2.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/14

—

pozdravlja pobudo Evropske komisije, ki se je odzvala na zahtevo Sveta in zagotovila okvir za spodbujanje prizadevanj za dokončno vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora do leta 2014;

—

se strinja, da je znanost valuta novega gospodarstva. Zato se strinja, da so zmogljivosti svetovnega razreda za raziskave in inovacije, ki temeljijo na močni javni znanstveni bazi, nujne za doseganje trajne oživitve gospodarstva in za to, da bo Evropa ostala globalna sila;

—

poudarja, da je treba dokončno vzpostaviti evropski raziskovalni prostor, zato da se prepreči razdrobljenost raziskav v Evropi zaradi nacionalnih in institucionalnih ovir. Jasno je, da Evropa zaradi te razdrobljenosti ne more izkoristiti svojih raziskovalnih in inovacijskih možnosti, kar je v veliko škodo Evropejcev kot davkoplačevalcev, potrošnikov in državljanov. V zvezi s tem je sedaj potrebnih več ciljno usmerjenih ukrepov;

—

poziva Komisijo, naj z razvojem učinkovitih orodij in spodbud spodbuja medregionalno sodelovanje v okviru Obzorja 2020. V tem okviru bi lahko lokalne in regionalne oblasti imele podporno in usklajevalno vlogo (z ustanavljanjem mrež za raziskave in inovacije, zagotavljanjem tehnične in upravne podpore ter spodbud za financiranje iz zasebnega sektorja) pri spodbujanju raziskav ter uporabi spoznanj in inovacij.

Poročevalec

Grigorios ZAFEIROPOULOS (EL/EPP), svetnik regije Atika

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Okrepljeno partnerstvo za odličnost in rast v Evropskem raziskovalnem prostoru

COM(2012) 392 final

1.

pozdravlja pobudo Evropske komisije, ki se je odzvala na zahtevo Sveta in zagotovila okvir za spodbujanje prizadevanj za dokončno vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora do leta 2014;

2.

se strinja s sklepi Evropskega sveta, sprejetimi februarja 2011 in marca 2012, da je evropski raziskovalni prostor nujno treba vzpostaviti do leta 2014;

3.

meni, da je zakonodajo za dokončno vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora mogoče obravnavati kot uporabno za podpodročja (npr. usklajevanje nacionalne politike in politike EU v skladu s členom 181 PDEU in spodbujanje ukrepov za razširjanje rezultatov raziskav v skladu s členom 180 in v povezavi s členom 182(5) PDEU);

4.

meni, da je glede na sedanjo gospodarsko krizo dokončna vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora s poudarkom na raziskavah in inovacijah, ki temeljijo na raziskavah, nujna za podporo gospodarske rasti, delovnih mest, vrhunske znanosti in kohezije med regijami in državami;

5.

se strinja, da je znanost valuta novega gospodarstva. Zato se strinja, da so zmogljivosti svetovnega razreda za raziskave in inovacije, ki temeljijo na močni javni znanstveni bazi, nujne za doseganje trajne oživitve gospodarstva in za to, da bo Evropa ostala globalna sila;

6.

poudarja, da morata biti izvajanje programa Obzorje 2020 in vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora bolj usmerjena v vsakdanjo prakso in nanjo bolj vplivati (1), kar pomeni, da morata lokalna in regionalna raven sodelovati in biti v celoti vključeni v prizadevanja za doseganje ciljev strategije Evropa 2020;

7.

poudarja, da bo evropski raziskovalni prostor izboljšal naše življenje s tem, da bo Evropa postala kraj, kjer uspevajo znanstvene raziskave, tehnološki razvoj in inovacije ter rešujejo najpomembnejše izzive našega časa. Za večje vrednotenje znanja bi bilo treba okrepiti sodelovanje med znanstvenimi ustanovami, podjetji in javnimi organi;

8.

se strinja, da je treba izkoriščati potencial za odličnost vseh regij in da so potrebni novi pristopi, s katerimi bi manj uspešnim regijam in državam članicam pomagali doseči odličnost in pametno regionalno specializacijo;

9.

poudarja, da je treba dokončno vzpostaviti evropski raziskovalni prostor, zato da se prepreči razdrobljenost raziskav v Evropi zaradi nacionalnih in institucionalnih ovir. Jasno je, da Evropa zaradi te razdrobljenosti ne more izkoristiti svojih raziskovalnih in inovacijskih možnosti, kar je v veliko škodo Evropejcev kot davkoplačevalcev, potrošnikov in državljanov. V zvezi s tem je sedaj potrebnih več ciljno usmerjenih ukrepov;

10.

se strinja, da bi morali biti ukrepi usmerjeni v krepitev konkurence med raziskovalci in raziskovalnimi organizacijami ter izkoriščanje čezmejnih sinergij med nacionalnimi in regionalnimi raziskovalnimi sistemi, v spodbujanje poklicne poti raziskovalcev in mobilnosti raziskovalcev ter prost pretok znanja;

11.

močno verjame, da bi moral biti eden od glavnih ciljev evropskega raziskovalnega prostora zmanjšanje bega možganov, predvsem v regijah, ki zaostajajo na področju raziskav, ter zmanjšanje velikih regionalnih razlik na področju raziskav in inovacij, s ciljem v vsej Evropi doseči odličnost, ki upošteva inovacijski potencial. Pri tem je pomembna medsebojna usklajenost evropskega programa raziskav in inovacij ter nacionalnih in regionalnih strategij za inovacije;

12.

pozdravlja cilj Evropskega sveta za izboljšanje pogojev za raziskave in razvoj ter za povečanje skupnih javnih in zasebnih naložb v raziskave in razvoj na 3 % BDP EU. Kljub temu pa je treba priznati, da Evropa pri trženju odličnosti še vedno zaostaja za drugimi deli sveta in da je pri tem nadvse pomembna vloga malih in srednje velikih podjetij kot gonilne sile inovacij;

13.

meni, da bi lahko kohezijski instrumenti okrepili razvoj odličnosti in zmogljivosti s spodbujanjem politik na področju raziskav in inovacij na regionalni ravni. S tem se bodo razvili temelji za vrhunske uspehe in tem regijam omogočilo, da polno sodelujejo v evropskem raziskovalnem prostoru in koristijo vire financiranja skupnega strateškega okvira;

14.

poziva Komisijo, naj skupaj s Svetom in Parlamentom zagotovi dejansko in učinkovito izvajanje Obzorja 2020 z opredelitvijo čim enostavnejših pravil in postopkov za upravičence;

15.

priznava, da so prednostne naloge evropskega raziskovalnega prostora, predstavljene v sporočilu, dobro opredeljene; njihovo popolno izvajanje bi izboljšalo uspešnost in učinkovitost evropskih raziskav do leta 2014. Vendar pa morajo v okrepljenem partnerstvu polno in zavzeto sodelovati države članice, zainteresirane strani na področju raziskav in evropske organizacije, pa tudi Komisija, da se zagotovi, da se bo z dokončno vzpostavitvijo evropskega raziskovalnega prostora pokazala odličnost, ki jo ima Evropa, s krepitvijo učinkovitosti, kakovosti in novih priložnosti na podlagi potreb Unije;

16.

poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi sinergije in skladnost med Obzorjem 2020 in strukturnima skladoma ter oblikuje temelje za vrhunske rezultate za manj uspešne države članice in regije, ki so ekonomsko in socialno šibkejše, na podlagi njihovih prednosti s ciljem, da se bistveno povečajo njihove zmogljivosti na področju raziskav in inovacij ter da se zmanjša razkorak v Evropi na področju inovacij;

17.

poziva Komisijo, naj z razvojem učinkovitih orodij in spodbud spodbuja medregionalno sodelovanje v okviru Obzorja 2020. V tem okviru bi lahko lokalne in regionalne oblasti imele podporno in usklajevalno vlogo (z ustanavljanjem mrež za raziskave in inovacije, zagotavljanjem tehnične in upravne podpore ter spodbud za financiranje iz zasebnega sektorja) pri spodbujanju raziskav ter uporabi spoznanj in inovacij;

18.

poudarja, da morajo biti regije same bolj pripravljene za izkoriščanje raziskav. Tako pridobljeno znanje, postopke in orodja bi bilo treba nato uporabiti za spodbuditev uporabe rezultatov raziskav v vsej Evropi. To pa je mogoče le z večjimi sinergijami med vsemi evropskimi instrumenti financiranja, npr. programom Obzorje 2020, kohezijsko politiko ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi viri (2). Vendar pa skupna uporaba finančnih virov ni dovolj; potrebne so tudi spremembe načina delovanja in upravne prakse;

19.

poziva lokalne in regionalne oblasti h krepitvi sodelovanja med evropskimi in/ali regionalnimi ter nacionalnimi organizacijami, da bi spodbudili raziskave in inovacije, in k uvedbi izboljšav za večjo usklajenost politik in postopkov ter učinkovito upravljanje s krepitvijo skupnih sistemov upravljanja, ki olajšujejo dostop državljanov do politik in povečujejo njihove socialno-ekonomske učinke;

20.

meni, da lokalne in regionalne oblasti lahko imajo in bi morale imeti pomembno vlogo pri razvoju inovativnih izdelkov in storitev s spodbujanjem javno-zasebnih partnerstev. To bo vodilo k ustvarjanju več delovnih mest in večje rasti na lokalni in/ali regionalni ravni ter hkrati izboljšalo operativne zmogljivosti in učinkovitost javnega in zasebnega sektorja;

21.

pozdravlja pobudi generalnega direktorata za raziskave in inovacije ter generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko, ki spodbujata ustanavljanje regionalnih mrež za raziskave in inovacije, ki bi jih lahko podprle univerze, institucije, javne oblasti in zasebni sektor;

22.

je seznanjen s tem, da so Komisija in države članice od leta 2000 skupaj napredovale pri oblikovanju evropskega raziskovalnega prostora, vendar poudarja, da ta napredek ni enakomeren na vseh področjih evropskega raziskovalnega prostora in v vseh državah članicah;

23.

spodbuja sodelovanje regionalnih in raziskovalnih organizacij zainteresiranih strani v evropskem raziskovalnem prostoru, kjer je to primerno;

24.

poudarja pomembno vlogo javnega sektorja nasploh, zlasti pa vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri povezovanju podjetij, univerz oz. raziskovalnih centrov in javnih institucij (z uporabo pristopa trojne spirale) z namenom oblikovanja in izvajanja evropskega raziskovalnega prostora ter meni, da sporočilo Komisije ne namenja dovolj pozornosti vlogi javnega sektorja;

25.

poziva Komisijo, države članice in zainteresirane strani na področju raziskav, naj določijo in zagotavljajo ustrezne pogoje za izboljšanje učinkovitosti evropskih raziskovalnih sistemov ter obravnavajo glavna vprašanja, kot so nadnacionalno sodelovanje in konkurenca, trg dela za raziskovalce, enakost spolov in prenos znanstvenih spoznanj. Pogoji, ki jih je določila Komisija, se zdijo zadostni za izpolnitev ciljev.

26.

priznava, da nezadostna konkurenca v nacionalnih raziskovalnih sistemih ne ustvarja pravih pogojev za kakovostnejšo znanost. Tako je zaradi omejene konkurence med raziskovalnimi institucijami in univerzami premalo specializacije;

27.

meni, da je izboljšanje uspešnosti evropskih temeljnih raziskav, ki jih spodbudi radovednost, nujno za inovacije in preboje, ki so potrebni za reševanje velikih izzivov. V Evropi so potrebne dobro usmerjene in strateške naložbe v temeljne raziskave, pri čemer mora biti znanstvena odličnost vodilno merilo za odločitve, ki bodo ustvarile pogoje za razvoj in trajno krepitev lokalnih in regionalnih kompetenc ter potencialov na področju znanja;

28.

se strinja, da bi morale države članice in regije podpreti konkurenčno financiranje z razpisi za predloge in medsebojnim strokovnim pregledom institucij kot eno od glavnih metod za dodeljevanje nacionalnih in regionalnih sredstev za raziskave in inovacije; vendar pa mednarodni medsebojni strokovni pregled ni potreben pri dodeljevanju sredstev regionalnim ustanovam za področje raziskav, razvoja in inovacij;

29.

pozdravlja cilj, predlagan v zeleni knjigi (ki jo je Komisija objavila leta 2011), za primerno ravnotežje med institucionalnim in konkurenčnim financiranjem. V skladu s stališči, ki jih je izrazil že v preteklosti, Odbor regij poziva k nadaljevanju razprave o ustreznem ravnotežju med institucionalnim in konkurenčnim financiranjem. Za dinamiko sistema in sposobnost delovanja različnih raziskovalnih institucij je zelo pomembno, kako je to ravnotežje zastavljeno;

30.

meni, da krepitev deleža temeljnega financiranja in pametna specializacija omogočata, da financiranje doseže tudi male raziskovalne skupnosti, ki lahko uspešno delujejo. Poleg velikih ustanov in pomembnih tehnoloških programov, usmerjenih od zgoraj navzdol, ki dosegajo kritično maso, lahko tudi majhna izobraževalna in raziskovalna skupnost, specializirana za eno samo področje, ustvari pomembno konkurenčnost in inovacije, kadar sodeluje in se učinkovito povezuje v mreže kot del visokošolskega centra in multidisciplinarne verige univerz in raziskovalnih inštitutov doma in v tujini;

31.

meni, da je treba povečati delež temeljnega financiranja za raziskovalne inštitute. Zato poziva Komisijo in države članice, naj to upoštevajo in pripravijo model financiranja raziskovalne infrastrukture, ki upošteva tudi komplementarnost strukturnih skladov. Za raziskovalne skupnosti je močnejše temeljno financiranje priložnost za začetek raziskovalnih projektov s pristopom od spodaj navzgor na podlagi lastnih strateških potreb, medtem ko hkrati dinamično vzajemno sodelujejo z regijo in mestom, v katerem imajo sedež;

32.

poudarja, da bi bilo treba pri dodeljevanju sredstev za raziskave in inovacije uporabiti znanstveno odličnost kot vodilno izbirno merilo in temeljna mednarodna načela medsebojnega strokovnega pregleda;

33.

priznava, da raziskovalnih in inovacijskih modelov, ki so uspešni v določeni regiji, ni mogoče preprosto kopirati in prenesti v druge regije. Lahko pa služijo kot zgled za razvoj prilagojenih modelov v drugih, tudi manj uspešnih regijah, pri čemer je treba ustrezno upoštevati strukturne, družbene in kulturne značilnosti posamezne regije;

34.

znova potrjuje podporo usklajevanju raziskovalnih programov in prednostnih nalog na regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU, poudarja odgovornost držav članic, regionalnih in lokalnih oblasti za raziskave in inovacije ter še vedno zavrača centralizirane programe in prednostne naloge za raziskave na ravni EU;

35.

poziva Komisijo k spodbujanju skupnega učenja ter izmenjavi dobre prakse in izkušenj med državami članicami in organizacijami zainteresiranih strani o odpravi nacionalnih pravnih in/ali drugih ovir evropskemu raziskovalnemu prostoru v zvezi s prednostnimi nalogami iz sporočila; dobro bi bilo tudi spodbujati oblikovanje skupnih političnih smernic za celotno EU na področju znanosti ter tako omogočati in krepiti skupne ukrepe;

36.

poziva Komisijo, naj podpre države članice in regije pri uporabi strukturnih skladov za razvoj zmogljivosti na področju raziskav ter prilagojenih strategij za inovacije, ki temeljijo na sposobnostih regij, in strategij pametne specializacije, vključno s podporo programov skupnih raziskav v skladu s cilji kohezijske politike;

37.

v zvezi s tem priznava pomen določitve najobetavnejših področij primerjalne prednosti kot podlage za opredelitev pametnih regionalnih strategij za specializacijo (3). EU bi morala spodbujati regije, da postanejo inovativne pionirke na svojih izbranih področjih ter da se povezujejo v mreže z drugimi regijami in sodelujejo z njimi. Svari pred kakršnim koli poskusom, da se pametna specializacija izrabi kot način za prednostno spodbujanje že vodilnih regij ali lokalnih oblasti, medtem ko bi druge regije ostale brez ali z malo podpore. Zato je treba pripraviti zemljevid evropskih regij, ki bi prikazoval njihovo raven inovacij in področje specializacije, da bi se na podlagi te razvrstitve spodbujalo sodelovanje med regijami in oblikovali posebni instrumenti podpore za najbolj zaostale regije, ki jim bodo z ad hoc sredstvi pomagali, da se približajo bolj inovativnim regijam;

38.

podpira potrebo po natančnejšem sistemu kazalnikov in ciljev, ki poleg deleža naložb podjetij v raziskave in razvoj zajemajo tudi vidike, povezane z izboljšanjem konkurenčnosti in produktivnosti – tj. obsežen sistem, ki meri učinkovitost sistemov raziskav in razvoja ter produktivnost inovacij (4).

39.

poudarja, da mora EU ukrepati hitro in usklajeno, da se z omejenimi javnimi sredstvi, ki so na voljo za raziskave, doseže stopnja prizadevanj in učinka, ki je potrebna za reševanje velikih izzivov;

40.

znova potrjuje prepričanje, da boljša usklajenost in sodelovanje med državami članicami in regijami ter tudi med regijami samimi lahko ustvarjata sinergije in s tem dodano vrednost za evropski raziskovalni prostor. Evropska združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) so dragocen instrument za uspešno izvajanje teritorialnega sodelovanja tudi na področju raziskav in inovacij. To bo okrepilo konkurenčnost Evrope na svetovnem trgu znanja;

41.

poudarja, da je treba pozornost, ki se namenja pridobivanju novega znanja, njegovemu razširjanju in uporabi, ustrezno usmerjati ob upoštevanju strateških interesov javnih in zasebnih zainteresiranih strani ter njihovem vključevanju v pripravo strateških programov. To zahteva podporo mednarodnih mrež, da bodo najboljši znanstveniki lahko med seboj sodelovali pri razvoju odzivov na velike izzive;

42.

poudarja, da sta potrebna boljše usklajevanje in sinergija med lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi čezmejnimi strategijami na področju raziskav in inovacij, pri čemer je treba spoštovati posebnosti različnih okolij ter povečati možnosti za dopolnjevanje in sodelovanje med njimi;

43.

ponavlja, da je treba bolje uskladiti raziskave in industrijo, da bi regije lahko napredovale pri pametni specializaciji na področju ključnih tehnologij (kot so nanotehnologija, mikro- in nanoelektronika, industrijska biotehnologija, fotonika, napredni materiali in napredne proizvodne tehnologije), da bi spodbudili ustvarjanje nadnacionalnih mrež in utrdili sodelovanje na regionalni, nacionalni in evropski ravni (5), kar bi tudi olajšalo ustvarjanje stabilnih delovnih mest za visoko usposobljene delavce;

44.

se strinja, da bi morale države članice in regije spodbujati in izvajati skupne programe za raziskave, ki obravnavajo velike izzive, z izmenjavo informacij in primerov dobre prakse na dogovorjenih prednostnih področjih ter zagotoviti, da se ustrezna nacionalna in regionalna sredstva namenjajo tem področjem in so strateško usklajena;

45.

meni, da je treba odpraviti pravne in upravne ovire za čezmejno interoperabilnost nacionalnih in mednarodnih programov, da se omogoči skupno financiranje raziskovalnih projektov in raziskovalne infrastrukture na nacionalni, regionalni ali mednarodni ravni;

46.

poziva Komisijo, naj državam članicam, regijam in organizacijam, ki financirajo raziskave, zagotovi učinkovito in uspešno podporo pri izvajanju skupnih mednarodnih ocen medsebojnega strokovnega pregleda in določanju skupnih standardov financiranja;

47.

poudarja, da vrhunske raziskave temeljijo na opremi in raziskovalni infrastrukturi svetovnega razreda, vključno z elektronsko infrastrukturo. Tovrstna raziskovalna infrastruktura je zelo pomembna za Evropo, ker lahko privabi nadarjene in spodbudi inovacije in poslovne priložnosti ter prispeva k ustvarjanju delovnih mest;

48.

ceni ključno vlogo raziskovalne infrastrukture v inovacijskih sistemih, ki temeljijo na znanju; v zvezi s tem pozdravlja novi pojem "regionalne partnerske infrastrukture" in partnerstvo med raziskovalnimi infrastrukturami ter priznava njihov potencial za prispevanje k bolj uravnoteženemu razvoju evropskega raziskovalnega prostora z vključevanjem manjših ali manj izkušenih držav in regij v konkurenčne raziskave in inovacije (6);

49.

meni, da je treba sprejeti učinkovite ukrepe, da se program Obzorje 2020 usmeri k reformam, ki jih Evropa potrebuje. Ključnega pomena je prednostno področje Družbeni izzivi, kjer bi bilo treba pozornost nameniti združevanju najboljšega evropskega strokovnega znanja v velike skupne projekte, kar bi Evropi omogočilo, da izvede velike strukturne spremembe sistema, ki bi presegale tradicionalne meje. Raziskave, usmerjene v posamezna področja, ne ustvarijo dovolj znanja za premagovanje velikih družbenih izzivov. V ospredju bi morale biti multidisciplinarne raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti, ki ustvarjajo koncepte in komponente, potrebne za omenjene strukturne spremembe sistema. Jedro raziskav je v preskušanju in poskusnem izvajanju. Dober primer tega je obsežno področje dejavnosti pametno mesto. Bistveni element vsega naštetega pa je nadgradljivost rezultatov v različnih pogojih po vsej Evropi (7);

50.

podpira zavezo v okviru Unije inovacij, da naj bi države članice skupaj z Evropsko komisijo do leta 2015 začele ali zaključile izgradnjo 60 % prednostne evropske infrastrukture, kot je opredeljena v načrtu Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture;

51.

priporoča, naj države članice potrdijo finančne obveznosti za izgradnjo in delovanje raziskovalne infrastrukture Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture in spodbujajo razvoj regionalne partnerske infrastrukture, zlasti v okviru priprave nacionalnih načrtov in operativnih programov za naslednje programsko obdobje;

52.

poziva Komisijo, da prek Obzorja 2020 učinkovito podpre dostop do raziskovalne infrastrukture ter splošno povezovanje raziskovalne infrastrukture vseevropskega pomena, ne le infrastrukture, ki ima status Konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture;

53.

predlaga, naj Komisija po možnosti podpre operativne stroške raziskovalne infrastrukture iz virov financiranja, kot sta strukturna sklada;

54.

poziva nacionalne in regionalne oblasti, da povežejo načrte za raziskovalno infrastrukturo z načrtom Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture in strategijami za pametno specializacijo iz programov za raziskave in inovacije, ki se sofinancirajo iz strukturnih skladov, tako da se okrepijo zmogljivosti regij z omejenimi možnostmi za gostovanje in sodelovanje v raziskovalni infrastrukturi vseevropskega in mednarodnega pomena;

55.

meni, da bi morala Evropska komisija sodelovati z Evropskim strateškim forumom za raziskovalne infrastrukture pri določanju prednostnih nalog za izvajanje načrta ter pri svetovanju in usmerjanju držav članic pri spopadanju s pravnimi, finančnimi ali tehničnimi ovirami pri izvajanju.

56.

ugotavlja, da ovire med različnimi nacionalnimi trgi dela za raziskovalce povzročajo predvsem različni pristopi k zaposlovanju, institucionalna avtonomija, različni pristopi k oblikovanju kadrovskih strategij in spodbujanju mobilnosti raziskovalcev ter neprivlačni delovni pogoji za mlade raziskovalce in raziskovalce, ki niso državljani EU;

57.

znova ugotavlja, da je zaradi dolgotrajne gospodarske krize delovno mesto izgubilo že več tisoč delavcev v državah članicah (8), celo visoko usposobljenih znanstvenikov iz oddelkov za raziskave in razvoj v gospodarstvu; ta problem se bo še povečal zaradi pojava novih trgov in selitve podjetij v države s poceni proizvodnjo. Nadgrajevanje poklicnega znanja in spretnosti ter uskladitev tega znanja s potrebami trga dela sta nujno potrebna (9);

58.

meni, da je nujno treba odpraviti pravne in druge ovire za odprto, pregledno zaposlovanje raziskovalcev na podlagi sposobnosti ter za čezmejni dostop in prenosljivost nacionalnih štipendij;

59.

meni, da bi morale raziskovalne organizacije objavljati vsa prosta delovna mesta z uporabo skupnih profilov, opredeljenih v evropskem okviru za poklicne poti raziskovalcev, in zapolniti delovna mesta za raziskovalce z odprtimi in preglednimi postopki, tudi ob upoštevanju nedržavljanov EU. Prosta delovna mesta bi morali razpisati tudi na portalu EurAxess (http://ec.europa.eu/euraxess/index.cfm/lobs/index);

60.

poudarja, da bi bilo treba posebej izpostaviti mobilnost raziskovalcev v Evropi, in poziva k izvajanju konkretnih ukrepov za odpravo ovir za mobilnost (kot so prenos pokojninskih pravic in zagotovitev socialnega varstva, medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij, ukrepi za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja), ki bodo olajšali mobilnost evropskih raziskovalcev in naredili poklic raziskovalca v EU bolj privlačen;

61.

pozdravlja pobude Komisije, katerih cilj je obravnavati ovire na področju socialne varnosti za raziskovalce v EU in nadalje olajšati vstop raziskovalcev tretjih držav v EU;

62.

znova poudarja, da je treba pritegniti vrhunske znanstvenike iz neevropskih držav, in zato poudarja pomen programov mobilnosti EU, kot je program Marie Curie, ter ukrepov, ki so jih nekatere regije sprejele ali jih bodo sprejele za spodbujanje vračanja raziskovalcev in znanstvenikov;

63.

spodbuja lokalne in regionalne oblasti, da sprejmejo ukrepe za izboljšanje mobilnosti na vseh področjih, zlasti med univerzami in gospodarstvom. Zelo pomembno je tesno vseevropsko sodelovanje v obliki modela trojne spirale med univerzami, podjetji in raziskovalnimi organizacijami, v katerega so vključeni glavni politični akterji in uprave na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

64.

poudarja, da je treba mlade spodbujati k poklicnim potem na področju raziskav in inovacij, podpirati mlade podjetnike, ki prispevajo k raziskavam, razvoju in inovacijam, ter uporabljati njihove rezultate v njihovih lokalnih in regionalnih skupnostih;

65.

poudarja, da je nujno treba zagotoviti dobro usposobljene ljudi s potrebnim znanjem in spretnostmi za delo v gospodarstvu znanja in da mora to gospodarstvo nuditi privlačne pogoje dela glede na težave pri zapolnjevanju delovnih mest na področjih, ki so strateškega pomena za prihodnost, kot so raziskave in znanost, inženirstvo, zdravje in matematika (10). Prav tako je treba nenehno posodabljati sposobnosti, spretnosti in znanja delavcev ter usposabljanje usmeriti k potrebam novih sektorjev in tehnologij, kar je v korist ne samo industrije, temveč tudi delavcev, ki izgubijo delovno mesto, da se lahko hitro prilagodijo novim panogam in novim tehnologijam;

66.

poudarja, da je poleg spodbujanja odličnosti in vrhunskih dosežkov treba ljudem v vseh regijah zagotoviti tudi dobro izobraževanje in usposabljanje kot osnovo za blaginjo posameznika in družbe ter inovacijsko sposobnost regij (11);

67.

priporoča, da Evropska komisija vzpostavi spletni portal za izmenjave primerov najboljše prakse na lokalni in regionalni ravni o vključevanju mladih na trg dela (12), tudi v sektorja raziskav in inovacij.

68.

ugotavlja, da je bil napredek na področju enakosti spolov doslej omejen, in poudarja, da le nekatere države članice in raziskovalne organizacije izvajajo politike, ki izkoriščajo nadarjenost znanstvenic in upoštevajo vidik spola v raziskavah. Še vedno se zdi, da je upoštevanje vidika spola pri pripravi, ocenjevanju in izvajanju raziskav omejeno;

69.

poudarja, da je treba odpraviti ovire za zaposlovanje, obdržanje in napredovanje raziskovalk, obravnavati neenakovredno zastopanost spolov in spodbujati vidik spola v raziskovalnih programih;

70.

se strinja, da bi moral biti v okviru Obzorja 2020 vidik spola od začetka vključen v vse programe in projekte;

71.

pozdravlja pobudo Komisije, da leta 2013 predloži priporočilo državam članicam s splošnimi smernicami o institucionalnih spremembah za spodbujanje enakosti spolov na univerzah in v raziskovalnih institucijah;

72.

predlaga, da Komisija ustanovi medresorski odbor za spremljanje zastopanosti raziskovalk v evropskem raziskovalnem prostoru in dejavnostih Obzorja 2020 ter svetovanje na tem področju.

73.

ugotavlja, da napredek pri spodbujanju ukrepov za prosti dostop, ki bi lahko prispeval k zmanjšanju nesorazmernosti informacij, v državah članicah ni enak. Poleg tega prenos znanja med javnimi raziskovalnimi institucijami in zasebnim sektorjem še vedno ni zadosten in to vpliva na kakovost znanosti in gospodarske rezultate, ki izhajajo iz raziskav in razvoja;

74.

poudarja, da ima dostop do znanja in prenos znanja med raziskovalnimi inštituti, univerzami in gospodarstvom ter znotraj njih ključno vlogo v temeljnih raziskavah in inovacijah in ga je treba močno spodbujati;

75.

poudarja, da je pristop prostega dostopa do rezultatov in podatkov iz javno financiranih raziskav bistveni temelj pri dokončni vzpostavitvi evropskega raziskovalnega prostora, da bodo raziskovalci lahko gradili na obstoječem znanju, ocenjevali nova spoznanja in preprečevali podvajanje raziskovalnih prizadevanj;

76.

poudarja pomen usklajevanja in harmonizacije politik o dostopu do znanstvenih informacij in njihovem arhiviranju ter zagotavljanju, da javne raziskave spodbujajo prenos znanja med javnim in zasebnim sektorjem prek nacionalnih strategij;

77.

poudarja potrebo po optimalni interakciji, povezavah in strateških partnerstvih med univerzami in gospodarstvom ter po pripravi skupnih programov sodelovanja na področju raziskav za čim večjo uporabo rezultatov raziskav in njihov čim večji učinek v smislu inovacij in obravnavanja velikih izzivov; treba pa je paziti, da se v celoti upoštevajo stališča znanstvenikov in podjetij glede intelektualne lastnine in pravic uporabe;

78.

se strinja, da bi moral prost dostop do znanstvenih publikacij postati splošno načelo za vse projekte, ki jih v okviru Obzorja 2020 financira EU, in da bi morala Komisija še naprej financirati projekte, povezane s prostim dostopom;

79.

predlaga začetek dejavnosti za ozaveščanje zainteresiranih strani o prostem dostopu in e-znanosti. Komisija bi morala v tesnem sodelovanju z zainteresiranimi stranmi razviti vzorčne konzorcijske sporazume za povečanje prenosa znanja.

80.

poudarja, da morajo države članice in regije izvesti potrebne nacionalne in regionalne reforme in zagotoviti pogoje, ki so potrebni za dokončno vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora. Prav tako morajo podpreti izvajanje teh reform s spodbujanjem ukrepov, ki so v pristojnosti organizacij, ki financirajo in opravljajo raziskave;

81.

predlaga razvoj mrež partnerstev trojne spirale v regijah, ki lahko sodelujejo pri usklajevanju ukrepov, in podpira pomen izmenjave najboljše prakse, vključno s strategijami pametne specializacije, prek vključitve kateder evropskega raziskovalnega prostora v regionalne sisteme raziskav in inovacij ter podpore mednarodnih mrež, povezanih z opredeljenimi regionalnimi sposobnostmi;

82.

poudarja, da je treba spremljati in ocenjevati napredek držav članic, Komisije in zainteresiranih strani na področju raziskav pri izvajanju ukrepov evropskega raziskovalnega prostora, opredeljenih v sporočilu. V zvezi s tem pozdravlja, da bo Komisija razvila napovedane mehanizme spremljanja evropskega raziskovalnega prostora. Poziva Komisijo, naj zagotovi pregleden postopek razvoja napovedanega mehanizma spremljanja evropskega raziskovalnega prostora in izbora kazalnikov, v katerega bodo vključene države članice. Izbor in število kazalnikov je treba omejiti na najnižjo mero, ki je potrebna za ocenjevanje napredka pri dokončanju skupnega raziskovalnega prostora. Pri izboru podatkov iz raziskovalnih organizacij in visokošolskih ustanov je treba uporabiti ustaljene postopke sodelovanja z Eurostatom, nacionalnimi statističnimi uradi in lokalnimi oblastmi (npr. ministrstvi);

83.

pozdravlja prizadevanja za poenostavitev postopkov kot tudi objavo praktičnih navodil glede možnosti financiranja v EU (13); zlasti pozdravlja nenehna prizadevanja, da se v okviru različnih programov omogoči financiranje različnih faz projektov s celostnega vidika; izraža željo, da bi se ta praktična navodila razvila v obsežen, vendar dostopen digitalen portal informacij in virov o ustreznih raziskovalnih in inovacijskih programih (14);

84.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo Obzorje 2020 prispevalo k dokončnemu oblikovanju in delovanju evropskega raziskovalnega prostora, tako da se podprejo ukrepi na področju poklicne poti in mobilnosti raziskovalcev, raziskovalne infrastrukture, enakosti spolov, čezmejnega sodelovanja, prostega dostopa in prenosa znanja;

85.

pozdravlja namero Komisije, da od leta 2014 Svetu in Evropskemu parlamentu letno predloži celotno oceno napredka;

86.

poziva Evropsko komisijo, naj poročilo o napredku evropskega raziskovalnega prostora posreduje Odboru regij.