Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Sveta – Upravno sodelovanje na področju trošarin

(COM(2011) 730 konč. – 2011/0330 (CNS))

2012/C 68/08

Glavna poročevalka: ga. LOUGHEED

Svet je 28. novembra 2011 sklenil, da v skladu s členom 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Sveta – Upravno sodelovanje na področju trošarin

COM(2011) 730 konč. – 2011/0330 (CNS).

Predsedstvo Odbora je 6. decembra 2011 strokovno skupino za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo zadolžilo za pripravo dela Odbora na tem področju.

Zaradi nujnosti postopka je Evropski ekonomsko-socialni odbor na 477. plenarnem zasedanju 18. in 19. januarja 2012 (seja z dne 18. januarja 2012) za glavno poročevalko imenoval go. LOUGHEED ter mnenje sprejel s 138 glasovi za in 10 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   EESO podpira in odobrava predlog nove uredbe o upravnem sodelovanju na področju trošarin, za katerega meni, da je potrebna in koristna posodobitev obstoječih pravil, katere namen je podpreti sodelovanje nacionalnih uprav za zagotovitev učinkovitega pobiranja davkov in boj proti goljufijam na področju trošarin.

2.   Obrazložitev

2.1   V EU se dajatve v obliki trošarin obračunavajo od treh skupin izdelkov: alkohol in alkoholne pijače, tobačni izdelki in energenti. Te trošarine imajo pomembno vlogo pri poskusih vplivanja na splošne vzorce obnašanja ter prispevajo k javnim financam držav članic in EU (1).

2.2   V EU je (zlasti pri tobaku in alkoholu) zelo velik obseg goljufij zaradi različnih vzrokov, tudi zaradi možnosti precejšnjega zaslužka za razmeroma malo dela. Goljufij je toliko, da je bila ustanovljena skupina na visoki ravni za goljufije na področju tobaka in alkohola (2), katere priporočila za boj proti tovrstnim goljufijam je ECOFIN sprejel maja 1998. Danih je bilo več priporočil, najbolj stvarno in dolgoročno pa je bilo priporočilo, naj EU vzpostavi popolnoma računalniško podprt sistem za gibanje in nadzor trošarinskega blaga.

2.3   Evropska unija je zato več let postopno razvijala in uvajala nov, sodoben sistem za spremljanje gibanja blaga pod režimom odloga plačila trošarine na notranjem trgu, t. i. sistem za gibanje in nadzor trošarinskega blaga (EMCS).

3.   Sistem za gibanje in nadzor trošarinskega blaga

3.1   Sistem za gibanje in nadzor trošarinskega blaga je bil oblikovan z Odločbo št. 1152/2003. Njegova vzpostavitev je bila pomembno delo, pri katerem so sodelovali Evropska komisija, carinske uprave držav članic in gospodarski subjekti. Vsi so se morali prebiti skozi več faz razvoja, da bi sistem, ki je povečini temeljil na papirju in bil za vse precej obremenjujoč, nadomestili z računalniškim in elektronskim sistemom, ki bo skorajda v celoti brezpapiren. Še bolj pomembno pa je, da bi moral novi sistem ustreznim organom omogočati sledenje gibanju blaga v realnem času, v podatkovnih zbirkah pa bi se informacije sproti zbirale, kar bo omogočilo lažje in bolj poglobljene analize ter avtomatizirano ocenjevanje tveganj.

3.1.1   Za gospodarske subjekte, ki jih to zadeva, avtomatizacija zdaj pomeni hitrejše izvajanje potrebnih upravnih postopkov (za vse premike se zdaj že izda elektronski administrativni dokument, ki nadomešča papirnate dokumente). Z njo so se standardizirali številni zahtevani dokumenti, vključuje pa tudi spletno podporo, s katero se preverjajo poverilnice potencialnih trgovinskih partnerjev.

3.1.2   EESO meni, da EMCS olajšuje zakonito trgovino na notranjem trgu, hkrati pa pomeni dodatno orodje držav članic za boj proti goljufijam na področju trošarin.

4.   Predlog uredbe Sveta o upravnem sodelovanju na področju trošarin

4.1   Predlog je eden od zadnjih elementov, ki so potrebni, da bo lahko sistem postal v celoti operativen. Nadomešča obstoječo uredbo o upravnem sodelovanju na področju trošarin (Uredba št. 2073/2004), upošteva že skoraj v celoti izpeljano posodobitev ter upravam držav članic omogoča, da slednjo izkoristijo pri medsebojnem sodelovanju in tako resnično izboljšajo svojo sposobnost koordinacije za doseganje čim boljših rezultatov.

4.2   EESO odobrava in podpira širitev področja uporabe predloga, ki tako zajema tudi sodelovanje pri izvrševanju trošarinske zakonodaje in ne le odmero trošarin, saj je to sprememba, ki koristi v boju proti goljufijam ter pri krepitvi notranjega trga in zaupanja državljanov vanj.

4.3   Velik del predloga je neizogibno namenjen pravnim predpisom, ki urejajo potek upravnega sodelovanja po novem sistemu. EESO meni, da predlog predstavlja uravnotežen pristop, ki bo državam članicam omogočil, da izkoristijo prednosti, vgrajene v novi sistem, hkrati pa ne povečuje njihovega upravnega bremena ali upravnega bremena gospodarskih subjektov.

4.3.1   EESO prav tako meni, da predlog jasno opredeljuje pravice in obveznosti vseh strani, zlasti nacionalnih uprav, ter da so predlagani procesi in časovni okviri dovolj ambiciozni, da bo mogoče zagotoviti razmeroma pravočasne odzive, hkrati pa jih bodo lahko vse strani zlahka izpeljale. EESO v zvezi s tem zanima vsebina izvedbenega akta, ki je še v pripravi in naj bi podrobno opredelil kategorije informacij za bodisi obvezno bodisi neobvezno izmenjavo v okviru avtomatične izmenjave.

4.4   Novosti predloga se povečini nanašajo na posodobitev sistema in nove možnosti, ki so na voljo za boljše sodelovanje uprav. EESO močno podpira Evropsko komisijo in države članice pri tem, da bi čim bolje izkoristile izboljšani sistem ter tako izboljšale učinkovitost odmerjanja in pobiranja davkov, pa tudi priznale obstoj goljufij in se proti njim borile zlasti z boljšim upravnim sodelovanjem držav članic.

4.4.1   Odbor upa, da bo novi sistem izboljšal kakovost avtomatičnega poročanja, kar bi državam članicam omogočilo, da se hitreje osredotočijo na problematične dejavnosti. Zlasti koristna je uvedba sistema nadaljnjega spremljanja, ki bi moral pripomoči k temu, da se kakovost in uporabnost izmenjanih informacij nenehno pregledujeta in izboljšujeta.

4.5   EESO se strinja z navedbo v predlogu, da je potrebna pravna podlaga za zbiranje podatkov iz posameznih evidenc gibanja in uporabo teh evidenc za analize držav članic, vendar priporoča previdnost pri njihovi uporabi in oblasti opozarja, naj takšne informacije uporabljajo le v ustrezni meri.

4.6   EESO meni, da je v predlogu ravnotežje med pristojnostmi na področju trošarin in EMCS ustrezno opredeljeno, pri čemer je Evropska komisija pristojna za mehanizem in vzdrževanje sistema, države članice pa za informacije v sistemu, izmenjavo informacij ter seveda odkrivanje goljufij in ustrezno ukrepanje.

4.7   EESO meni, da je koristna v predlogu navedena uskladitev trošarinskih predpisov s spremembami pravil EU, ki urejajo upravno sodelovanje na področju DDV in neposredne obdavčitve. Odbor podpira vsa prizadevanja nacionalnih služb, pristojnih za obdavčitev, dohodke, trošarine in carine, za izboljšanje komunikacije in sodelovanje, saj meni, da bo to na koncu prispevalo k boljšemu notranjemu trgu.

4.8   EESO zlasti podpira pravno podlago za storitev SEED na portalu Europa, ki jo zagotavlja predlog, saj meni, da je ta storitev koristno orodje, s katerim lahko zakoniti gospodarski subjekti hitro ugotovijo, kakšna je kredibilnost njihovih potencialnih trgovinskih partnerjev.

(1)  V EU se s trošarinami in podobnimi dajatvami po ocenah letno zbere 307 milijard EUR (znesek za leto 2010), od tega 22 milijard od alkohola in alkoholnih pijač, 207 milijard od energentov in 77 milijard od tobačnih izdelkov. Te številke predstavljajo seštevke zneskov, ki jih Evropska komisija ločeno objavlja v trošarinskih tabelah za alkoholne pijače, energente in električno energijo ter tobačne izdelke, dostopnih na spletnem mestu GD za obdavčenje in carinsko unijo: http://ec.europa.eu/taxation_customs/index_en.htm.

(2)  Po takratnih ocenah skupine na visoki ravni so izgube zaradi goljufij v letu 1996 pri tobaku znašale okoli 3,3 milijarde ECU, pri alkoholu pa 1,5 milijarde ECU.