21.6.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 181/125

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020)

(COM(2011) 834 final – 2011/0394 (COD))

2012/C 181/22

Poročevalec: Ronny LANNOO

Soporočevalec: Brendan BURNS

Evropski parlament in Svet sta 13. decembra 2011 oziroma 24. januarja 2012 sklenila, da v skladu s členom 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020)

COM(2011) 834 final – 2011/0394 (COD).

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 8. marca 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 479. plenarnem zasedanju 28. in 29. marca 2012 (seja z dne …) s 142 glasovi za in 6 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   EESO podpira poglavitne cilje programa za konkurenčnost podjetij in MSP (program COSME), vendar ugotavlja, da v njem niso upoštevane njegove zahteve iz mnenja o Aktu za mala podjetja  (1), zlasti izboljšanje podpore in svetovanja MSP, prenos podjetij ter dogovarjanje in navezovanje partnerstev z organizacijami MSP.

1.2   Poziva k večji preglednosti konkretnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Že takoj se zastavljata dva problema:

—	cilj: cilj uredbe je konkurenčnost podjetij. Zagotoviti bi bilo treba, da bodo lahko tekmovala s svojo konkurenco na svetovnih trgih. EESO se sicer strinja z zastavljenim ciljem, vendar meni, da se je ravno tako pomembno zavzemati za trajnost MSP na evropskih, regionalnih in lokalnih trgih;

—	sredstva: EESO poziva Komisijo, naj zakonodajni predlog dopolni z delovnim programom, v katerem bo seznam konkretnih ukrepov, s katerimi naj bi odgovorili na potrebe vseh kategorij MSP ter izpolnili njihova pričakovanja ob sedanji krizi.

1.3   Vse odločitve v zvezi s tem operativnim programom bi morale biti v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta v skladu s postopkom soodločanja. Postopek za delegirane akte bi moral biti omejen na opredelitev in izvajanje letnih programov, pripravljenih ob posvetovanju z državami članicami in organizacijami MSP.

1.4   EESO v zvezi s programom poziva, naj

—	bo namenjen vsem podjetjem (2);

—

sredstva usmeri predvsem v glavne prednostne naloge: obveščanje, podpora in svetovanje, dostop do trgov, dostop do financiranja, prilagajanje zahtev in standardov Skupnosti, sodelovanje ter upoštevanje prednostnih nalog iz strategije Evropa 2020 (inovacije, okolju prijazno gospodarstvo in zaposlovanje mladih);

—	v zvezi s tem določi peti posebni cilj: podpora MSP in njihov dostop do svetovanja, s posebnim poudarkom na malih in mikro podjetjih.

1.5   EESO predlaga četrti ukrep za izboljšanje predpisov, in sicer vzpostavitev t. i. zagovorniške službe (office of advocacy) (3), s katero naj bi v zakonodaji bolje upoštevali različne pogoje v malih podjetjih. Vendar pa bi bilo treba vlogo zagovorniške službe in njeno skladnost z drugimi delujočimi organi, npr. mrežo predstavnikov MSP, še opredeliti. Znova opozarja, da nasprotuje posploševanju izjem, ter priporoča, da bi morale biti organizacije MSP vključene v postopek odločanja in zakonodajni postopek.

1.6   EESO poudarja, da partnerskemu upravljanju v predlogu uredbe ni posvečeno dovolj pozornosti. Meni, da ga ne bi smeli omejiti zgolj na posvetovanje, ter Evropski parlament in Svet opozarja na potrebo po vzpostavitvi takšnega upravljanja in okrepitvi partnerstva z organizacijami, ki zastopajo MSP, tako kot v drugih programih Skupnosti (4). EESO poziva k ustanovitvi delovne skupine, ki bi evropskim organizacijam MSP omogočila posvetovanje v vseh fazah oblikovanja, snovanja, izvajanja in spremljanja programa COSME.

1.7   EESO v zvezi s členom 9 o izboljšanju dostopa do trgov meni, da je treba

—	po eni strani razlikovati med dostopom do trgov in po drugi med obveščanjem, svetovanjem in ustanavljanjem MSP;

—	podpreti ukrepe, ki jih v državah članicah že izvajajo organizacije MSP in javni organi;

—	prilagoditi naloge in organizacijo Evropske podjetniške mreže (Europe Enterprise Network), da bo dopolnjevala ukrepe organizacij MSP in jih vključila v svoje dejavnosti. Mreža bi morala postati bolj prepoznavna, njen potencial pa bi bilo treba izkoristiti v celoti.

1.8   EESO opozarja na protislovja med predlaganimi finančnimi instrumenti, programom Obzorje 2020 in drugimi viri financiranja, kot so tisti iz predlaganih uredb o teritorialni koheziji. Tako stanje za MSP pomeni težave. Zato Odbor poziva k razjasnitvi razmerja med temi različnimi viri financiranja. EESO sicer pozdravlja dejstvo, da je 56 % proračunskih sredstev namenjenih finančnim instrumentom, vendar poziva Komisijo in Evropski parlament, naj določita, kako bodo ta sredstva porazdeljena med oba instrumenta, omogočita, da bosta dostopna vsem podjetjem in za vse vrste naložb, pri tem pa ju uskladita z drugimi podobnimi finančnimi instrumenti EU. S tem bi MSP omogočili, da izberejo tisti instrument, ki jim najbolj ustreza. Poziva tudi, da prilagodita pravila in pogoje v zvezi z jamstveno shemo za posojila.

1.9   Odbor poziva, da se ponovno pregleda besedilo Priloge I o kazalnikih, tako da bo mogoče te opredeliti v sodelovanju z organizacijami MSP. Pregledati bi bilo treba tudi besedilo Priloge II in oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga, saj sta v nasprotju z besedilom predloga.

1.10   EESO priporoča Evropskemu parlamentu in Svetu, naj program podpreta in izboljšata, vendar tako, da bodo njegova vsebina, operativni ukrepi in financiranje njegovih prednostnih nalog bolj pregledni, ter da bo obenem omogočal navezovanje partnerstev z evropskimi organizacijami MSP. Proračun programa, ki znaša 2,5 milijarde EUR, pa je v primerjavi z njegovimi cilji videti precej neznaten. EESO zavrača vse poskuse zmanjšanja tega proračuna in poziva Evropski parlament, naj mu posveti več pozornosti. EESO meni, da bodo ravno MSP tista, ki bodo pomagala Uniji iz krize in ustvarila nova delovna mesta.

1.11   Vendar EESO meni, da program ni dovolj ambiciozen. Po njegovem mnenju s predlaganim proračunom v višini 2,5 milijarde EUR ne bo mogoče izvesti ukrepov, potrebnih za podporo dejavnosti in neprestanega razvoja MSP. Ravno MSP pa so tista, ki bodo Uniji pomagala premagati krizo in ustvariti nova delovna mesta. EESO torej nasprotuje vsem poskusom zmanjšanja tega proračuna. Evropski parlament poziva, naj ga poveča na višino proračuna tekočega programa za konkurenčnost in inovativnost (CIP), da bi se v prvi vrsti povečala proračunska sredstva, dodeljena finančnim instrumentom.

1.12   EESO poziva Komisijo, naj pojasni razporeditev proračunskih sredstev programa (razen finančnih instrumentov) in pri tem natančno prikaže, kako bodo finančna sredstva porazdeljena med posameznimi dejavnostmi programa.

2.   Splošne ugotovitve

2.1   EESO je v svojem mnenju o pregledu Akta za mala podjetja  (5) predlagal svoje prednostne naloge za program Konkurenčnost MSP za obdobje 2014–2020. Te v predlogu COSME žal niso ustrezno upoštevane, hkrati pa v njem niso dovolj jasno predstavljeni praktični ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti. EESO poziva Komisijo, naj njemu, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži akcijski program za obdobje trajanja tega programa.

2.2   EESO je še vedno presenečen, da v predlogu ni sklicevanja na Akt za mala podjetja, na katerem bi moral program temeljiti. V njem ravno tako ni sklicevanja na načelo „samo enkrat“ (Only once), medtem ko je načelo „najprej pomisli na male“ komaj omenjeno, posebnosti različnih kategorij MSP pa niso ustrezno upoštevane.

2.3   Konkurenčnost se oblikuje glede na pravila trga, odvisna pa je tudi od drugih dejavnikov, kot so razlike v višini stroškov dela, kupna moč, obdavčitev, dostop do financiranja ali zaposljivost mladih. EESO meni, da bi se bilo treba v predlogu COSME posvetiti predvsem trajnemu razvoju podjetij, ne le njihovi konkurenčnosti.

2.4   V programu bi bilo treba poleg tega predvideti specifične ukrepe za mala in mikro podjetja.

2.5   EESO ob preučitvi uporabe evropske opredelitve MSP v letu 2012 poziva, da se upošteva izredna raznolikost teh podjetij. Komisija bi morala poleg tega Odbor seznaniti z ugotovitvami te analize in ga vključiti v nadaljnje delo.

3.   Stališča o predlogu uredbe

3.1   Uvodne izjave

3.1.1   EESO se strinja s smernicami iz uvodne izjave 10. Program COSME bi moral poleg tega:

—	poenostaviti delovanje MSP in zmanjšati njihovo upravno breme;

—

spodbuditi izvajanje prednostnih nalog strategije Evropa 2020, kot so inovacije, okolju prijazno gospodarstvo in zaposlovanje mladih. EESO je zadovoljen, ker je bila v predlog vključena uvodna izjava 11, v kateri je posebna pozornost namenjena mikro podjetjem, podjetjem, ki se ukvarjajo z obrtniškimi dejavnostmi, in socialnim podjetjem;

—	uporabiti načela iz Akta za mala podjetja v politikah in programih Skupnosti na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

—	upoštevati potrebe MSP v drugih programih Skupnosti ter zagotavljati uskladitev in poenostavitev njihovih upravnih pravil.

3.1.2   Odbor meni, da bi bilo treba v uvodno izjavo 11 k vzpostavljanju in razvoju podjetij dodati tudi drugo možnost, prenos in prevzem podjetij, zaposljivost mladih ter usposabljanje podjetnikov in njihovih zaposlenih, vključiti pa bi bilo treba tudi sklicevanje na vlogo samozaposlenih in svobodnih poklicev.

3.1.3   V uvodni izjavi 12 bi bilo treba navesti, da ima velika večina MSP težave predvsem pri dostopu do ustreznega svetovanja. EESO podpira načelo Evropske podjetniške mreže, vendar meni, da bi bilo treba v celoti izkoristiti njen potencial. Videti je, da številni evropski MSP še vedno komaj vedo za to mrežo. Storitve, ki jih nudi, bi morale v čim večji meri temeljiti na dejanskih zahtevah in potrebah MSP. EESO odobrava predlog, da se upravljanje mreže reorganizira in da pri njem sodelujejo vse zadevne poslovne organizacije.

3.1.4   Pooblastilo Komisije za sprejemanje aktov v skladu s postopkom prenosa, navedeno v uvodni izjavi 28, bi bilo treba po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi omejiti na akte za izvajanje programa, predvsem letne programe, in na pravila o prenosu. Evropski parlament in Svet bi morala sprejeti operativni program, praktične ukrepe in posebna pravila za sodelovanje.

3.1.5   EESO poudarja, da je treba z uredbo COSME vzpostaviti dejanski sistem upravljanja z evropskimi organizacijami MSP. Upoštevati bi bilo treba zamisel o partnerstvu iz člena 5 uredbe o skupnih določbah za strukturne sklade (6). Organizacije MSP bi morale v skladu z Aktom za mala podjetja sodelovati v vseh fazah priprave programa ter pri njegovem letnem izvajanju.

3.1.6   Turizem pomeni za gospodarstvo EU jasno dodano vrednost in podporni ukrepi v okviru programa COSMO bi morali vključevati tudi turistično industrijo. EESO poziva Komisijo, naj mu, podobno pa tudi Parlamentu in Svetu, posreduje operativni program za ta sektor, pripravljen skupaj z organizacijami MSP. Vendar pa jasno dodano vrednost zagotavljajo tudi številni drugi sektorji.

3.2   Poglavje I: Predmet

3.2.1   EESO poziva, da se v člen 1 dodajo tudi izrazi „mikro podjetja“, „podjetja, ki se ukvarjajo z obrtniškimi dejavnostmi“, „samozaposlene osebe“ in „svobodni poklici“.

3.2.2   EESO se strinja s splošnimi cilji iz člena 2, vendar želi, da se vanj vključita tudi dolgoročni razvoj MSP in spodbujanje prenosov podjetij.

3.2.3   V člen 2 bi bilo treba dodati še četrti splošni cilj, tj. uvedbo načel iz Akta za mala podjetja ter uporabo njegovih prednostnih nalog v politikah in programih Skupnosti.

3.3   Poglavje II: Posebni cilji in področja ukrepanja

3.3.1   Štirje posebni cilji iz člena 3 so izredno pomembni. Toda EESO poziva, da se jim doda še:

—	v točki 1d): „izboljšati dostop do lokalnih trgov, zlasti s spodbujanjem prilagoditve evropskih zahtev in standardov potrebam in realnim okoliščinam malih in mikro podjetij“;

—	peti posebni cilj: „spodbuditi podporo MSP in njihov dostop do svetovanja“.

3.3.2   EESO poziva Parlament in Svet, naj se v program doda nov člen o upravljanju, tj. o ustanovitvi svetovalne delovne skupine, v kateri bi evropske organizacije, ki zastopajo različne kategorije MSP, sodelovale pri zasnovi, izvajanju in spremljanju programa ter pri njegovih letnih različicah.

3.3.3   EESO poudarja, da bi bilo treba v člen 6 dodati posebne predloge za:

—	spodbujanje postopkov analize učinka in vzpostavitev sistema zagovorniške službe, takoj ko bodo natančno opredeljeni njena vloga in pristojnosti;

—	uporabo načel „najprej pomisli na male“ in „samo enkrat“ iz Akta za mala podjetja v zakonodajnem postopku in pri izvajanju strategije Evropa 2020;

—	zagotavljanje, da predpisi nastajajo v sodelovanju z organizacijami MSP.

3.3.4   EESO ponovno opozarja, da nasprotuje posploševanju izjem za mikro podjetja (7). Priporoča sodelovanje organizacij MSP, da bi predpise prilagodili realnim okoliščinam teh mikro podjetij.

3.3.5   EESO poziva, da se v člen 7 vključijo ukrepi za spodbujanje prenosov in prevzemov podjetij. To so predvsem ukrepi za usposabljanje bodočih prevzemnikov, obveščanje ter usposabljanje študentov za seznanitev s svetom MSP in priložnostmi, ki jih ta nudi.

3.3.6   V členu 9 bi bilo treba po eni strani razlikovati med ukrepi za izboljšanje dostopa do trga, po drugi pa med ukrepi za obveščanje podjetij in svetovanje podjetjem ter njihovo podporo. EESO poziva, da se člen 9 razdeli na dva ločena člena:

3.3.6.1

Člen 9: Ukrepi za izboljšanje dostopa do trgov Točke 2, 3 in 4 se povzamejo, točka 2 pa se še dopolni tako, da je v njej določeno, da bo program COSME podpiral zlasti ukrepe za sodelovanje MSP in mikro podjetij v postopku priprave in prilagoditve evropskih standardov in zahtev, pa tudi pri njihovem izvajanju v podjetjih.

3.3.6.2

Člen 9a: Ukrepi za obveščanje podjetij in svetovanje podjetjem ter njihovo podporo — EESO poudarja, da mora biti zagotavljanje dostopa vseh MSP do informacij, svetovanja in podpore ena od prednostnih nalog. Uredba COSME bi zato morala: — omogočiti večjo dostopnost programov Skupnosti za organizacije MSP ter zagotoviti ukrepe za tehnično pomoč, namenjene obveščanju in svetovanju MSP. Pri tem bi morale imeti organizacije MSP večjo vlogo; — povečati vlogo enotne kontaktne točke za organizacije MSP na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. — EESO obžaluje, da dejavnosti Evropske podjetniške mreže niso namenjene in ne koristijo večjemu številu MSP, zlasti malih in mikro podjetij, ter da vanjo niso vključene vse organizacije MSP. Meni, da bi morala biti za zagotovitev dostopa vseh MSP do informacij Evropska podjetniška mreža prisotna v vseh teh organizacijah. Podpreti je treba njihovo dejavnost, hkrati pa poskrbeti, da se ne ustvarjajo nove posredniške strukture. Model regionalnih konzorcijev v številnih državah članicah in regijah se je izkazal za učinkovitega, vendar bi ga verjetno bilo treba prilagoditi, da bi se mu lahko pridružile vse organizacije MSP. Odbor meni, da bi morala biti Evropska podjetniška mreža v prvi vrsti namenjena predstavniškim organizacijam MSP, ki so dokazale, da so sposobne organizirati storitve obveščanja, svetovanja in podpore ter jih ponuditi MSP. Priporoča, da se dejavnosti mreže opredelijo v posvetovanju z evropskimi organizacijami, ki predstavljajo MSP, in da se te vključijo v pripravo specifikacij za opredelitev nalog prihodnje mreže.

3.4   Poglavje III: Izvajanje programa

3.4.1   V členu 10 je določeno, da se ob posvetovanju z odborom, v katerem so predstavniki držav članic, sprejme letni program. EESO meni, da bi se bilo treba pred tem posvetovati z evropskimi organizacijami, ki zastopajo MSP, in sicer v okviru delovne skupine, k ustanovitvi katere poziva v točki 3.3.2. Spremljanje izvajanja in upravljanje programa (člen 12) bi moralo potekati v dogovoru z navedeno skupino.

3.4.2   V členu 11 so predvideni „podporni ukrepi“, ki večinoma zajemajo študije in analize. EESO znova poziva Komisijo, naj predloži jasen program študij in analiz, pripravljen v sodelovanju z organizacijami, ki zastopajo MSP, in se s tem odzove na pričakovanja podjetij.

3.5   Poglavje V: Odbor in končne določbe

3.5.1   V členu 16 uredbe, kjer je določeno, da Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, bi bilo poleg tega treba navesti, da ji pomaga tudi skupina partnerjev, kot EESO predlaga v točki 3.3.2.

3.5.2   EESO sicer soglaša, da se za izvedbene ukrepe uporablja načelo delegiranih aktov, vendar meni, da so predlogi iz člena 17(2) del postopka odločanja, ki je v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta, saj pomenijo spremembo posebnega cilja programa. Zato Evropski parlament in Svet poziva, naj člen 17(2) zavrneta.

3.5.3   Delegirani akti iz člena 18 bi morali biti sprejeti v sodelovanju s posebno delovno skupino partnerjev, predlagano v točki 3.3.2. Enako velja tudi za nujni postopek v členu 19.

3.6   Priloga I: Kazalniki za splošne in posebne cilje

3.6.1   EESO priporoča Komisiji, naj te kazalnike določi skupaj z organizacijami MSP, pri tem pa upošteva tiste, ki se v državah članicah že uporabljajo.

3.6.2   EESO predlaga, da se ponovno preučijo merila za ocenjevanje konkurenčnosti. Ustanovitev podjetja (Priloga I osnutka uredbe) je zgolj eden od dejavnikov za ocenjevanje konkurenčnosti gospodarstva. Tudi v programu COSME je kot srednjeročni cilj (rezultat) do leta 2017 določeno sprejetje „približno 7 ukrepov za poenostavitev na leto“. EESO zato priporoča, da se določijo prednostni sektorji, v katerih naj bi zmanjšali upravno breme, ker so izjemnega pomena za konkurenčnost MSP, na primer v sektorjih, ki se ukvarjajo z izdajanjem gradbenih dovoljenj, dodeljevanjem posojil, plačevanjem davkov, izvrševanjem pogodb itd.

3.7   Priloga II: Ukrepi za izboljšanje dostopa MSP do financiranja

3.7.1   EESO podpira finančne instrumente in poziva Parlament in Svet, naj jih še izboljšata. Za veliko večino MSP je posojilno jamstvo eden od najbolj učinkovitih instrumentov.

3.7.2   EESO v zvezi s točko 3 ugotavlja, da ni jasno, kakšna je povezava med programom Obzorje 2020, ki podpira zgolj naložbe v raziskave in inovacije, ter podobnimi finančnimi instrumenti, ki jih lahko vzpostavijo regije v okviru strukturnih skladov. EESO poziva Komisijo, naj natančno navede, kakšno je razmerje med navidezno podobnimi instrumenti, ter določi enake postopke za dostop do njih.

3.7.3   EESO želi, da se vnese nova točka 2a, v kateri bi bilo določeno, da se „jamstvena shema za posojila uporablja v vseh fazah delovanja podjetja: ob ustanovitvi, pri nadaljnjem razvoju in ob prenosu, ne glede na dejavnost ali velikost trga. Ta shema se nanaša na vse vrste naložb, tudi nematerialne.“

3.7.4   V predlogu je navedeno, da jamstvena shema za posojila pokriva posojila do zneska 150 000 EUR.

3.7.4.1   EESO poziva Komisijo, naj natančno navede, na podlagi katerih meril je določila ta znesek, kajti v programu za konkurenčnost in inovacije niso določene nobene omejitve. EESO ugotavlja, da se predlagani znesek nanaša na višino posojila. Toda znesek teh posojil za ustanovitev, naložbe in prenos podjetja je pogosto bistveno večji. Zato naj bi bila posojila, zajamčena v okviru programa Obzorje 2020, višja, čeprav naj bi z njim financirali zgolj projekte na področju inovacij.

3.7.4.2   EESO zato poziva, da se uporabi prejšnji sistem, v katerem ni bilo nobenih omejitev. Če to ni mogoče, poziva, da se omejitev v višini 150 000 EUR uporabi za znesek posrednih osebnih jamstev in ne za posojila. Glede na to, da so stroški prenosa in prevzema podjetij pogosto večji od stroškov za ustanovitev, EESO meni, da znesek posrednih osebnih jamstev ne bi smel biti omejen.

3.7.5   V isti točki je omenjeno tudi poročanje o inovativnih MSP, ki so prejela podporo. Jamstvena shema za posojila bi morala biti namenjena vsem podjetjem, ne glede na to, ali so inovativna ali ne. EESO ponovno poudarja, da dvomi o uporabnosti takega poročanja, ki bi moralo biti omejeno na neposredno uporabne informacije, ne bi pa smelo obremeniti proračunov za financiranje podjetij.

3.7.6   EESO poziva, da se vsi ukrepi, povezani z opredelitvijo in uvedbo finančnih instrumentov, dosledno sprejmejo v dogovoru z evropskimi organizacijami MSP in njihovimi finančnimi partnerji.

3.8   Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga

3.8.1   Odbor meni, da bi bilo treba v točki 1.4.1 o večletnih strateških ciljih navesti, da mora program spodbujati tudi prenos in prevzem podjetij, ne le zgolj njihove ustanovitve in rasti.

3.8.2   V tretjem odstavku točke 1.5.4 je poudarjeno, da bo „novi program usmerjen v MSP v fazi njihove rasti in internacionalizacije“. Ta omejitev je v nasprotju z ostalim besedilom in načeli Akta za mala podjetja: novi program bi moral zajeti vse dejavnosti MSP, ne glede na vrsto trga.

3.8.3   EESO ugotavlja, da zadnji stavek tretjega odstavka ni v skladu z besedilom uredbe, zato poziva, da se stavek črta.

3.8.4   V zadnjem stavku petega odstavka točke 1.5.4 je omenjena vzpostavitev enotnih kontaktnih točk. EESO poziva, da se upoštevajo kontaktne točke in službe, ki že delujejo, da se spoštujejo prakse in način organizacije v posameznih državah članicah, ter da se ukrepa v sodelovanju z organizacijami MSP.

3.8.5   EESO v zvezi s točko 2.1, ki se nanaša na določbe glede spremljanja in poročanja, meni, da bi bilo treba izvesti vmesno analizo, na podlagi katere bi nato program COSME v drugi fazi ustrezno prilagodili. Tak pregled bi moral pravočasno opraviti neodvisen zunanji organ, ki odgovarja Evropskemu parlamentu in Svetu.

---

(1)  UL C 376, 22.12.2011, str. 51–57.

(2)  Glej opombo na strani 1.

(3)  Glej opombo na strani 1.

(4)  Člen 5 splošne uredbe o strukturnih skladih.

(5)  Glej opombo na strani 1.

(6)  Glej opombo na strani 1.

(7)  Glej opombo na strani 1.

---