravnimi kulturami in velikostjo
držav članic. Kljub temu se je primerljivost poročil precej izboljšala zaradi
a) izkušenj, ki so jih države članice pridobile s pripravo poročil, ter b)
stalnega in dejavnega dialoga Komisije z državami članicami, namenjenega
nadaljnjemu izboljšanju vsebine in zlasti povečanju njihove primerljivosti. Ker
je podatke za ta zaporedna tri leta predložila večina držav članic, je mogoče
za to obdobje ugotoviti nekaj zanimivih trendov in sprememb, ki so povzeti v
nadaljevanju. Zbiranje podatkov
in analiza Večini poročil je skupno večje prizadevanje za
izboljšanje zbiranja podatkov o številu in vrsti zaključenih nadzorov ter
njihovih rezultatih. Pri prizadevanju za učinkovitost in uspešnost so dobri
najnovejši podatki bistveni za oceno uspešnosti in opredelitev prednostnih
nalog prihodnjih nadzornih dejavnosti. V letnih poročilih so sicer navedene
številne nove in tekoče pobude v tej smeri, vendar je izmenjava znanja in
izkušenj med različnimi nadzornimi organi držav članic le omejena. Komisija je
v svojem letnem poročilu lansko leto navedla, da namerava v sodelovanju z
državami članicami preučiti, kako bi lahko izkoristili možnosti elektronskega
prenosa in analize podatkov ter tako dosegli poenostavitev in standardizacijo
na ravni EU. Delo na tem področju se je že začelo in bi državam članicam lahko
pomagalo pri razvoju njihovih lastnih sistemov za upravljanje informacij. Splošne izjave o
uspešnosti V skladu s smernicami Komisije o strukturi in
vsebini poročil mora vsak nacionalni organ vsako leto predložiti splošno izjavo
o uspešnosti svojega nadzornega sistema. Te izjave se po kakovosti razlikujejo.
V večini poročil so omejene na splošno izjavo, da je bil nadzor opravljen v
skladu z načrti, da so splošni standardi za varnost hrane, zdravstveno varstvo
in dobro počutje živali in zdravstveno varstvo rastlin zadovoljivi ter da so
bile v primerih ugotovljenih neskladnosti te neskladnosti običajno majhne.
Nekatera poročila pa vsebujejo bolj celovito in utemeljeno oceno, ki temelji na
sklopu kazalnikov uspešnosti. V nekaterih primerih so ti kazalniki omejeni na
število in vrsto opravljenih nadzorov ter glede na to, ali so v skladu s
prvotnimi načrti. V drugih (Francija, Finska, Švedska in Slovaška) so kazalniki
razširjeni in namenjeni ocenjevanju uspešnosti glede na pojav določenih
živalskih bolezni ali bolezni, ki se prenašajo s hrano. V Franciji poskušajo
slediti tudi stroškom nadzora na številnih področjih. Napredek pri izvajanju večletnih
nacionalnih načrtov nadzora Zahteva, da morajo države članice uvesti
celostne večletne nacionalne načrte nadzora, ki zajemajo vse nadzorne
dejavnosti v celotni prehranski verigi od vil do vilic, je bila velik izziv.
Nacionalni sistemi nadzora so v večini držav zelo zapleteni, v različnih
vidikih nadzornih dejavnosti na področju hrane in krme, zdravstvenega varstva
in dobrega počutja živali ter zdravstvenega varstva rastlin pa pogosto
sodelujejo številne različne organizacije. V večini držav članic imajo te
različne organizacije na področju sodelovanja pri oblikovanju celovitih načrtov
nadzora le malo izkušenj. Poleg tega je operativna odgovornost za izvajanje
nadzora v večini držav članic prenesena na regionalne in lokalne organe. Da bi
zagotovili, da so njihove dejavnosti v celoti vključene v nacionalne načrte na
celovit in skladen način, so morali nacionalni organi okrepiti mehanizme za
svetovanje in komuniciranje z regionalnimi in lokalnimi organi. Letna poročila
o izvajanju načrtov kažejo, da je bil pri vzpostavljanju struktur in postopkov
za vključevanje načrtov nadzora vseh akterjev na nacionalni, regionalni in
lokalni ravni dosežen precejšen napredek. Glavni izziv, s katerim se zdaj sooča
večina organov, je razvoj informacijskih in komunikacijskih sistemov, ki lahko
zagotovijo natančne podatke o opravljenem nadzoru in njegovih rezultatih, tako
da bo mogoče uspešnost v večletnih nacionalnih načrtih nadzora natančno oceniti
skozi čas, namene in cilje nadzora pa prilagoditi v skladu s prednostnimi
nalogami na podlagi tveganja. Registracija
nosilcev živilske dejavnosti Osrednje načelo sistema nadzora varnosti
hrane v EU je učinkovita sledljivost živil, od prvotnega vira do končnega
namembnega kraja. Ključni gradniki sistema so celovita registracija vseh
nosilcev, učinkovit sistem identifikacije živali ter sledljivost krme in hrane.
Na področju registracije nosilcev živilskih dejavnosti je bil dosežen znaten
napredek. Vendar pa registracija manjših obratov v sektorju krme še vedno ni
popolna. Glede sledljivosti živali so očitne nekatere pomanjkljivosti pri
identifikaciji govedi in prašičev ter zlasti v sistemih za ovce, koze in konje. Ocena tveganja in
opredelitev prednostnih nalog Uredba (ES) št. 882/2004 od nacionalnih
organov izrecno zahteva uvedbo sistema za oceno tveganja in opredelitev
prednostnega nadzora. Ker se bo pritisk na sredstva v prihodnjih letih povečal,
je treba temu vidiku večletnih nacionalnih načrtov nadzora in s tem povezanim
letnim poročilom dati prednost. Nekatera poročila držav članic podajajo dober
opis sistemov za kategorizacijo tveganj nosilcev živilskih dejavnosti in tega,
kako je v skladu s to kategorizacijo tveganj organiziran njihov nadzor.
Nizozemska, Finska in Slovenija so na tem področju še posebej napredne. V
številnih državah članicah pa so nacionalni organi boljšo kategorizacijo
tveganj nosilcev živilskih dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo
opredelili kot pomembno področje, na katerem so potrebne izboljšave. V zadnjih
letih je Urad za prehrano in veterinarstvo pri Generalnem direktoratu za
zdravje in potrošnike s svojimi revizijami več pozornosti namenjal potrebi
držav članic, da zagotovijo redno in dovolj pogosto izvajanje uradnega nadzora
na podlagi tveganja v vseh sektorjih. Intenzivnost in
obseg nadzora Na splošno poročila kažejo, da je v EU
intenzivnost nadzora visoka. Vendar pa je pogostost inšpekcijskih pregledov v
skladu z naravo živilske dejavnosti precej različna. V sektorjih, za katere se
šteje, da je tveganje visoko, kot sta proizvodnja mesa in mleka, je nadzor
precej pogostejši. Nadzor na področju krme
in živalskih stranskih proizvodov ni tako intenziven kot na področju živil. Velike
spremembe, ki so bile v zadnjem desetletju v zakonodaji EU uvedene glede krme
in živalskih stranskih proizvodov, zlasti potreba po registraciji vseh nosilcev
dejavnosti na področju krme in živalskih stranskih proizvodov, so povzročile
dodatno obremenitev za nosilce dejavnosti in organe nadzora. V večini poročil
je priznano, da je v teh sektorjih prostor za izboljšave in večjo intenzivnost
nadzora na podlagi opredelitve prednostnih tveganj. Nadzor na področju
zdravstvenega varstva živali se osredotoča na preverjanje skladnosti z
zahtevami glede identifikacije živali in testiranja na bolezni živali, kot so
bruceloza, tuberkuloza, klasična prašičja kuga in BSE. Poleg tega morajo imeti
države članice vzpostavljen načrt ukrepov za izredne primere za spopadanje z
velikimi krizami na področju varnosti živil in krme ter zdravja živali. Usklajevanje med
nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi V številnih državah članicah so za izvajanje
uradnega nadzora operativno odgovorni predvsem regionalni in lokalni organi.
Tako je zlasti v državah članicah s prenesenimi pristojnostmi, kot so Nemčija,
Španija, Italija, Grčija, Združeno kraljestvo, Švedska in Finska, kjer imajo
lahko regionalni in lokalni organi precej visoko stopnjo avtonomije. Izziv, s
katerim se soočajo te države članice, je, kako zagotoviti dovolj trden sistem
odgovornosti, da lahko regionalni in lokalni organi zagotovijo ustrezno in
dosledno poročanje o svojih nadzornih dejavnostih nacionalnim organom in preko
njih EU. S tem je povezano tudi vprašanje prekrivanja
odgovornosti in nadzornih dejavnosti med različnimi organi. To je dolgotrajna
težava v številnih državah članicah. V Grčiji, na Portugalskem in v Romuniji,
na primer, notranji revizijski organi prekrivanje odgovornosti in operativnih
dejavnosti navajajo kot veliko težavo. Te države članice so tudi med tistimi,
ki kot enega od razlogov, zakaj ne morejo izpolniti ciljev glede števila kontrol,
navajajo nezadostna sredstva. Na splošno se zdi, da najbolj učinkovito delujejo
države članice z jasno opredeljenimi odgovornostmi in strukturami upravljanja,
ki izkazujejo odgovornost na vseh ravneh. Nacionalni sistemi
revizij Uredba (ES) št. 882/2004 od držav članic
zahteva izvajanje notranjih revizij ali izvajanje zunanjih revizij za
zagotovitev, da njihovi sistemi nadzora izpolnjujejo cilje Uredbe. Določa tudi,
da morajo biti te revizije predmet neodvisnega natančnega pregleda in se
izvajati pregledno. Skoraj vse države članice imajo vzpostavljen
sistem revizij, čeprav v večini primerov revizije zajemajo samo omejen obseg
posebnih področij nadzora v celotnem sistemu. Rezultati teh revizij so
predstavljeni v letnih poročilih, vendar pogosto v zelo povzeti obliki. Glavne
pomanjkljivosti, ugotovljene v teh notranjih revizijah, in ukrepi za
izboljšanje običajno niso podrobno opisani. Obstajajo pa nekatere izjeme. Na
primer Finska in Češka poročata o rezultatih svojih revizij in ugotovljenih
pomanjkljivostih. Poleg tega je v letnih poročilih le malo
informacij o veljavnih določbah za izvajanje zahteve glede neodvisnega
natančnega pregleda poročil o revizijah. Zanesljivost ali druge lastnosti sistemov
revizij držav članic pri potrebnem izboljšanju nadzora bodo vedno bolj merilo
tveganja, ki bo upoštevano pri načrtovanju prihodnjih revizij Urada za prehrano
in veterinarstvo. Sredstva V skladu s podatki, ki so jih predložili
nacionalni organi, naj bi bilo več kot 100 000 zaposlenih na nacionalni,
regionalni in lokalni ravni neposredno ali posredno vključenih v izvajanje
nadzora na področju varnosti živil in krme, zdravstvenega varstva in dobrega
počutja živali ter zdravstvenega varstva rastlin. To je sicer precejšnje
število, vendar nekateri nacionalni organi pri primerjanju ciljev nadzora z
dejanskimi rezultati pomanjkanje osebja navajajo kot enega od temeljnih
razlogov za neizpolnjevanje ciljev nadzora. Nekatere države članice, na primer
Nizozemska, precej izrecno navajajo, da svoje sisteme nadzora in dejavnosti
prilagajajo zaradi upoštevanja zmanjševanja osebja in racionalizacije v zadnjih
letih. Ocena tveganja in opredelitev prednostnega nadzora sta bistvena elementa
te prilagoditve. Usposabljanje Nacionalna
poročila vsebujejo podrobne opise programov usposabljanja, ki so vsako leto
organizirani za nadzorno osebje in nosilce živilske dejavnosti. Na splošno so
prizadevanja na področju usposabljanja velika. Osredotočena so na tri glavna
prednostna področja. Prvič, v skladu z uredbami iz higienskega svežnja iz leta
2006 morajo vsi nosilci živilske dejavnosti več pozornosti posvetiti dobri
higienski praksi ter uporabi načel analize tveganj in kritičnih nadzornih točk
(HACCP)[5].
V zadnjih letih je bilo opravljenega precej dela na področju seznanjanja
nosilcev živilskih dejavnosti in nadzornega osebja na vseh ravneh z zahtevami
novih uredb. Drugič, zaradi razvoja na področju znanosti in tehnologije, zlasti
na razmeroma novih področjih proizvodnje živil in krme (npr. nova živila,
genetsko spremenjeni organizmi, materiali v stiku z živili, aditivi za živila
in krmo), je potrebno stalno izobraževanje osebja. Tretjič, zaradi večjega
poudarka na nadzoru krme za živali in živalskih stranskih proizvodov so
potrebna posebna prizadevanja za seznanjanje podjetij in nadzornih uradnikov z
novimi zahtevami zakonodaje EU v teh sektorjih. Usposabljanje
na nacionalni ravni je podprto in dopolnjeno z usposabljanjem, ki ga organizira
Komisija v okviru programa „Boljše usposabljanje za varnejšo hrano“, ki se je
začel izvajati leta 2006 in je določen v členu 51 Uredbe (ES)
št. 882/2004. Ta program, ki obsega številne teme, je namenjen izboljšanju
učinkovitosti uradnega nadzora z zagotavljanjem, da nosilci živilskih
dejavnosti spoštujejo zakonodajo EU o varovanju javnega zdravja, zdravstvenem
varstvu živali in rastlin ter dobrem počutju živali. To prispeva k
zagotavljanju varnejše hrane in krme, razvoju standardov glede zdravstvenega
varstva živali in rastlin ter zvišuje raven varstva potrošnikov in živali. Rezultati
nadzornih dejavnosti Komisije, na primer na področju splošne higiene, kot je opisana
v delu 3.2 tega poročila, potrjujejo, da je na določenih področjih potrebno dodatno
usposabljanje. Laboratoriji Vse države članice
morajo določiti laboratorije za analize vzorcev, odvzetih med uradnim nadzorom.
Ti laboratoriji morajo delovati, biti ocenjeni in akreditirani v skladu z
določenimi standardi EU ali mednarodnimi standardi, da se zagotovijo enotni in
visoki standardi. V EU je obsežna mreža uradnih laboratorijev. Številni
delujejo na nacionalni ravni, vendar lahko regionalni in lokalni organi prav
tako določijo svoje uradne laboratorije, zlasti v državah članicah z
avtonomnimi regijami ali lokalnimi organi. Zaradi tega lahko število uradnih
laboratorijev zelo naraste. Postopek akreditacije je zapleten in pogosto
razmeroma drag, zlasti za manjše regionalne ali lokalne laboratorije. Zato
nekatere države članice še naprej poročajo o zamudah pri doseganju popolne
akreditacije vseh njihovih uradnih laboratorijev, ki sodelujejo pri preskušanju
v okviru uradnega nadzora. V letu 2010 je Komisija z državami članicami začela
razprave o akreditacijskih zahtevah. Revizije Urada za
prehrano in veterinarstvo potrjujejo, da se raven skladnosti laboratorijev z
zakonodajo EU med sektorji razlikuje. Na primer, v zvezi z ribami in ribiškimi
proizvodi so laboratoriji, ki opravljajo analize v okviru uradnega nadzora, na
splošno zelo dobro opremljeni in lahko opravljajo potrebne analize; večina je
akreditiranih. Drugače je z laboratoriji, ki delujejo v okviru nacionalnih
načrtov nadzora salmonele. Revizije Urada za prehrano in veterinarstvo poročajo
tudi o pomanjkljivostih v zvezi z nadzorom pesticidov v nekaterih državah
članicah. Rezultati uradnega
nadzora in spremljanja a) Glavna področja neskladnosti Pri proizvodnji hrane se v poročilih držav
članic o neskladnosti na področju proizvodnje živil vedno znova pojavljata dve
temi: higienski nadzor v obratih in označevanje. Zahteve uredb iz higienskega svežnja
so začele veljati leta 2006. Nacionalna poročila o nadzoru za leto 2007 so poročala
o zelo razširjenih pomanjkljivostih pri izvajanju teh uredb, kar je verjetno
delno mogoče pripisati dejstvu, da so začele veljati šele leto poprej. V letih
2008 in 2009 je bil na tem področju zabeležen stalen napredek, vendar večina
poročil opozarja na nenehne težave malih nosilcev živilske dejavnosti na
področjih živilske verige, povezanih z maloprodajo ter pripravo in dostavo
hrane. Med glavne pomanjkljivosti sodijo: zastarele stavbe in oprema,
pomanjkanje sistemov ali šibki sistemi lastnega nadzora, nezadostna uporaba
analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP) ter neustrezno vodenje
evidenc. Nekateri organi opozarjajo na težave v sektorjih maloprodaje ter
priprave in dostave hrane, ki so nastale zaradi visoke fluktuacije zaposlenih,
zlasti sezonskih delavcev, zaradi česar je osebje težko dobro izobraziti o
dobrih higienskih praksah. Glede označevanja glavna težava izhaja iz zapletenih
zahtev na različnih področjih zakonodaje (npr. aditivi, hranilna vrednost, kraj
porekla itd.). Pri krmi so glavna neskladja povezana z:
zamudami pri registraciji nosilcev dejavnosti, neustrezno uporabo načel analize
tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP), higieno pri proizvajalcih krme in
kršitvami predpisov o aditivih v krmi. Pri zdravstvenem varstvu živali so bile
glavne pomanjkljivosti, o katerih se je poročalo, povezane z identifikacijo
živali in nadzorom premikov. V zvezi z dobrim
počutjem živali na kmetijah so bile številne ugotovljene pomanjkljivosti
povezane s pomanjkljivim znanjem kmetov, zlasti manjših. Nekatere države članice so po
izvedbi usposabljanja in obveščanju kmetov ugotovile zmanjšanje neskladij na
kmetijah. Rezultati
uradnega nadzora in spremljanja b) Splošni trendi pri boleznih, ki se
prenašajo s hrano V
EU sta salmonela in bakterija Campylobacter glavna vzroka bolezni, ki se
prenašajo s hrano. Analiza poročil držav članic o zoonozah, ki jo je opravila
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), potrjuje, da se v Evropski uniji
število primerov salmoneloze pri ljudeh zmanjšuje. V letu 2009 so sporočili
skupaj 108 614 potrjenih primerov pri ljudeh (podatki so bili objavljeni v
letu 2011), pri čemer se je drastično zmanjšalo zlasti število primerov okužbe
ljudi s S. Enteritidis. Poročilo EFSA kot razlog za to zmanjšanje navaja
izvajanje programov nadzora za salmonelo v državah članicah. Letna poročila držav članic o nadzoru
navajajo, da vzorčenje in preskušanje vzorcev za ti dve mikrobiološki
nevarnosti obsegata precejšen delež vzorčenja in preskušanja, povezanega s
proizvodnjo hrane v državah članicah. Nacionalni
izvršilni ukrepi V skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004 morajo
pristojni organi zagotoviti, da nosilci dejavnosti pri odkritju neskladnosti
sprejmejo ukrepe za izboljšanje. Od držav članic tudi zahteva, da imajo jasno
opredeljena pravila o sankcijah, ki se uporabljajo pri kršitvah zakonodaje EU.
Take sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Skoraj vsa
poročila navajajo kratek povzetek ukrepov, sprejetih za reševanje neskladnosti.
Najobičajnejši ukrepi so opozorila, globe, začasna in v resnih primerih trajna
zaprtja podjetij, v redkih primerih pa tudi kazenski postopki pri goljufijah in
resnih kršitvah pravnih zahtev. Na splošno so informacije o sistemih sankcij in
načinu njihove uporabe omejene, raven podrobnosti pa se med državami članicami
razlikuje. Zaradi pomanjkanja podrobnejših in usklajenih podatkov v letnih
poročilih ni mogoče oceniti, kako dosleden je splošni sistem izvrševanja v
državah članicah. V nekaterih državah članicah, kot je Češka, pri določenih
manj resnih neskladjih namesto sodnih postopkov uporabljajo manj zahtevne in
učinkovitejše upravne postopke. Uradni nadzor v
primeru nevarnosti za zdravje – živila, živali in rastline V zadnjih letih so glavne izredne zdravstvene
razmere v EU na področju varnosti živil in krme izhajale iz proizvodnje krme. V
letu 2008 so bile na Irskem odkrite visoke ravni onesnaženja z dioksinom v
prašičjem mesu. Problem je izhajal iz težav pri proizvodnji krme zaradi uporabe
močno onesnaženih odpadnih olj pri postopku sušenja. V letu 2010 je bilo
onesnaženje z dioksinom odkrito v proizvodih s poreklom iz Nemčije. Ugotovljena
je bila povezava z maščobami, ki so bile namenjene samo za industrijsko uporabo
in so jih dodajali živalski krmi. Komisija trenutno sprejema posebne ukrepe za odpravo
tega posebnega tveganja. Na področju zdravstvenega varstva živali so
morale države članice dodatno prizadevanje usmeriti v obvladovanje bolezni
modrikastega jezika in aviarne influence. Nedavni izbruh slinavke in parkljevke
v Bolgariji kaže, kako pomemben je stalni nadzor, potrjuje pa tudi, da so ob
ustrezni uporabi nadzorni ukrepi EU učinkoviti pri preprečevanju širjenja
bolezni. Na področju
zdravstvenega varstva rastlin sta bili pomembni prednostni nalogi obvladovanje
nevarnosti borove ogorčice na Portugalskem in izvajanje ukrepov, namenjenih
izkoreninjenju izbruha v Španiji. Podobno so morale države članice zaradi
hitrega širjenja palmovega rilčkarja v sredozemskih državah ter ponavljajočih
se izbruhov azijskega in kitajskega kozlička povečati nadzor in uvesti ukrepe
omejevanja. Zadevni ukrepi na ravni EU in ukrepi držav članic za obvladovanje
so opisani v oddelku 3.2 tega poročila. Zanimiva spoznanja kot možni primeri dobre
prakse Razvrščanje obratov in objava rezultatov
(Danska, Češka, Združeno kraljestvo in Belgija):
zaradi zahteve, da morajo biti registrirani vsi nosilci živilske dejavnosti,
skupaj z objavo rezultatov inšpekcijskih pregledov teh nosilcev dejavnosti, ki
jih opravijo uradni organi, je potrošnikom lažje zagotoviti uporabne
pokazatelje standardov skladnosti v restavracijah in trgovinah. Na voljo so že
številni primeri, pri čemer je najstarejši od njih danska shema „smeškov“ (http://www.findsmiley.dk/en-US/Forside.htm).
Podobne zamisli uporabljajo tudi v Združenem kraljestvu in v Belgiji. Samoporočanje nosilcev dejavnosti o
ukrepih za izboljšanje (Nizozemska): v okviru prizadevanj
za izboljšanje učinkovitosti nadzornih služb in zmanjšanje bremena nadzornih
dejavnosti za nosilce živilske dejavnosti je Nizozemska uvedla elektronski
sistem za samoporočanje nosilcev živilske dejavnosti. S tem sistemom lahko
nosilec živilske dejavnosti nadzornemu organu s spletnim orodjem za poročanje
poroča o ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi poročil iz prejšnjih nadzornih obiskov.
V primeru bolj običajnih neskladnosti so ta poročila običajno sprejeta in
obiski za spremljanje stanja s strani organov niso potrebni, čeprav se
naključno opravljajo priložnostni obiski na kraju samem. Sistemi upravljanja kakovosti (Belgija, Češka,
Nemčija, Litva in Slovenija): številne države članice
so v okviru svojih nadzornih služb uvedle sisteme upravljanja kakovosti in jih
akreditirale po mednarodnih standardih. Na Češkem, na primer, sisteme
upravljanja kakovosti večine nadzornih organov revidirajo zunanji organi v
skladu s standardom ISO 9001. Te sisteme štejejo za pomembne instrumente za
izboljšanje splošne učinkovitosti in uspešnosti nadzora, stalni neodvisni
pregledi uspešnosti pa spodbujajo nenehne izboljšave. V Nemčiji je posebna
deželna delovna skupina za upravljanje kakovosti razvila usklajen okvir za
pripravo sistemov upravljanja kakovosti v vsaki od 16 dežel.
3.2.
Rezultati nadzornih dejavnosti Komisije v državah
članicah
Uredba (ES)
št. 882/2004 od Komisije zahteva, da izvaja nadzor v državah članicah, s
katerim preverja, da uradni nadzor v celoti poteka v skladu z večletnimi
nacionalnimi načrti nadzora in v skladu z zakonodajo EU. Da bi izpolnil
obveznosti Komisije, Urad za prehrano in veterinarstvo vsako leto izvaja
program revizij in inšpekcijskih pregledov, s katerimi preverja skladnost z
zakonodajo o krmi in živilih, zdravstvenem varstvu in dobrem počutju živali ter
zdravstvenem varstvu rastlin, preverja pa tudi, ali se uradni nadzor na teh
področjih izvaja v skladu z zakonodajo EU. Ta program je na začetku vsakega
leta objavljen na spletni strani Komisije. Ugotovitve vsake
revizije so skupaj s sklepi in priporočili za odpravo ugotovljenih
pomanjkljivosti navedene v poročilu, naslovljenem na zadevni nacionalni organ.
Kako se priporočila obravnavajo, je navedeno v oddelku 3.4 tega poročila. Informacije iz
revizij Urada za prehrano in veterinarstvo lahko Komisijo spodbudijo k sprejetju
izrednih ali zaščitnih ukrepov (v obliki sklepov Komisije) v primeru resnega
tveganja za varnost hrane, zdravstveno varstvo živali ali rastlin, ali pa če
tveganj ni mogoče obvladati samo z ukrepi prizadete države članice. S temi pravnimi
instrumenti se lahko uvede dodaten nadzor, glede na razmere pa tudi ukrepi za
preprečevanje trgovanja s krmo, živili, živalmi in rastlinami ali izdelki iz
njih oziroma njihov uvoz. Informacije iz
revizij Urada za prehrano in veterinarstvo se lahko v okviru postopka za
ugotavljanje kršitev po potrebi uporabijo tudi kot dokaz kršitve zakonodaje EU
(glej oddelek 3.4). Z objavljanjem revizijskih
poročil in akcijskih načrtov držav članic ter z rednim posodabljanjem profilov
držav članic Komisija zainteresiranim stranem in državljanom zagotavlja realen
pregled, kako nadzorni organi v vsaki državi članici izpolnjujejo svojo
dolžnost zagotavljanja pravilnega izvajanja zakonodaje EU. V zadnjih letih je
Urad za prehrano in veterinarstvo vsako leto opravil približno 250 revizij, ki
so zajemale celotno prehransko verigo, pa tudi zdravstveno varstvo in dobro
počutje živali ter zdravstveno varstvo rastlin. Revizije na področju varnosti hrane so glavni del programa. V
obravnavanem obdobju je bilo vsaj 70 % vseh revizij povezanih z varnostjo
hrane, nekatere od teh pa so obravnavale tudi s tem povezane vidike
zdravstvenega varstva živali. Približno 12 % revizij je bilo povezanih
samo z zdravstvenim varstvom živali. Približno 8 % revizij je bilo vsako
leto namenjenih področjema dobrega počutja živali in zdravstvenega varstva
rastlin. Poročila Urada za prehrano in veterinarstvo
zagotavljajo pomembne informacije o tem, kako uspešni so bili sistemi nadzora
držav članic na področjih, ki so jih zajele revizije v obdobju poročanja.
Naslednji oddelek obravnava vprašanja, ki so bila v okviru programa v zadnjih
treh letih obravnavana v državah članicah na področju varnosti hrane,
zdravstvenega varstva in dobrega počutja živali ter zdravstvenega varstva
rastlin. Zagotavlja tudi kratek povzetek glavnih ugotovitev in sklepov na
podlagi različnih revizij. Poročila revizij Urada za prehrano in veterinarstvo so skupaj z odgovori
pristojnih organov na priporočila iz poročil Urada za prehrano in veterinarstvo
na voljo na: http://ec.europa.eu/food/fvo/index_en.cfm. Varnost hrane Uradni nadzor
proizvodnje mleka in mesa V obravnavanem obdobju je Urad za prehrano in
veterinarstvo opravil vrsto revizij o higienskemu nadzoru pri proizvodnji
rdečega mesa in mleka v skoraj vseh državah članicah. Revizije so potrdile, da
so vse države članice uvedle stabilne sisteme nadzora, ki so pretežno v skladu
z določbami Uredbe (ES) št. 882/2004, in da je deset držav članic, ki so
se EU pridružile leta 2004, v glavnem uspešno zaključilo posodobitev obratov za
proizvodnjo in predelavo mesa/mleka, ki je bila v okviru pristopa potrebna
zaradi skladnosti s standardi EU. Nosilci živilske dejavnosti so opravili
prehod ob upoštevanju zahtev uredb iz higienskega svežnja. Kjer so bile
ugotovljene pomanjkljivosti, jih je bilo mogoče pripisati posameznim napakam
nadzornega osebja, kar običajno kaže na slab nadzorni sistem. Drugi glavni
razlog pomanjkljivosti, ki so še vedno prisotne, je slabo izvrševanje
zakonodaje s strani nadzornih organov. Poleg tega je bilo pri reviziji predvsem v
nekaterih „starih“ državah članicah odkrito manj dosledno upoštevanje veljavnih
zahtev glede inšpekcijskih pregledov mesa, na primer: (a) uporaba tehničnega
osebja namesto uradnih veterinarjev za izvajanje pregleda pred zakolom in (b)
odsotnost uradnih veterinarjev pri zakolu, zlasti v manjših klavnicah, pri
čemer se pregled po zakolu izvede kasneje. Uradni nadzor
otroške hrane V 11 državah članicah in Švici so bile
opravljene revizije za oceno nadzora proizvodnje otroške hrane. Pri nosilcih
živilske dejavnosti, ki delujejo v tem sektorju, niso bile ugotovljene nobene
večje pomanjkljivosti pri sistemih higienskega nadzora in sledljivosti. Vendar
pa programi analiz tveganj kritičnih kontrolnih točk (programi HACCP) v teh
podjetjih na splošno niso bili oblikovani tako, da bi upoštevali posebna
tveganja, povezana z otroško hrano. Ugotovljene so bile tudi pomanjkljivosti v
zvezi z zahtevami glede sestave in označevanja, pa tudi z lastnimi pregledi glede
ostankov pesticidov in onesnaževal. Uradni nadzor formul za dojenčke in otroške
hrane v zvezi s sestavinami, merili za sestavo in hranilnimi snovmi,
označevanjem in ostanki pesticidov ni bil vedno zadovoljiv. Te pomanjkljivosti
pri uradnem nadzoru so bile pogosto povezane z nezadostno usposobljenostjo
uradnega osebja glede posebnih zahtev zakonodaje, neustrezno zasnovanimi
programi vzorčenja in preskušanja ter omejenimi zmogljivostmi za analize
ostankov pesticidov. Kot pri drugih sektorjih se ugotovljene pomanjkljivosti
sistematično obravnavajo z različnimi dejavnostmi nadaljnjega spremljanja. Prehodne ureditve
za skladnost z uredbami iz „higienskega svežnja“ Na podlagi uredb iz higienskega svežnja, ki
veljajo od leta 2006, so lahko nosilci živilske dejavnosti, katerih dovoljenja
so bila takrat omejena na oskrbo domačega trga, za popolno uskladitev z
zahtevami uredb izkoristili prehodno obdobje do konca leta 2009. Nosilci
dejavnosti so bili običajno obrati z majhno zmogljivostjo, ki so predelovali
omejene količine hrane živalskega izvora. Do konca prehodnega obdobja so morali
ti obrati prilagoditi obseg svojih dejavnosti ali izpolniti zahteve glede
higiene, čeprav so uredbe v zvezi z nekaterimi določbami dopuščale prožnost. Pred kratkim je bilo obiskanih šest držav
članic, v katerih je bil preverjen napredek na tem področju. Ugotovljeno je
bilo, da je v primerih, kjer so nacionalni organi uvedli prožnost v skladu z
zakonodajo EU, to zagotovilo rešitve za številne male nosilce živilske
dejavnosti, zlasti v sektorjih rdečega mesa in mleka. V državah članicah z
manjšo prožnostjo je bila neskladnost pogostejša. Vendar pa popolno preverjanje
skladnosti s tem sistemom na ravni EU ni mogoče, saj države članice zahteve
glede poročanja Komisiji o nacionalni prožnosti ne spoštujejo v celoti. Sledljivost
govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa Do konca leta 2011 bo zaključena vrsta
revizij sledljivosti govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa. V primerjavi
z razmerami v letu 2002, ko je bil opravljen zadnji pregled, sta se sledljivost
govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa ter obvezno označevanje v
obiskanih državah članicah izboljšala. V zvezi s sledljivostjo živih živali je
bilo ugotovljenih nekaj pomanjkljivosti, ki so bile v glavnem povezane z
upravljanjem zbirk podatkov, nadzorom gospodarstev in obveščanjem o premikih s
strani živinskih trgov ali trgovcev z živino. Uradni nadzor rib
in ribiških proizvodov V devetih državah članicah so bile opravljene
revizije za oceno skladnosti z zahtevami EU o ribah. Na splošno je bilo
ugotovljeno, da so v vseh obiskanih državah vzpostavljeni celoviti sistemi
uradnega nadzora ribiških proizvodov, vključno z registracijo in odobritvijo
obratov in ribiških plovil. V nekaterih državah so bile ugotovljene precejšnje
razlike pri izvajanju uradnega nadzora v različnih regijah. Na splošno so bili
laboratoriji, ki so opravljali uradne analize, dobro opremljeni in usposobljeni
za potrebne analize. Večina laboratorijev je bila akreditiranih. Medtem ko so bili splošni sistemi dobro
zasnovani in upravljani, so bila ugotovljena tri posebna področja
pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom: (a) obratov za primarno proizvodnjo, kot so
ribiška plovila in ribogojnice, (b) nekaterih plovil za predelavo ali
konzerviranje ribiškega ulova in zamrzovalnih plovil ter (c) posebnih
parametrov, povezanih z ribiškimi proizvodi, kot so organoleptični pregledi,
kazalniki svežosti, pregledi histamina in parazitov ter mikrobiološki pregledi.
Uradni nadzor
perutnine Opravljenih je bilo 12 revizij sistemov
nadzora držav članic za perutnino in perutninske proizvode. Na splošno je bila
raven skladnosti dobra. Zajeta je bila celotna proizvodna perutninska veriga,
čeprav je bil v nekaterih primerih nadzor na ravni kmetij omejen. Glavna
področja, na katerih so potrebne izboljšave, so bila povezana z: uporabo
posebnih higienskih zahtev, kot sta pogostost vzorčenja na trupih in izvajanje
načrtov HACCP v obratih, ter z neobveščanjem Komisije o nacionalni zakonodaji,
ki klavnicam z majhno zmogljivostjo dopušča prožnost. Slednje je odraz stanja
glede prožnosti v sektorjih rdečega mesa in mleka, kot je že opisano v tem
poročilu. Programi za nadzor
nad salmonelo Opravljenih je bilo sedem revizij nacionalnih
programov za nadzor nad salmonelo v perutninskem sektorju. V vseh obiskanih
državah članicah so bili uvedeni načrti nadzora, vendar je bilo v nekaterih
primerih izvajanje za nekatere kategorije zapoznelo. V nobeni od držav članic
načrti za spremljanje in uradno vzorčenje za salmonelo v različnih kategorijah
perutnine niso bili popolnoma v skladu z zakonodajo EU, v glavnem zaradi
pomanjkljivosti pri vzorčenju, pri ukrepih, sprejetih po pozitivnih rezultatih
preskusa, in v laboratorijih. Nadzor ob uvozu živil neživalskega izvora Pri izvajanju
sklepov Komisije v zvezi z mikotoksinom in ponaredki z barvilom sudan se je
uradni nadzor precej izboljšal, zlasti glede vzorčenja, priprave vzorca in
obravnavanja neustreznih pošiljk. Vendar pa so bile pomanjkljivosti ugotovljene
pri: blagu, pri katerem je pogostost nadzora odvisna od ocene tveganja s strani
držav članic, nujnih obvestilih, laboratorijih in poročanju analitskih
rezultatov. V zadnjem času so
bile revizije Urada za prehrano in veterinarstvo v državah članicah posebej
osredotočene na izvajanje Uredbe (ES) št. 669/2009 glede poostrenega
uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora[6]. Prvi rezultati kažejo, da so
države članice na splošno izvajale ključne obveznosti uredbe, zlasti z
vzpostavitvijo določenih vstopnih točk za dokumentacijske, identifikacijske in
fizične preglede. Področja, na katerih je potreben nadaljnji razvoj,
vključujejo: boljše mreženje med pristojnimi organi in olajšanje nadaljnjega
prevoza pošiljk med različnimi državami članicami med čakanjem na rezultate
fizičnih pregledov. Ostanki
pesticidov Urad za prehrano in
veterinarstvo je opravil deset revizij nadzora ostankov pesticidov v državah
članicah. Rezultati kažejo, da so pristojnosti pristojnih organov jasno
določene ter da so se splošni programi za nadzor ostankov pesticidov izvajali
zadovoljivo in na podlagi tveganja. Vendar pa je za
uradni nadzor v več državah članicah značilno pomanjkanje laboratorijske
opreme, s katero bi lahko opravljali učinkovite analize v okviru obširnega
analitskega pristopa, ki ga zahteva zakonodaja EU. Te države članice so prejele
priporočila za odpravo pomanjkljivosti in se dejavno spremljajo. Lastni nadzor je
sicer splošna zahteva v okviru zakonodaje EU o živilih, vendar je bilo pri
revizijah Urada za prehrano in veterinarstvo ugotovljeno, da so nosilci
živilske dejavnosti (zlasti velike maloprodajne verige) uvedli še posebej obsežne
sisteme samokontrole, namenjene ostankom pesticidov. Ugotovljeno je bilo tudi,
da pristojni organi za te sisteme, ki delujejo vzporedno z uradnim nadzorom,
niso izvedli nobene ocene. Zato je Urad za prehrano in veterinarstvo v skladu z
Uredbo (ES) št. 882/2004 priporočil, da države članice ocenijo
zanesljivost teh sistemov lastnega nadzora, rezultate pa upoštevajo pri
določanju pogostosti uradnega nadzora (Uredba izrecno zahteva, da uradni nadzor
držav članic upošteva zanesljivost lastnih pregledov, ki jih izvede Urad za
prehrano in veterinarstvo). Uradni nadzor uporabe
Uredbe (ES) št. 852/2004 („Splošna higiena“) V državah članicah je bilo
opravljenih dvaindvajset revizij, s katerimi so bili ocenjeni sistemi uradnega
nadzora in preverjena skladnost s: pravili o higieni živil, določenimi z Uredbo
(ES) št. 852/2004, določbami o sledljivosti in označevanju ter pravili, ki
veljajo za dajanje ustekleničene vode na trg. Uradni nadzor je bil vzpostavljen
v vseh obiskanih državah članicah, inšpekcijski pregledi, ki so jim
prisostvovale revizorske skupine Urada za prehrano in veterinarstvo, pa so
potrdili, da nacionalni inšpektorji dobro poznajo zahteve glede higiene. Vendar
pa so bile v zvezi z ocenjevanjem analize tveganj in kritičnih nadzornih točk
(HACCP) ugotovljene pomanjkljivosti v večini držav članic, temu pa je ustrezala
tudi nizka stopnja izvajanja načel HACCP pri nosilcih živilske dejavnosti.
Ugotovljena je bilo tudi nezadostna usposobljenost. Uradni nadzor aditivov
za živila Opravljenih je bilo
šestnajst revizij za oceno sistemov uradnega nadzora aditivov za živila v
nekaterih državah članicah. Rezultati so pokazali, da so se v vseh obiskanih
državah članicah uporabljali ustaljeni pravni okviri in organizacijske
strukture za uradni nadzor, vključno z dobrimi mrežami laboratorijev. Na
splošno je število nadzornega osebja zadostno, čeprav bi lahko izboljšali raven
kvalifikacij in usposabljanja. Postopki nadzora so običajno dobro evidentirani,
pristop na podlagi tveganja pri nadzoru se v glavnem upošteva, v primerih
neskladnosti pa se sprejmejo ukrepi. Vendar pa so bile nekatere pomanjkljivosti
ugotovljene pri nadzoru čistosti in označevanja aditivov za živila. Na splošno
ni nadzora na točki uvoza, razen za neodobrena barvila, ki so izrecno navedena
v zakonodaji EU. Zakonodaja EU o spremljanju potrošnje in uporabe aditivov za
živila se ni izvajala v številnih državah članicah. Ta težava se dejavno
obravnava z nadaljnjim spremljanjem. Uradni nadzor
materialov, namenjenih za stik z živili Za oceno uradnega nadzora
materialov, namenjenih za stik z živili, je bilo opravljenih šestnajstih
revizij. Čeprav so za uradni nadzor materialov, namenjenih za stik z živili,
vzpostavljeni pravni okviri, so številne države članice šele pred kratkim
začele z njihovim izvajanjem in potrebna so nadaljnja prizadevanja za razvoj
sistemov nadzora, vključno s posebnimi smernicami za nadzor, posodabljanjem
laboratorijev in usposabljanjem za posamezne sektorje. Določitev pristojnih
organov za uradni nadzor je pogosto nejasna, zaradi česar je nadzora premalo
ali pa se prekriva. Ker registracija nosilcev dejavnosti na področju
materialov, namenjenih za stik z živili, v skladu z zakonodajo EU ni obvezna,
ni nobenega jamstva, da so zajeti v uradnem nadzoru. Na splošno je bil nadzor
na podlagi tveganja na ravni proizvodnje materialov, namenjenih za stik z
živili, dobro uveljavljen, vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja za nadzor
na ravni uporabnikov materialov, namenjenih za stik z živili, na primer
predelovalcev hrane. Osebje pristojnega organa pogosto ni bilo ustrezno
usposobljeno glede posebnih vprašanj, povezanih z materiali, namenjenimi za
stik z živili, na primer glede sistemov za sledljivost, dobre proizvodne prakse
in ocenjevanja izjave o skladnosti. Uradni nadzor gensko spremenjenih organizmov (GSO) Revizije Urada za
prehrano in veterinarstvo so bile osredotočene na uradni nadzor zaradi
preverjanja skladnosti z zahtevami glede sledljivosti in označevanja,
povezanimi z dajanjem gensko spremenjenih živil, krme in semen na trg, ter
glede uspešnosti posebnega nadzora, zahtevanega v okviru ukrepanja v izrednih
razmerah, namenjenega preprečevanju uvoza neodobrenih gensko spremenjenih
organizmov. Čeprav se nadzor na splošno izvaja v skladu z zahtevami EU, so bile
ugotovljene nekatere pomanjkljivosti v zvezi z: nadzorom ob uvozu kitajskega
riža, akreditacijami laboratorijev in neustreznim vzorčenjem za laboratorijske
analize. Zdravstveno varstvo
živali Programi za
izkoreninjenje živalskih bolezni: dejavnosti delovne skupine Ob dejavnostih Urada za prehrano in veterinarstvo za izkoreninjenje
bolezni, kot so opisane v nadaljevanju, je bila leta 2000 ustanovljena delovna
skupina za spremljanje programov za izkoreninjenje bolezni, ki jih sofinancira
EU, njen cilj pa je bil povečanje učinkovitosti teh programov. Za nekatere
bolezni, kot so goveja tuberkuloza, bruceloza, steklina in klasična prašičja
kuga, so bile ustanovljene posebne podskupine, ki državam članicam nudijo
tehnično pomoč, obenem pa spremljajo izvajanje. Izkoreninjenje
goveje tuberkuloze in bruceloze Izkoreninjenje goveje tuberkuloze in
bruceloze pri govedu, ovcah in kozah je pomembna prednostna naloga v državah
članicah, ki teh bolezni uradno niso izkoreninile. Urad za prehrano in
veterinarstvo je opravil 10 revizij programov za izkoreninjenje tuberkuloze
in/ali bruceloze. Na splošno so bili ti programi, ki jih je odobrila in
sofinancirala EU, dobro izvedeni. Kljub temu so bile v nekaterih državah
članicah ugotovljene pomanjkljivosti (v nekaterih primerih resne) glede
omejitev premikov, pogostosti preskušanja in vzorčenja in/ali izvajanja
epidemioloških preiskav. Zaradi dejavnosti Urada za prehrano in
veterinarstvo in delovne skupine Komisija namenja posebno pozornost
zagotavljanju, da se pomanjkljivosti v teh državah članicah rešujejo z boljšim
načrtovanjem, izvajanjem in spremljanjem programov za izkoreninjenje. Steklina Zaradi izvajanja programov za izkoreninjenje
stekline, ki jih financira EU, se je med revizijami Urada za prehrano in
veterinarstvo poročalo o precejšnjem napredku pri izkoreninjanju stekline v
baltskih državah članicah. Vendar so bile v nekaterih državah članicah
ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju programov cepljenja. Rezultati
revizij Urada za prehrano in veterinarstvo kažejo, da je pojav stekline pri
domačih in divjih živalih še vedno zaskrbljujoč. Klasična prašičja
kuga Zaradi večje uporabe ukrepov za biološko
varnost in izboljšanih kampanj za cepljenje divjih prašičev v okviru programa
za izkoreninjenje, ki ga je financirala EU, je bilo v zadnjih letih v EU samo
nekaj posameznih izbruhov klasične prašičje kuge pri domačih prašičih. Te
izbruhe so države članice dobro obvladale z izvajanjem ustrezne zakonodaje EU
in načrti ukrepov ob pojavu bolezni (glej v nadaljevanju). Kljub tem
izboljšavam pa je klasična prašičja kuga še naprej prisotna pri populacijah
divjih prašičev v nekaterih regijah nekaterih držav članic v srednji in
jugovzhodni Evropi, zaradi česar obstaja nevarnost razširitve virusa na
populacijo domačih prašičev. Urad za prehrano in veterinarstvo spremlja stanje
bolezni, organi pa so deležni pomoči, med drugim tudi prek dejavnosti delovne
skupine, zlasti v Bolgariji in Romuniji, pri odpravljanju te bolezni v posebnih
okoliščinah, ki prevladujejo v vsaki od teh držav članic. Načrti ukrepov ob pojavu bolezni Države članice so
zakonsko zavezane, da pripravijo načrte ukrepov ob pojavu bolezni, da bodo
pripravljene za morebitne izbruhe epidemije kužnih bolezni, kot so slinavka in
parkljevka ter klasična prašičja kuga, na svojem ozemlju. Urad za prehrano in
veterinarstvo je opravil revizije teh načrtov ukrepov ob pojavu bolezni v osmih
državah članicah. Z revizijami je bilo ugotovljeno, da so pristojni organi na
splošno dokazali svojo zmožnost hitrega odzivanja na obvestila o morebitnih
kužnih boleznih in sprejemanja potrebnih ukrepov. Podana so bila priporočila za
nadaljnje izboljšanje nekaterih vidikov, na primer stopnje pripravljenosti
laboratorijev, lokalnih ukrepov ter rednih preverjanj in posodabljanj načrtov. Uradni nadzor
laboratorijev za slinavko in parkljevko Komisija je
zakonsko zavezana, da zaradi tveganja, ki ga uhajanje virusa iz nadzorovanega
okolja predstavlja za zdravstveno varstvo živali, pregleduje laboratorije EU,
pooblaščene za ravnanje z živim virusom slinavke in parkljevke. Za ravnanje z
virusom za namene proizvodnje cepiv je pooblaščenih 16 nacionalnih
diagnostičnih laboratorijev in trije laboratoriji. V zadnjih letih je bilo
pregledanih osem laboratorijev, rezultati pa so različni. V treh laboratorijih
so bile ugotovljene resne težave, ki bi lahko predstavljale tveganje za uhajanje
virusa. V dveh od teh treh laboratorijev so bile težave, ki so bile povezane s
sistemi odlaganja odpadkov, hitro rešene, v tretjem pa je bila stopnja biološke
varnosti neustrezna in pooblastilo za ravnanje z živim virusom slinavke in
parkljevke je bilo odvzeto. Glede na tveganja, ki so prisotna, in znatna
sredstva, potrebna za nadzor delovanja teh laboratorijev tako na ravni držav
članic kot na ravni EU, te ugotovitve potrjujejo, da bi morali biti
laboratoriji za slinavko in parkljevko odobreni samo v tistih državah članicah,
ki lahko zagotovijo skladnost s členom 65 Direktive 2003/85/ES in
zlasti zagotovijo potrebna sredstva za ta namen. BSE Pri BSE je prišlo do precejšnjega zmanjšanja
pojava te bolezni, zaradi česar so lahko precej zvišali starostno mejo za
preskušanje. Pogostost revizij Urada za prehrano in veterinarstvo na tem
področju je bila ustrezno zmanjšana. Bolezen modrikastega jezika Po tem, ko so
postala dostopna cepiva proti bolezni modrikastega jezika serotipa 8, so bile
revizije Urada za prehrano in veterinarstvo opravljene v štirih državah
članicah, da se oceni sofinancirano izvajanje cepljenja v izrednih okoliščinah
proti bolezni modrikastega jezika. Čeprav so bile ugotovljene nekatere
pomanjkljivosti, v glavnem v zvezi z izključitvijo določenih podpopulacij iz
cepljenja, na primer goveda za pitanje in jagnjet za obnovo črede, so bile
kampanje za cepljenje na splošno izvedene v skladu z zahtevami odobrenih
programov. Dobro počutje
živali Urad za prehrano in veterinarstvo je opravil
39 revizij nadzora dobrega počutja živali, ki je obsegalo dobro počutje živali
na kmetiji, med prevozom in ob zakolu. Ta intenziven program, ki je zajemal vse
države članice, je pripomogel k pomembnim ugotovitvam na treh glavnih
področjih. Urad za prehrano in veterinarstvo z revizijami
spremljal napredek držav članic pri postopnem opuščanju baterijske reje kokoši
nesnic do roka, tj. 1. januarja 2012. Obstajajo pomisleki, da
precejšnjemu številu proizvajalcev v več državah članicah to do roka ne bo
uspelo. Komisija sodeluje s strokovnjaki v državah članicah, da bi pospešila
postopno opuščanje in doseganje skladnosti v letu 2011. Glede dobrega počutja prašičev so države
članice v različnih fazah priprave na rok 1. januarja 2013 za obvezno
skupno hlevsko rejo brejih svinj. S spremljanjem napredka, ki ga izvaja Urad za
prehrano in veterinarstvo na tem področju, se je pokazalo, da bodo v večini
držav članic potrebna precejšnja prizadevanja za izpolnitev tega roka. Glede
dolgotrajnejših zahtev, kot je potreba po uporabi drugih okoljskih praks ali
načinov upravljanja namesto krajšanja repa prašičkom, ni bil dosežen ustrezen
napredek, razen na Švedskem in Finskem, kjer je krajšanje repa že prepovedano. Čeprav je bilo samo nekaj držav članic v letu
2007 ustrezno organiziranih in so izpolnile zahteve glede odobritve prevoznih
sredstev, je bil v zadnjih letih na področju prevoza opazen precejšen napredek
pri doseganju boljših ravni skladnosti. Zlasti nova zahteva glede vgradnje
opreme za nadzor temperature in opozorilne naprave je bila na splošno uspešno
izpolnjena. Vendar pa v večini držav članic s postopkom odobritve vozil niso
bile ustrezno obravnavane nekatere zahteve v zvezi z napajalniki in
satelitskimi navigacijskimi sistemi. Zdravstveno varstvo
rastlin Nadzor nad uvozom nadzorovanih
predmetov V okviru vrste revizij revidiranega uvoznega
režima EU za zdravstveno varstvo rastlin, ki so se izvajale od leta 2005, je
bilo opravljenih enajst revizij sistemov nadzora držav članic nad uvozom za
zdravstveno varstvo rastlin. Vendar je treba nekatere točke še vedno
obravnavati, zlasti glede nadzora na mestih, ki niso točke vstopa. Ugotovljene
so bile težave glede reguliranega blaga v tranzitu, saj vsega takega blaga ni
bilo mogoče opredeliti na točki prvega vstopa. Zato za nekatero blago ni bil
opravljen potreben nadzor zdravstvenega varstva rastlin. Razlog za te
pomanjkljivosti v nekaterih državah članicah sta razporeditev sredstev in
pomanjkljiva infrastruktura. Izbruhi
škodljivih organizmov Triindvajset revizij je zajelo številne škodljive
organizme. Kar se tiče najpomembnejših škodljivcev, se na Portugalskem pojavlja
borova ogorčica (Bursaphelenchus xylophilus), do izbruha pa je prišlo v
Španiji. Številni prilagojeni predpisi in pobude Komisije na področju
izvrševanja, namenjene poostrenemu nadzoru, vključno z več revizijami Urada za
prehrano in veterinarstvo, so pripomogli k preprečevanju širjenja škodljivca na
ostale države članice EU. V primeru palmovega rilčkarja (Rhynchophorus
ferrugineus) so revizije Urada za prehrano in veterinarstvo pokazale, da si
države članice prizadevajo za obvladovanje tega škodljivca. Zaradi njegove
biologije ga je težko odkriti in obvladati, pojavile pa so se tudi precejšnje
težave pri izvajanju potrebnih ukrepov za izkoreninjenje v zasebnih vrtovih in
mestih, kjer se rastline gostiteljice (palme) običajno nahajajo. Palmov rilčkar
je zdaj razširjen v številnih delih EU, kjer rastejo palme. Kitajski kozliček in azijski kozliček (Anoplophora
spp.) sta škodljivca, ki napadata številne vrste lesnatih rastlin. Revizije
Urada za prehrano in veterinarstvo so pokazale, da države članice ukrepov,
potrebnih za pravočasno izkoreninjenje, v praksi ne uporabljajo sistematično.
Kljub temu so bili izbruhi, z izjemo velikega izbruha v severni Italiji, na
splošno vsaj omejeni na majhna območja, nekateri pa tudi izkoreninjeni. Notranji nadzor
zdravstvenega varstva rastlin Opravljenih je bilo šestnajst revizij
notranjega nadzora zdravstvenega varstva rastlin, vključno z vzdrževanjem
varovanih območij, izvajanjem sistema rastlinskih potnih listov in nadzorom v
sektorju krompirja. Večina revizij je potrdila ustrezen nadzor na varovanih
območjih, v nekaterih primerih pa je bilo od držav članic zahtevano, da znatno
izboljšajo nadzor in se tako izognejo preklicu statusa varovanega območja.
Revizije rastlinskih potnih listov so prinesle različne rezultate. Pokazale so,
da številne neskladnosti, ugotovljene med prejšnjo vrsto revizij, niso bile
obravnavane. Rezultati so tudi pokazali, da je z ustrezno opredelitvijo
prednostnih nalog in razporeditvijo sredstev mogoče vzpostaviti ustrezen sistem
nadzora. Večina revizij v sektorju krompirja je pokazala napredek. Živalska krma in
živalski stranski proizvodi Na tem področju je Urad za prehrano in
veterino opravil devetintrideset revizij. Glavne ugotovitve na podlagi teh
revizij so opisane v nadaljevanju. Medtem ko je postopek odobritve za večje
obrate za krmo, za katere je bila potrebna odobritev, zaključen v vseh državah
članicah, je bila registracija manjših obratov še vedno zelo nepopolna.
Zakonodaja EU zahteva registracijo vseh nosilcev dejavnosti, ki delujejo v
kateri koli fazi proizvodnje, predelave, skladiščenja, prevoza ali prodaje
krme. Pri načrtovanju in izvajanju postopkov, ki
temeljijo na analizi tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP), so bile
ugotovljene pogoste napake, skupaj s pomanjkanjem strokovnega znanja in
izkušenj v pristojnih organih glede ocenjevanja teh napak. Pri nadzoru uvoza se pogosto ni uporabljal
pristop na podlagi tveganja, za nekatero blago pa so se redko izvajali fizični
pregledi. Obstaja morebitno tveganje, da bi se lahko
predelane živalske beljakovine, ki so v organskih gnojilih in sredstvih za
izboljšanje tal, pojavile v krmi. Z revizijami Urada za prehrano in
veterinarstvo je bila ugotovljena potreba po okrepljenem uradnem nadzoru nad
organskimi gnojili in sredstvi za izboljšanje tal, ki je bila v večini
zadovoljiv v proizvodnih obratih, vendar nezadosten v preostanku tržne in
dobavne verige. Pri naslednji seriji revizij Urada za prehrano in veterinarstvo
bo posebna pozornost namenjena nadzoru tega dela krmne verige. Precej se je izboljšala uporaba trgovinskih
dokumentov za živalske stranske proizvode, pa tudi njihova natančnost in
zanesljivost. To velja tudi za zbiranje, prevoz, identifikacijo in odstranitev
živalskih stranskih proizvodov, ki so, razen v sektorju maloprodaje, večinoma v
skladu z zadevnimi zahtevami. Nadzor nad uvozom
živil živalskega izvora in živali Urad za prehrano in veterinarstvo je opravil
trideset revizij nadzora uvoza in tranzita. Vse države imajo
vzpostavljene obsežne uradne sisteme nadzora uvoza, ki v glavnem ustrezno
delujejo. Zlasti razvoj in
izvajanje skupnega računalniškega sistema za uvoz v okviru sistema TRACES sta
olajšala in poenostavila številne postopke na mejnih kontrolnih točkah ter
izboljšala komunikacijo med državami članicami v zvezi z uvozom in tranzitom.
Olajšala sta tudi pregled vzorca uvoza v EU. Vendar ostaja problematično
dejstvo, da nekatere glavne države članice uvoznice sistema TRACES še ne
uporabljajo v celoti. Z revizijami so bile
ugotovljene številne težave, ki jih je treba obravnavati: veljavni predpisi glede
nadzora pretovarjanja pošiljk, ki izvirajo iz ene tretje države in so namenjene
v drugo, so zapleteni in jih je težko izvrševati, zlasti v zvezi z obveščanjem
zadevnih mejnih kontrolnih točk ter spremljanjem in preverjanjem izstopa v
zahtevanih časovnih rokih. Čeprav so te težave skupne vsem pristaniščem, so
najpogostejše v večjih pristaniščih, kjer se opravi večina takega
pretovarjanja. Med čakanjem na novo oceno veljavnih pravil so bile opravljene nekatere
spremembe veljavnih časovnih rokov, objavljene pa so bile tudi smernice za
večjo učinkovitost pravil in njihovo enostavnejše izvrševanje. Načrti za spremljanje
uvoženih pošiljk se med državami članicami precej razlikujejo. Prav tako se
zelo razlikujejo strategije spremljanja, stopnje vzorčenja ter obseg
preskušanih proizvodov in porekel. Pristojni organi ukrepov
izvrševanja in sankcij za izboljšanje skladnosti na področjih, kot sta
obveščanje o pošiljkah pred njihovim fizičnim prihodom in pravilno
izpolnjevanje uradne dokumentacije, ne uporabljajo sistematično. Ostanki veterinarskih
zdravil in onesnaževal Urad za prehrano in
veterinarstvo je opravil dvajset revizij ostankov veterinarskih zdravil in
onesnaževal v državah članicah. Glavne sklepne ugotovitve teh revizij so
opisane v nadaljevanju. V večini držav članic so
laboratoriji, ki opravljajo analize, akreditirani po standardu
ISO 17025:2005, vendar so med njimi velike razlike glede števila metod za
odkrivanje ostankov, vključenih v akreditacijo. Pogoji in postopki za takšno
akreditacijo metode so odvisni od politike nacionalnih akreditacijskih organov.
Če po izpolnitvi prvotnih meril za akreditacijo sprejmejo „prilagodljiv izbor“,
lahko laboratorij že akreditirani metodi doda kombinacijo snovi/matrice/vrste,
ne da bi pri tem vsakokrat potreboval odobritev akreditacijskega organa. Če
nacionalni akreditacijski organi zahtevajo, da se vsaka taka dodatna metoda
predloži v odobritev, ki se običajno izvede skupaj z letnimi revizijami, je
postopek precej počasnejši in pogosto dražji za laboratorije. Odločba Komisije
2002/657/ES določa obvezna navodila za uradne laboratorije za ostanke glede
validacije metod za odkrivanje ostankov. Čeprav je bilo to zamudno in nekoliko
zapleteno, je bil s tem usklajen pristop držav članic k validaciji, povečana
zanesljivost rezultatov in zagotovljene smernice za laboratorije za odkrivanje
ostankov v tretjih državah. Konji, zdravljeni z
določenimi zdravili, morajo biti varno izključeni iz prehranske verige za šest
mesecev (za določena zdravila) ali do konca življenja. To je navedeno v
oddelku IX potnega lista za enoprste kopitarje, ki bi ga moral imeti vsak
konj v EU od približno šestega meseca starosti. Čeprav je rok za registracijo
vseh konjev že potekel, izvajanje v več državah članicah še vedno poteka. V
večini držav članic so zahtevani potni listi za enoprste kopitarje, ki se
preverijo ob zakolu, vendar pa le redke države članice, če sploh katera,
izvajajo nadzor nad povezavo med določenimi zdravljenji in vpisi v oddelku IX
potnega lista. Podatki o prehranski
verigi ob zakolu so zagotovljeni za vse vrste v večini držav članic. Vendar pa
se razlaga zakonodaje precej razlikuje. Nekatere države članice od
lastnikov/imetnikov zahtevajo, da podatki o prehranski verigi obsegajo vsa
zdravljenja, ki jih je žival prejela v času življenja. Druge zahtevajo samo
izjavo, da živali niso zaklane pred koncem poteka karence zdravila.
3.3.
Drugi viri informacij o nadzoru v državah članicah
Poročanje po posameznih sektorjih Določbe zakonodaje
EU o različnih vidikih varnosti hrane, zdravstvenega varstva in dobrega počutja
živali ter zdravstvenega varstva rastlin od držav članic zahtevajo, da
pošiljajo redna poročila o določenih zahtevah. Komisija na podlagi teh
nacionalnih poročil pripravlja vrsto sektorskih poročil, ki pričajo o stanju
izvajanja nekaterih vidikov zakonodaje EU, ki se uporablja za prehransko
verigo, skupaj z nekaterimi posebnimi podatki o uradnem nadzoru in njegovih
rezultatih na zadevnih področjih. Med najpomembnejša
takšna poročila sodijo: poročilo o spremljanju in testiranju prežvekovalcev na
prisotnost transmisivne spongiformne encefalopatije (TSE), o zoonozah, njihovih
povzročiteljih in izbruhih bolezni, ki se prenašajo s hrano, v Evropski uniji
(za to je pooblaščena Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)), letno
poročilo o spremljanju ostankov pesticidov za vso EU in poročila o sestankih
delovne skupine za izkoreninjenje bolezni živali. Preglednica z
glavnimi poročili Komisije, objavljenimi lansko leto, in njihovimi spletnimi
stranmi je v prilogi k temu poročilu. Sistem hitrega obveščanja in druga orodja
za poročanje Sedanji sistemi hitrega
obveščanja za živila in krmo (RASFF), izbruhe živalskih bolezni (ADNS) in izbruhe
rastlinskih bolezni (Europhyt) so pomembna orodja za omogočanje hitrega odziva
na izredne razmere in nastajajoča tveganja ter vir informacij o vzorcu tveganj
in bolezni, ko se razvijajo vzdolž prehranske verige. Tako pridobljeni podatki
so lahko pomemben kazalnik neustrezne skladnosti z uveljavljenimi varnostnimi
standardi. Podrobni rezultati teh sistemov hitrega obveščanja o varnosti hrane
in živalskih boleznih se vsako leto strnejo v letnih poročilih o sistemih RASFF
in ADNS, ki se objavita na spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/food/food/rapidalert/index_en.htm
http://ec.europa.eu/food/animal/diseases/adns/index_en.htm.
Za sistem
Europhyt, orodje za obveščanje za prestrezanje pošiljk zaradi zdravstvenega
varstva rastlin, je Komisija v postopku vzpostavitve spletne strani z mesečnimi
poročili o prestreženih pošiljkah. Sistem TRACES, ki
omogoča izmenjavanje informacij med Komisijo in državami članicami o nadzoru
živali in živalskih proizvodov (o domačih proizvodih in uvozu iz tretjih
držav), je še en pomemben vir podatkov, in to ne samo o količini prometa z
obravnavanim blagom, temveč tudi o izvedenem uradnem veterinarskem nadzoru: http://ec.europa.eu/food/animal/diseases/traces/index_en.htm.
Poročanje na
sejah Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali Države članice
redno predstavljajo poročila o izvajanju nadzora na sejah Stalnega odbora za
prehranjevalno verigo in zdravje živali. To so lahko rutinska poročila o
pojavljanju in nadzoru bolezni, ki se prenašajo s hrano, živalskih ali
rastlinskih boleznih, lahko so tudi povezana z nedavnimi izbruhi in izrednimi
ukrepi, s katerimi so se države odzvale nanje. To je še en pomemben vir
informacij, na podlagi katerega lahko Komisija oceni, kako deluje nadzor v
državah članicah. Komisija je v zadnjih letih na svoji spletni strani začela
objavljati te predstavitve skupaj z zapisniki sej. V nekaterih
primerih Komisija tudi zbere poročila, ki jih je prejela od držav članic, in
jih objavi v zapisniku Stalnega odbora (na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/food/committees/regulatory/index_en.htm).
3.4.
Spremljanje in izvrševanje, ki ju izvaja Komisija
Namenjanje posebne
pozornosti izvršilnim ukrepom in njihovo usklajevanje ostajata prednostni
nalogi na vseh področjih, zajetih v tem poročilu. Priporočila iz poročil o
reviziji Urada za prehrano in veterinarstvo predstavljajo pomemben prispevek k
temu. Spremljajo se sistematično, z različnimi dejavnostmi. Pristojni organi držav
članic morajo predložiti „akcijski načrt“, v katerem opišejo, kako so se
odzvali ali se nameravajo odzvati na priporočila. Komisija nato ovrednoti
akcijski načrt in sistematično spremlja izvajanje vseh teh ukrepov s številnimi
dejavnostmi spremljanja, kot so: (a) splošne revizije spremljanja, med katerimi
se organi držav članic sestajajo z Uradom za prehrano in veterinarstvo in
pregledujejo napredek glede priporočil, ki je bil dosežen v zadevni državi
članici; (b) nadaljnje revizije na kraju samem o posebnih vprašanjih ali zahteve
za pisna poročila o posebnih vprašanjih; in (c) dvostranska srečanja na visoki
ravni, če težave postanejo prevelike ali trajajo predolgo. Drug vir informacij, ki
lahko kaže na neskladnost ali težave pri izvrševanju, so pritožbe članov javnih
ali nevladnih organizacij; Komisija pozitiven izid zagotavlja pri njihovem
reševanju sodeluje tudi z zadevnimi državami članicami Glede drugih orodij in v obdobju 2009–2010 je Komisija ugotovila, da je
pilotni projekt EU, ki se v 15 državah članicah prostovoljkah izvaja od aprila
2008 z namenom zagotavljanja hitrejših in popolnejših odgovorov na vprašanja,
povezana z uporabo zakonodaje EU, uporabno orodje, saj je olajšal komunikacijo
med Komisijo in državami članicami ter prispeval k reševanju težav pri izvrševanju,
ne da bi se bilo treba pri tem zateči k uradnim postopkom za ugotavljanje
kršitev. Vendar pa mora Komisija v primerih, ko pristojni organi za reševanje
dolgotrajnih težav ne sprejmejo zadovoljivih ukrepov za izboljšanje, in kadar
opisani mehanizmi ne prinesejo zadovoljive rešitve ali zadostnega napredka, včasih
sprožiti postopek za ugotavljanje kršitev, da bi dosegla skladnost države
članice. To se je zgodilo v treh primerih zoper Grčijo, ker vedno znova ni
uspela doseči skladnosti s številnimi pomembnimi elementi zakonodaje EU za
varnost hrane. Sodišče je izdalo tri sodbe, s katerimi je obsodilo Grčijo
zaradi neuspešne uporabe zakonodaje EU. Natančneje: – z revizijami Urada za prehrano in veterinarstvo so bile ugotovljene
dolgotrajne, temeljne in sistemske pomanjkljivosti pri uradnem nadzoru, ki ga
je izvajala Grčija, v glavnem povezane s pomanjkanjem človeških virov v grških
veterinarskih službah. Zato tako osrednja uprava kot decentralizirani organi
niso učinkovito in temeljito opravili uradnega nadzora. Sodišče je ugotovilo,
da rezultati prizadevanj grških organov za rešitev te težave niso bili
zadovoljivi[7]; – Sodišče je tudi ugotovilo, da Grčija ni pravilno uporabljala ključnih
določb zakonodaje EU o živalskih stranskih proizvodih, ki niso namenjeni
prehrani ljudi[8],
ter o zaščiti živali med prevozom in v klavnicah[9]. Poleg tega je Komisija v letu 2010 objavila obrazloženi mnenji zoper
Italijo in Španijo. – V primeru Italije je bilo z revizijami Urada za prehrano in
veterinarstvo ugotovljeno, da italijanske organe pri izpolnjevanju obveznosti v
skladu z zakonodajo EU o zdravstvenem varstvu rastlin ovira pomanjkanje osebja.
Zato Italija v številnih primerih ni izpolnila zahtev glede obveščanja. Poleg
tega je zaradi težave, ki jo je ugotovil Urad za prehrano in veterinarstvo, prišlo
do kroničnega neuspeha italijanskih organov pri zagotavljanju tesnega, hitrega,
takojšnjega in učinkovitega sodelovanja s Komisijo. - V primeru
Španije je bilo z revizijami Urada za prehrano in veterinarstvo ugotovljeno, da
Španija ni pravilno uporabljala zahtev glede dobrega počutja živali v zvezi z:
odobritvijo prevoznikov, odobritvijo prevoznih sredstev, preverjanjem dnevnikov
vožnje, preverjanjem sposobnosti živali za prevoz, inšpekcijskimi pregledi in
sankcijami. Več informacij o kršitvah je na voljo v letnih poročilih o spremljanju
uporabe zakonodaje EU, ki so objavljena na spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/eu_law/infringements/infringements_annual_report_sl.htm.
4.
Sklepne
ugotovitve
Na splošno države članice zagotavljajo dobro stopnjo izvajanja uradnega
nadzora v prehranski verigi in upoštevajo težave v zvezi z varnostjo hrane,
zdravstvenim varstvom rastlin in živali ter dobrim počutjem živali. Še vedno je
prostor za izboljšave, vendar je bil dosežen napredek pri učinkoviti uporabi
instrumentov in sredstev nadzora ter pri načrtovanju, izvajanju in usklajevanju
nadzora v vseh sektorjih. Uradni nadzor in zakonodajni instrumenti, namenjeni kar največji
učinkovitosti nadzora, so ključni elementi prehranske verige EU. Pristojnim
organom omogočajo opravljanje nadzora na podlagi tveganja, ugotavljanje
pomanjkljivosti in njihovo pravočasno odpravljanje. Pristojnim organom
zagotavljajo tudi pomemben pregled stanja na področju varnosti hrane in
zdravstvenega varstva. Poročila držav članic potrjujejo, da nacionalni pristojni organi svojo
vlogo jemljejo resno in z vedno večjimi pristojnostmi, kar potrjujejo tudi
poročila revizij, ki so jih opravili strokovnjaki Komisije. Posebne revizije na kraju samem, ki jih opravlja Komisija, pa tudi
naknadne splošne revizije, ki zajemajo vse sektorje, so posebej pomembne pri
ugotavljanju pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti, in pri zagotavljanju,
da se izvajajo ukrepi za izboljšanje. Ta poročila Komisije o revizijah, ki dopolnjujejo nadzornih dejavnosti
držav članic, zagotavljajo trden sistem za ocenjevanje uspešnosti nadzornih
sistemov držav članic. Za zagotovitev zadostnega zagotovila o skladnosti z
zakonodajo EU Komisija po potrebi sprejema ustrezne ukrepe za izboljšanje
sistemov uradnega nadzora in revizij v državah članicah. _______________________ PRILOGA SEZNAM OBJAVLJENIH SEKTORSKIH
POROČIL KOMISIJE O IZVAJANJU ZAKONODAJE EU O VARNOSTI HRANE,
ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN
DOBREM POČUTJU ŽIVALI TER ZDRAVSTVENEM VARSTVU RASTLIN Poročilo || Pravna podlaga || Objava Letno poročilo o spremljanju in testiranju prežvekovalcev na prisotnost transmisivne spongiformne encefalopatije (TSE) v EU || Člen 6(4) Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij || http://ec.europa.eu/food/food/biosafety/tse_bse/monitoring_annual_reports_en.htm Zbirno poročilo EU o trendih in virih zoonoz, njihovih povzročiteljev in izbruhih, ki se prenašajo s hrano, v Evropski uniji || Člen 9(2) Direktive 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS (Pooblaščena agencija EFSA, pripravlja agencija EFSA v sodelovanju s centrom ECDC) || http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/doc/2090.pdf Letno poročilo o sistemu hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF) || Člen 50 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane || http://ec.europa.eu/food/food/rapidalert/rasff_publications_en.htm Poročilo || Pravna podlaga || Objava Letno poročilo o spremljanju ostankov pesticidov za vso EU || Člen 32 Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (Pooblaščena agencija EFSA) || http://ec.europa.eu/food/fvo/specialreports/pesticides_index_en.htm http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/1646.htm Letno poročilo o obsevanju živil || Člen 7(3) Direktive 1999/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o približevanju zakonodaje držav članic o živilih in živilskih sestavinah, obsevanih z ionizirajočim sevanjem || http://ec.europa.eu/food/food/biosafety/irradiation/index_en.htm Delovni dokument služb Komisije o izvajanju nacionalnih načrtov spremljanja ostankov v državah članicah || Člen 8 Direktive Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS || http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/residues/control_en.htm Poročilo || Pravna podlaga || Objava Letna poročila Komisije o nadzoru nad aviarno influenco pri perutnini in divjih pticah v državah članicah || Člen 19.1 Odločbe Komisije 2006/875/ES in člen 9.1 Odločbe Komisije 2006/876/ES o odobritvi programov za izkoreninjenje in spremljanje živalskih bolezni in nekaterih TSE ter za preprečevanje zoonoz, ki so jih države članice ter Bolgarija in Romunija predložile za leto 2007 || http://ec.europa.eu/food/animal/diseases/controlmeasures/avian/eu_resp_surveillance_en.htm Poročila s sej strokovnih podskupin (goveja bruceloza, bruceloza ovac in koz, goveja tuberkuloza in steklina) delovne skupine za spremljanje izkoreninjenja bolezni v državah članicah || Delovna skupina je bila ustanovljena leta 2000 kot ukrep, predviden v beli knjigi Komisije o varni hrani. || http://ec.europa.eu/food/animal/diseases/eradication/taskforce_en.htm Poročilo || Pravna podlaga || Objava Letni povzetek predlogov držav članic o uvozu proizvodov živalskega izvora za osebno uporabo, ki povzema zadevne informacije o ukrepih, sprejetih za oglaševanje in izvajanje pravil iz Uredbe, ter o njihovih rezultatih || Člen 7(1) Uredbe Komisije (ES) št. 206/2009/ES (ki je razveljavila člen 5(1) Uredbe Komisije (ES) št. 745/2004) o vnosu osebnih pošiljk proizvodov živalskega izvora v EU || http://ec.europa.eu/food/animal/animalproducts/personal_imports/sum_personal_imports_2005_2007_final.pdf Dobro počutje živali: uredba o prevozu || Člen 27(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97 || http://ec.europa.eu/food/animal/welfare/transport/inspections_reports_reg_1_2005_en.htm [1] Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi
preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o
zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004,
str. 1). [2] Od leta 2010 se namesto izraza „inšpekcijski pregled“ uporablja
izraz „revizija“, ki zajema širšo paleto dejavnosti Urada za prehrano in
veterinarstvo. Zaradi lažjega sklicevanja se v tem poročilu uporablja izraz
„revizija“. [3] COM(2010) 441 konč. z dne 25. avgusta 2010. [4] Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah
živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in
postopkih, ki zadevajo varnost hrane. [5] HACCP – Hazard Analysis and Critical Control Points. [6] Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 z dne
24. julija 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega
parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme
in nekaterih živil neživalskega izvora ter spremembi Odločbe 2006/504/ES. [7] Sodba sodišča v zadevi C-331/07 z dne 23.4.2009. [8] Sodba sodišča v zadevi C-248/08 z dne 17.12.2009. [9] Sodba sodišča v zadevi C-416/07 z dne 10.9.2009.