21.6.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 181/21

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o vlogi civilne družbe v odnosih EU-Kosovo

2012/C 181/05

Poročevalec: Ionut SIBIAN

Komisar Maroš Šefčovič in komisar Štefan Füle sta Evropski ekonomsko-socialni odbor v dopisu z dne 22. septembra 2011 zaprosila za raziskovalno mnenje o naslednji temi:

Vloga civilne družbe v odnosih EU-Kosovo.

Strokovna skupina za zunanje odnose, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 6. marca 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 479. plenarnem zasedanju 28. in 29. marca 2012 (seja z dne 28. marca) s 145 glasovi za, 5 glasovi proti in 13 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

Raziskovalno mnenje EESO o vlogi civilne družbe v odnosih EU-Kosovo upošteva resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 1244 (1999).

Mnenje vsebuje vrsto priporočil, naslovljenih na Evropsko komisijo in kosovske oblasti. EESO je pripravljen podpreti ukrepe Evropske komisije, katerih cilj je okrepiti vlogo civilne družbe na Kosovu ter odnose med EU in civilno družbo Kosova.

1.1   EESO poziva kosovsko vlado, naj sprejme ustrezne ukrepe za varno in svobodno gibanje etničnih manjšin na svojem celotnem ozemlju, kar je predpogoj za spravo in vzajemno zaupanje.

1.2   Evropska komisija bi si morala skupaj s kosovsko vlado in medijskimi organizacijami v državi prizadevati za podporo svobodi medijev in profesionalizacijo novinarstva.

1.3   EESO spodbuja kosovsko vlado, naj se pri opredelitvi nacionalne strategije gospodarskega razvoja posvetuje s civilno družbo in socialnimi partnerji. Kosovska vlada in Evropska komisija bi morali največjo pozornost nameniti vključevanju mladih in žensk na trg dela. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti podpori razvoja podeželja, trajnostnega kmetijstva in združenj kmetov.

1.4   EESO bi moral prispevati h krepitvi ekonomsko-socialnega sveta Kosova, in sicer v obliki stikov z glavnimi socialnimi akterji ter z izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj. Tudi Evropska komisija bi morala zagotoviti močno podporo ekonomsko-socialnemu svetu Kosova. Kosovska vlada bi morala zagotoviti posebno proračunsko postavko za delovanje ekonomsko-socialnega sveta Kosova.

1.5   EESO priporoča kosovskemu ministrstvu za delo, naj vzpostavi pregleden in pravičen mehanizem za financiranje pobud socialnih partnerjev.

1.6   Čeprav Kosovo zaradi svojega statusa ne more biti pogodbenica konvencij Svetovne organizacije dela, bi kosovska vlada morala svojo zakonodajo in prakse z njimi uskladiti.

1.7   EESO meni, da je obvezno sodelovanje predstavnikov socialnih partnerjev pri ustanavljanju vključujočega nacionalnega sveta za evropsko integracijo.

1.8   Kosovska vlada bi morala okrepiti uveljavljanje zakona o varnem in brezplačnem dostopu do javnih informacij.

1.9   EESO izraža upanje, da bo civilna družba po začetku delovanja kosovskega nacionalnega sveta za boj proti korupciji februarja 2012 dobila dejanska sredstva, s katerimi bo lahko učinkovito prispevala k boju proti korupciji.

1.10   Kosovska vlada bi morala upoštevati strateški okvir, ki ga je pripravila civilna družba, ter vzpostaviti pravni in institucionalni okvir za strukturiran dialog s civilno družbo in njeno vključitev v proces odločanja. Kosovska skupščina bi morala oblikovati institucionalno platformo, ki bi omogočala reden dialog z organizacijami civilne družbe.

1.11   Evropska komisija bi morala nadalje podpirati vzpostavljanje mrež organizacij civilne družbe na Kosovu za olajšanje dialoga z oblastmi in povezovanje z obstoječimi evropskimi platformami civilne družbe.

1.12   Evropska komisija bi morala podpreti kosovsko vlado pri razvoju pravnega in davčnega okvira, ki bi omogočal dolgoročno vzdržnost za civilno družbo Kosova. Kosovska vlada bi morala oblikovati pregledne mehanizme javnega financiranja organizacij civilne družbe. EESO poleg tega kosovski vladi priporoča, da ustanovi državni sklad za civilno družbo.

1.13   EESO priporoča, da se sredstva EU za civilno družbo v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) uravnoteženo porazdelijo med organizacije za razvoj demokracije in pravne države ter organizacije, ki spodbujajo socialni in gospodarski razvoj. Razpisi za pridobivanje sredstev v okviru programov IPA bi se morali načrtovati tako, da ne bo prihajalo do vrzeli v financiranju.

1.14   Evropska komisija bi morala razmisliti o opredelitvi načinov za olajšanje dostopa manjših organizacij civilne družbe do njenih programov in podpreti dolgoročnejše pobude.

1.15   Evropska komisija bi morala najti rešitve za olajšanje dostopa socialnih partnerjev do sredstev, ki so v programih IPA rezervirana za civilno družbo. V okviru mehanizma za spodbujanje razvoja civilne družbe bi lahko predvideli posebne programe za socialne partnerje. Sindikatom je treba nameniti specifične programe v okviru IPA, ki bi omogočili krepitev njihovih zmogljivosti.

1.16   EESO odločno podpira sodelovanje organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev pri opredelitvi nacionalnih prednostnih nalog v okviru pomoči IPA.

1.17   EESO vnovič potrjuje svoje zanimanje in pripravljenost, da skupaj z Evropsko komisijo predseduje plenarnim zasedanjem civilne družbe, ki potekajo enkrat na leto v okviru dialoga o stabilizacijsko-pridružitvenem procesu.

2.   Ozadje mnenja

2.1   Zunanji akterji na Kosovu

2.1.1   Kosovska skupščina je 17. februarja 2008 razglasila neodvisnost Kosova. Kosovske oblasti so pozvale k polnemu izvajanju določb Ahtisaarijevega podrobnega predloga o ureditvi statusa in sprejele novo ustavo, v katero je bila ta zaveza zapisana. Skupščina je pozvala Evropsko unijo, naj ustanovi misijo za krepitev pravne države (Eulex). Povabila je tudi skupino držav (1), naj ustanovijo mednarodni civilni urad za nadzor nad izvajanjem Ahtisaarijevega načrta. Mednarodni civilni predstavnik ima pooblastila za razveljavitev zakonodaje in odločitev, ki bi bile v nasprotju z Ahtisaarijevim podrobnim predlogom o ureditvi statusa.

2.1.2   KFOR, mednarodne sile pod poveljstvom Nata, kljub postopnemu umiku še vedno zagotavlja varnost na celotnem ozemlju Kosova, medtem ko je kosovska policija prevzela odgovornost za zaščito nekaterih kulturnih in verskih objektov ter večine meja.

2.1.3   Julija 2010 je Meddržavno sodišče sprejelo svetovalno mnenje o neodvisnosti Kosova in ugotovilo, da z izjavo o neodvisnosti ni bilo kršeno mednarodno pravo.

2.2   Pristop EU na Kosovu

2.2.1   22 od 27 držav članic EU je priznalo samostojnost Kosova, vendar evropskega soglasja o njegovem statusu ni, kar pa ne preprečuje sodelovanja EU s Kosovom. Pet držav, ki niso priznale Kosova – Ciper, Grčija, Romunija, Slovaška in Španija –, v različni meri sodeluje s kosovskimi oblastmi.

2.2.2   Kosovo je del stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, vendar še vedno edina država v regiji, ki nima nikakršnih pogodbenih odnosov z EU; ta status mu preprečuje podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma (SPS). V okviru dialoga o stabilizacijsko-pridružitvenem procesu je bilo v letih 2010 in 2011 organiziranih osem srečanj (sedem sektorskih sestankov, ki jim je sledilo plenarno zasedanje), vključno s posvetovanji z organizacijami civilne družbe, o glavnih poglavjih pravnega reda EU.

2.2.3   V skladu z resolucijo Združenih narodov o Kosovu, ki je bila sprejeta septembra 2010, se je marca 2011 ob pomoči EU začel dialog med Beogradom in Prištino. Cilj tega dialoga je najti praktične rešitve za regionalno sodelovanje, trgovino, prosto gibanje in pravno državo (glej točko 3.3).

2.2.4   Julija 2010 je Evropski parlament sprejel resolucijo o Kosovu, s katero je želel države članice EU spodbuditi k pospešenemu iskanju skupnega pristopa glede Kosova. Evropski parlament je poudaril, da je perspektiva pristopa k EU velika spodbuda za izvajanje potrebnih reform na Kosovu, in pozval k sprejetju praktičnih ukrepov, s katerimi bi ta prihodnost postala oprijemljivejša, tako za vlado kot za državljane.

Evropska komisija je januarja 2012 s Kosovom začela dialog za liberalizacijo vizumskega režima.

2.2.5   Kosovo prejema pomoč iz instrumenta za predpristopno pomoč (IPA), instrumenta za stabilnost (IfS), Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) in drugih virov. Sodeluje pri programih IPA, ki so namenjeni več državam upravičenkam. Dokument večletnega orientacijskega načrtovanja za obdobje 2011–2013 je bil sprejet 27. junija 2011. Leta 2011 je bilo 68,7 milijona EUR iz letnega programa IPA 2011 dodeljenih v tesnem sodelovanju z ministrstvom za evropsko integracijo in drugimi vladnimi organi. Predpristopna pomoč EU je usmerjena v podporo pravni državi, gospodarstvu, trgovini in industriji ter za reformo javne uprave.

2.3   Dejavnosti Evropskega ekonomsko-socialnega odbora v povezavi s civilno družbo na Kosovu

2.3.1   Ena od prednostnih nalog EESO na področju zunanjih odnosov zadeva širitev EU in napredek držav Zahodnega Balkana pri približevanju članstvu EU. Strokovna skupina za zunanje odnose je razvila učinkovita orodja za doseganje glavnih ciljev EESO pri podpori civilni družbi na Zahodnem Balkanu in krepitvi sposobnosti EESO za partnerstvo s tamkajšnjimi vladami na poti pridruževanja EU.

2.3.2   Skupina za stike z Zahodnim Balkanom – stalno interno telo, ki ga je EESO ustanovil leta 2004 – je glavni instrument za usklajevanje dejavnosti EESO na tem področju. Vloga skupine za stike je tudi spremljanje sprememb v političnih, gospodarskih in socialnih razmerah zahodnobalkanskih držav in v odnosih EU-Zahodni Balkan. Skupina za stike poleg tega spodbuja sodelovanje med EESO in organizacijami civilne družbe Zahodnega Balkana.

3.   Politično dogajanje na Kosovu

3.1   Glavni podatki o Kosovu

3.1.1   Do konca leta 2011 je Kosovo priznalo 86 držav članic ZN, vključno z 22 državami članicami EU.

3.1.2   Kosovo ima okrog 2 milijona prebivalcev in je ena najrevnejših držav v Evropi. Po oceni Svetovne banke je BDP na prebivalca 1 760 EUR. Po zadnjih dosegljivih podatkih iz leta 2006 naj bi pod nacionalnim pragom revščine živelo okrog 45 % prebivalcev, 17 % pa je skrajno revnih. Kosovo ima veliko diasporo in eno od najmlajših prebivalstev v Evropi.

3.1.3   Albancev je 90 %, Srbov 6 %, preostale 4 % prebivalstva pa sestavljajo Bošnjaki, Turki, Romi, Aškali in Egipčani. Albanska večina in nesrbska manjšina sprejemata politični status Kosova kot legitimen. Večina srbske skupnosti pa nasprotuje državnosti Kosova. Družbena distanca med kosovskimi Albanci in kosovskimi Srbi je še vedno velika. Kosovski Srbi v severnem predelu Kosova ohranjajo močno dejansko avtonomijo. Drugod na Kosovu je njihova koncentracija največja v podeželskih enklavah. Poleg političnih razlogov je tehten vzrok za izolacijo srbske skupnosti še vedno jezik. Kosovski Srbi, ki živijo v enklavah, so diskriminirani, kar vpliva na njihovo vsakdanje življenje, zaradi tega tudi nimajo zaposlitvenih možnosti. Njihov načeloma enakopraven dostop do kosovskih upravnih in različnih socialnih storitev, npr. bolnišnic, je negotov. Njihova svoboda gibanja po vsem Kosovu je v praksi omejena. Srbski prebivalci še naprej zapuščajo Kosovo.

3.1.4   Na severu Kosova in večini s Srbi naseljenih območij vse od leta 1999 delujejo vzporedne ustanove za zdravstvo, izobraževanje, pravosodje in socialne storitve. Pomoč dobivajo od Srbije in so večinoma pod njenim nadzorom. Večina kosovskih Srbov še vedno bojkotira državne volitve in sodelovanje s kosovskimi oblastmi, zlasti na severu. Kosovski Srbi so se v preostalem delu Kosova v čedalje večjih številkah udeleževali volitev in so zastopani v lokalnih in nacionalnih institucijah (tudi v vladi in skupščini). Proces decentralizacije, ki je predvidel ustanovitev novih občin, v katerih bi imele večino etnične manjšine s povečanimi občinskimi pooblastili, v večinsko srbskih občinah zavračajo.

3.2   Odnosi s sosednjimi državami

3.2.1   Med vsemi sosednjimi državami ima Kosovo najboljše odnose z Albanijo. Ta je bila in je še vedno zelo dejavna pri doseganju priznanja za Kosovo in lobiranju za njegovo vključitev v regionalne pobude.

3.2.2   Kosovo ima urejene odnose z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Meja je dokončno začrtana, vzpostavljeni so dobri diplomatski odnosi.

3.2.3   Črna gora in Kosovo sta se dogovorila, da bosta zaključila proces določitve meje s Črno goro. Črna gora je pred izmenjavo veleposlanikov in določitvijo meje zahtevala predhodno ustavno priznanje črnogorske manjšine. Črnogorska skupnost je priznana z Zakonom o skupnostih, in pričakovati je, da bosta državi kmalu vzpostavili diplomatske odnose.

3.2.4   Bosna in Hercegovina ter Srbija sta edini sosednji državi, s katerima Kosovo nima nikakršnih političnih odnosov. Gospodarski odnosi so še naprej nesomerni – medtem ko je Srbija največji izvoznik na Kosovo, vse do nedavnega Kosovo ni moglo izvažati v Srbijo. EU ima posredniško vlogo v tehničnih pogajanjih med Prištino in Beogradom. Na dnevnem redu teh pogajanj so deblokada trgovine s Kosovom, uporaba zračnega prostora nad Srbijo, tranzit potnikov s kosovskimi potnimi listi ali vozil s kosovsko registracijo in sodelovanje Kosova v regionalnih forumih. Kosovo in Srbija sta konec februarja 2012 dosegla dogovor o regionalnem sodelovanju in upravljanju mejnih prehodov.

3.3   Trenutna vprašanja

3.3.1   V medetničnih odnosih se nadaljujejo napetosti, ki jih povzročata nestabilnost severnega Kosova ter odklanjanje srbske manjšine in Srbije, da bi sprejeli neodvisnost Kosova in njegove nove institucije. Obstajajo tudi skupine kosovskih Albancev, ki ne sprejemajo mednarodnega nadzora kosovske samostojnosti.

3.3.2   Konec julija 2011 se je zaostril položaj na severu države, ko se je Kosovo odločilo uvesti embargo na srbsko blago v povračilo za srbsko blokado blaga zaradi nepriznavanja pečata kosovske carine, ki traja vse od leta 2008. Enostranska namestitev kosovske policije na dveh mejnih prehodih na severnem Kosovu na meji s Srbijo je privedla do nasilja, v katerem je umrl kosovski policist. Nasilje so zaustavili s pomočjo Kforja, mednarodne sile pod poveljstvom Nata.

3.3.3   Septembra 2011 se je težava carinskega pečata razrešila v okviru pogovorov med Beogradom in Prištino, v katerih je posredovala EU. Izvajanje sporazuma je privedlo do številnih blokad na severu. Prišlo je tudi do izbruhov nasilja. Zaradi razmer na severu Kosova je Srbija konec septembra prekinila sodelovanje v zgoraj omenjenem dialogu, v katerem je konec septembra posredovala EU, in se vrnila za pogajalsko mizo novembra 2011.

4.   Gospodarske razmere na Kosovu

4.1   Stanje po spopadih

4.1.1   Uradna stopnja brezposelnosti na Kosovu je več kot 40-odstotna, kar je največ v regiji in daleč nad poprečjem EU. Ta podatek moramo sicer obravnavati z nekaj previdnosti, saj je glede na zelo razširjeno sivo ekonomijo brezposelnost morda nižja kot v resnici. Stopnja brezposelnosti je višja med ženskami in zlasti med mladimi. Vsako leto vstopi na trg dela okrog 30 000 mladih, kar glede na trenutno gospodarsko rast ne more biti vzdržno. Tudi revščina je ključno vprašanje, saj približno 20 % prebivalstva preživi z manj kot enim eurom na dan.

4.1.2   Gospodarstvo je še vedno zelo odvisno od nakazil in donatorske pomoči. Gospodarstvo Kosova so prizadele povojne negotovosti, pretrgane trgovinske povezave in nezadostno vlaganje v infrastrukturo. Po obsežnem programu nujne pomoči in obnove, ki so ga financirali mednarodni donatorji, je bila v prvih letih po letu 2000 zabeležena dvoštevilčna gospodarska rast. Izkazalo se je, da rasti ni mogoče vzdrževati, in sicer zaradi izjemno visokega trgovinskega primanjkljaja in premalo neposrednih tujih naložb. Obseg neposrednih tujih naložb se je od leta 2007 nenehno zmanjševal in z 19 % BDP padel na 7,1 %. Siva ekonomija je zelo razširjena, pobiranje davkov pa pomanjkljivo.

4.1.3   Čeprav je bil zaradi šibke vključenosti Kosova v mednarodno skupnost neposredni vpliv svetovne finančne in gospodarske krize na gospodarstvo razmeroma majhen, pa se negativni učinki krize posredno občutijo predvsem zaradi zmanjšanja nakazil, izvoza in neposrednih tujih naložb.

4.1.4   Gospodarstvo Kosova temelji pretežno na storitvenem sektorju (68 %), medtem ko imajo druga področja razmeroma nizke deleže: industrija (20 %) in kmetijstvo (12 %). Večina prebivalstva Kosova živi na podeželju. Kmetijske dejavnosti so razpršene na majhnih obdelovalnih površinah in zagotavljajo večinoma neučinkovito samooskrbno kmetijstvo. V takšnih razmerah se tudi ne more razviti močna in reprezentativna civilna družba, ki bi obravnavala vprašanja kmetijstva in razvoja podeželja.

4.1.5   Korupcija je še vedno zelo razširjena, kar močno vpliva na obete gospodarske rasti. V indeksu zaznave korupcije organizacije Transparency International je Kosovo na 110. mestu; ocenjeno je kot ena od evropskih držav z največ korupcije.

4.1.6   Vlada mora sprejeti nacionalno strategijo gospodarskega razvoja in se že v fazi priprave posvetovati s socialnimi partnerji in drugimi akterji civilne družbe.

5.   Trenutni položaj in vloga organizacij civilne družbe

5.1   Socialni dialog

5.1.1   Po ocenah je skupno število članov sindikatov okrog 60 000. V javnem sektorju je stopnja včlanjenosti v sindikate zelo visoka, včlanjenih je približno 90 % javnih uslužbencev (2). Po novem je ustanavljanje sindikatov zakonsko dovoljeno tudi v zasebnem sektorju, tako da je glavni prihodnji izziv njihovo ustanavljanje na ravni podjetij. Ankete kažejo, da 5,09 % prebivalstva izkazuje svojo pripadnost sindikatom (3).

5.1.2   Zakon o delovnih razmerjih, ki je začel veljati decembra 2010, je bil na Kosovu obravnavan kot eden najpomembnejših zakonov dotlej (4). Organizirana so bila številna posvetovanja o predlogu zakona, predvsem med združenji delodajalcev in sindikatov, vključili pa so se tudi poseben odbor skupščine in organizacije civilne družbe. Zakon je bil soglasno sprejet na zadnjem plenarnem zasedanju tretjega parlamentarnega sklica, na isti dan, kot je bila razpuščena skupščina, kljub vztrajnemu nasprotovanju vlade, ki je bila zaskrbljena zaradi pomembnih proračunskih posledic zakona. Sindikati so grozili z bojkotom volitev, če zakon ne bi bil sprejet.

5.1.3   Ekonomsko-socialni svet Kosova (ESS) je bil ustanovljen leta 2009. Vse od ustanovitve naprej je njegovo delovanje oviralo nasprotovanje kosovske gospodarske zbornice in Zveze neodvisnih sindikatov Kosova (BSPK), da bi v njem sodelovala tudi organizacija delodajalcev (Kosovska zveza podjetij) in Konfederacija svobodnih sindikatov Kosova (KSLK). Kljub notranjim nesoglasjem ima ESS redne seje.

5.1.4   Ekonomsko-socialni svet Kosova nima zmogljivosti in virov, da bi učinkovito deloval.

5.1.5   Socialni partnerji nimajo bistvene vloge v procesih vključevanja v evropske povezave in gospodarskega razvoja. Kosovska vlada bi morala vzpostaviti ustrezno pravno podlago za okrepitev vloge in predstavništva socialnih partnerjev v navedenih procesih.

5.1.6   Ministrstvo za delo že financira projekte socialnih partnerjev, vendar brez preglednih meril in poslovnika.

5.2   Civilni dialog

5.2.1   Začetki civilne družbe na Kosovu segajo v pozna 80-a leta in začetek 90-ih let prejšnjega stoletja, po padcu komunizma v srednji in vzhodni Evropi. Zaradi zelo specifičnih razmer na tedanjem Kosovu se je civilna družba razvila kot pomemben del celotnega vzporednega sistema in državljanskega odpora do srbskega režima. Glavna področja delovanja civilne družbe so bila humanitarna pomoč in varstvo človekovih pravic ter državljanska gibanja s široko družbeno podporo. Celotno albansko prebivalstvo na Kosovu je bojkotiralo srbske institucije in prišlo je do pomanjkanja socialnih in zdravstvenih storitev, zato je civilna družba prevzela položaj glavnega ponudnika storitev (5).

5.2.2   Po vojni se je civilna družba zelo hitro prilagodila, da bi se lahko odzvala na nove potrebe, med drugim po nujni pomoči in obnovi ter medetnični spravi. V okviru znatne finančne in tehnične podpore mednarodnih donatorjev se je število organizacij civilne družbe bistveno povečalo. Vendar pa danes ocenjujejo, da je od več kot 6 000 v letu 2010 registriranih nevladnih organizacij samo še 10 % dejavnih ali delno dejavnih (6).

5.2.3   Trenutno so organizacije civilne družbe na Kosovu pred podobnimi izzivi kot druge države iz regije (7), saj so večinoma močno odvisne od mednarodnega financiranja (nad 70 % sredstev organizacij civilne družbe naj bi prispevali tuji donatorji). Zaradi tega so organizacije civilne družbe vse bolj podrejene donatorjem in manj odzivne na potrebe skupnosti, vprašanje pa je tudi, kako se bodo lahko trajnostno razvijale, ko se bo v prihodnosti manjšal obseg mednarodnih sredstev za civilno družbo. Soočajo se s težavo legitimnosti, saj so manj povezane s svojim članstvom.

5.2.4   Mnogi donatorji so začeli zapuščati Kosovo, tako da se je skupni obseg sredstev za civilno družbo že zmanjšal. Zaradi prevlade kratkoročne projektne podpore nad dolgoročno institucionalno podporo bo zelo težko doseči vzdržnost financ in človeških virov (8).

5.2.5   Evropska komisija se je decembra 2011 zavezala k iskanju dogovora o sodelovanju Kosova pri programih EU, ne da bi posegala v stališča držav članic o njegovem statusu. Na tem področju morata tako Evropska komisija kot kosovska vlada poskrbeti za vključitev organizacij civilne družbe v razvoj in izvajanje specifičnih projektov.

5.2.6   Težave z mednarodnim priznanjem Kosova neposredno vplivajo na mednarodne povezave kosovske civilne družbe. Kar nekaj mednarodnih in evropskih omrežij ne sprejema članov s Kosova. Kljub tem oviram pa je kosovska civilna družba zastopana v različnih regionalnih in evropskih platformah in forumih; od vseh sektorjev kosovske države je še najbolj prisotna na mednarodnem prizorišču. Udeležbo kosovskih organizacij civilne družbe v regionalnih programih je treba olajšati.

5.2.7   Ustava iz leta 2008 ščiti svobodo izražanja in medijev, z izjemo govora, ki spodbuja etnično sovraštvo. V splošnem je civilna družba mnenja, da kritika vlade ni problematična, in le malo organizacij civilne družbe dejansko poroča o nezakonitih omejitvah ali napadih s strani lokalnih ali državnih organov. Slišati pa je, da se mediji, ki so blizu vladi, uporabljajo proti pobudam civilne družbe in posameznim kritikom vlade. Čeprav na Kosovu deluje vrsta različnih tiskanih in elektronskih medijev, je zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi raziskovalno novinarstvo zelo redek pojav. Finančna odvisnost medijev od vladnega oglaševanja postavlja pod vprašaj njihovo uredniško neodvisnost.

5.2.8   Osnovni zakon o nevladnih organizacijah omogoča hiter in enostaven postopek registracije ter zagotavlja glavna načela ustanavljanja, delovanja in razpustitve nevladnih organizacij. Dopolnilni pravni okvir za civilno družbo pa se šteje za nezadovoljivega: javnokoristne organizacije imajo zelo omejene ugodnosti, za potencialne donatorje je le malo davčnih oprostitev, postopki civilnega dialoga pa še vedno niso formalizirani. Potrebni so zakoni o davku na dodano vrednost, carinah, davku na dobiček pravnih oseb in dohodnini, v katerih bi se natančneje določile davčne ugodnosti za nevladne organizacije s statusom javnokoristne organizacije. Lokalna človekoljubna pomoč je šele v nastajanju. Da bi lahko imela takšna pomoč dejanski učinek, bi morali uvesti spremembe poslovne kulture. Obstaja velika potreba po okolju, ki bi omogočalo finančno vzdržnost nevladnih organizacij in jim olajšalo dostop do javnih sredstev s sprejetjem zakonodaje o sponzorstvu, davku na dobiček pravnih oseb in dohodnini.

5.2.9   Sodelovanje s civilno družbo je v glavnem omejeno na zagovarjanje zakonodajnih pobud, medtem ko so prizadevanja organizacij civilne družbe za preglednost in izkoreninjenje korupcije manj uspešna. Ovira za sodelovanje med nevladnimi organizacijami in vlado je še vedno dostop do informacij, zlasti zaradi neuspešnega uveljavljanja zakona o dostopu do javnih dokumentov.

5.2.10   Formalni dialog med civilno družbo in vlado se ne udejanja. Evropska komisija bi morala kosovsko vlado spodbujati k vzpostavitvi formalnih struktur za sodelovanje s civilno družbo. Javni organi bi morali vzpostaviti redne mehanizme in organe za posvetovanje s civilno družbo, za stike z organizacijami civilne družbe pa bi morali imenovati javne uslužbence in jih usposobiti za te naloge.

5.2.11   Na podlagi prizadevanj organizacij civilne družbe je vlada začela pripravljati strategijo za sodelovanje med vlado in civilno družbo. Ta proces je šele v začetni fazi, koordinira pa ga platforma CiviKos, mreža civilne družbe.

5.2.12   Manjkajo tudi posebni mehanizmi vlade za sklepanje pogodb s civilno družbo, prav tako pri maloštevilnih vladnih nepovratnih sredstvih za nevladne organizacije ni pravnega okvira za izbiro, tako da se dodeljujejo na podlagi skorajda osebnih preferenc. Evropska komisija bi morala kosovski vladi zagotoviti pomoč pri vzpostavljanju teh mehanizmov.

5.2.13   Brez jasnih regulativnih določb, v katerih bi bile predvidene spodbude za prostovoljce, je nevladnim organizacijam izredno težko pritegniti posameznike ali skupine k prostovoljstvu. Kosovski vladi bi lahko priporočili evropske zakonodajne modele na področju prostovoljstva.

5.2.14   Okrepiti bi morali sodelovanje med vlado in civilno družbo glede varstva okolja, organizacije civilne družbe pa na strukturiran način vključiti v posvetovanje in sodelovanje pri oblikovanju politike in v javnih razpravah.

6.   Organizacije civilne družbe na Kosovu in IPA

6.1   Dostop do sredstev IPA

6.1.1   V obdobju 1998–2009 je skupna pomoč Evropske komisije Kosovu znašala več kot 2,3 milijarde EUR, v kar je prišteto tudi financiranje misije EULEX, posebnega predstavnika EU in mednarodnega civilnega urada. Glavni dvostranski partnerji Evropske komisije so bili Nemčija, Švica, Norveška, Švedska (Sida), Nizozemska, Združeno kraljestvo (DFID) in USAID.

6.1.2   V skladu z dokumentom večletnega orientacijskega načrtovanja za obdobje 2009–2011, ki ga je Komisija sprejela leta 2009, so bila določena štiri medsektorska področja, ki naj bi se jim posvetili na Kosovu: civilna družba, okolje, enake možnosti in dobro upravljanje. Financiranje IPA je razdeljeno v 3 glavne osi podpore: pri izpolnjevanju političnih meril, ekonomskih meril in evropskih standardov.

6.1.3   EU kot najvplivnejša donatorka po količini pomoči in po vrsti financiranja lahko določa usmeritve programov in pomoči za spodbujanje demokracije. To pomeni tudi to, da je učinkovitost ukrepov Komisije odločilna za razumevanje in legitimnost mednarodne pomoči na Kosovu.

6.1.4   V okviru političnih meril so sredstva IPA namenjena podpori pri izboljševanju upravne zmogljivosti in krepitvi institucij na Kosovu, pravne države ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, za spodbujanje človekovih pravic in varstvo srbske in drugih manjšin, utrditev civilne družbe in javna občila, pri čemer so vprašanja civilne družbe vključena v vse programe. V obdobju 2009–2011 je bilo 2–5 % skupne pomoči Kosovu namenjene podpori civilne družbe.

6.1.5   Čeprav so se sredstva EU za civilno družbo redno povečevala, večina organizacij zaradi zapletenih birokratskih postopkov prijave in razmeroma visokih minimalnih zneskov pomoči ni bila upravičena do teh sredstev. Enaki pogoji so tudi poglobili razliko med velikimi in majhnimi organizacijami civilne družbe. Jezikovna in tehnična zapletenost prijav je še vedno prepreka za uspešen dostop skupnostnih in samoniklih organizacij civilne družbe do sredstev EU.

6.1.6   Sredstva EU za civilno družbo so usmerjena v ukrepe za razvoj demokracije in pravne države ter v manjši meri v organizacije, ki spodbujajo socialni in gospodarski razvoj.

6.1.7   V okviru pomoči IPA ni pobud socialnih partnerjev, niti podprtih ali ciljno usmerjenih programov za krepitev njihovih zmogljivosti.

6.1.8   Omejena sposobnost kosovskih oblasti za črpanje sredstev IPA je še vedno zaskrbljujoča. Vlada bi morala pozvati organizacije civilne družbe k sodelovanju pri določanju prednostnih nalog v okviru pomoči IPA.

6.1.9   Glede na neobstoj strukturiranega dialoga med organizacijami civilne družbe in vlado na Kosovu EESO pozdravlja načrte Evropske komisije za financiranje projektov v letu 2012, ki bodo namenjeni vzpostavitvi mreže organizacij civilne družbe za olajšanje dialoga z oblastmi.

6.1.10   EESO priporoča, da se razpisi za dodelitev sredstev v okviru programov IPA načrtujejo tako, da ne bo prihajalo do vrzeli v financiranju.

---

(1)  Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka republika, Danska, Estonija, Finska, Francija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Slovenija, Švica, Švedska, Turčija, Združeno kraljestvo in ZDA.

(2)  Kushtrim, Shaipi (2011), Annual Review 2010 on Labour Relations and Social Dialogue in South East Europe: Kosovo, Regional Project for Labour Relations and Social Dialogue in South East Europe (Letni pregled 2010 delovnih odnosov in socialnega dialoga v jugovzhodni Evropi: Kosovo; Regionalni projekt za delovne odnose in socialni dialog v jugovzhodni Evropi), Friedrich Ebert Stiftung, januar 2011.

(3)  Better Governance for a Better Impact. A Call for Citizens, The CIVICUS Civil Society Index Analytical Country Report for Kosovo (Boljše upravljanje za boljši učinek. Poziv državljanom. Analitično poročilo o indeksu civilne družbe CIVICUS za Kosovo), Kosovska fundacija za civilno družbo (Kosovar Civil Society Foundation – KCSF), marec 2011.

(4)  Labour Law: its implementation in the first six months (Zakon o delovnih razmerjih: njegovo izvajanje v prvih šestih mesecih), GAP Policy Brief, The Institute for Advanced Studies GAP (Institut za napredne študije GAP), september 2011.

(5)  Better Governance for a Better Impact. A Call for Citizens, The CIVICUS Civil Society Index Analytical Country Report for Kosovo (Boljše upravljanje za boljši učinek. Poziv državljanom. Analitično poročilo o indeksu civilne družbe CIVICUS za Kosovo), Kosovska fundacija za civilno družbo (Kosovar Civil Society Foundation – KCSF), marec 2011.

(6)  Better Governance for a Better Impact. A Call for Citizens, The CIVICUS Civil Society Index Analytical Country Report for Kosovo (Boljše upravljanje za boljši učinek. Poziv državljanom. Analitično poročilo o indeksu civilne družbe CIVICUS za Kosovo), Kosovska fundacija za civilno družbo (Kosovar Civil Society Foundation – KCSF), marec 2011.

(7)  Indeks trajnostnega razvoja NVO za srednjo in vzhodno Evropo ter Evrazijo za leto 2010, USAID (Agencija ZDA za mednarodni razvoj).

(8)  Better Governance for a Better Impact. A Call for Citizens, The CIVICUS Civil Society Index Analytical Country Report for Kosovo (Boljše upravljanje za boljši učinek. Poziv državljanom. Analitično poročilo o indeksu civilne družbe CIVICUS za Kosovo), Kosovska fundacija za civilno družbo (Kosovar Civil Society Foundation – KCSF), marec 2011.

---