EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52011XP1125(01)

Prispevki XLVI – Konferenca odborov parlamentov EU za evropske zadeve (COSAC) – Varšava od 2. do 4. oktobra 2011

UL C 345, 25.11.2011, p. 1–3 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

25.11.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 345/1


PRISPEVKI XLVI

Konferenca odborov parlamentov EU za evropske zadeve (COSAC)

Varšava od 2. do 4. oktobra 2011

2011/C 345/01

1.   Večletni finančni okvir

1.1

Ob upoštevanju sedanje gospodarske in finančne krize v nekaterih državah članicah, težav s prevelikim proračunskim primanjkljajem, zaradi katerega mora precej držav članic izvajati obsežne varčevalne programe, socialnih nemirov, ki podžigajo evroskepticizem na eni strani, ter vse večjih potreb in izzivov pri trajnostnem gospodarskem razvoju Evropske unije, izvajanju strategije Evropa 2020 ter dohajanju svetovne konkurence na drugi strani, Konferenca odborov parlamentov EU za evropske zadeve (COSAC) podpira prizadevanja institucij EU pri pripravi predloga večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, ki bo podlaga za razpravo in odločanje v Evropski uniji. Vendar je treba pri ugotovitvah razprave upoštevati nacionalne proračunske okvire in nacionalne proračunske strategije.

1.2

Po mnenju COSAC-a je treba poenostaviti pravila in postopke pri zbiranju, dodeljevanju in uporabi lastnih sredstev Evropske unije ter povečati preglednost na tem področju. Hkrati spodbuja institucije EU, naj uvedejo ustrezne ukrepe. Nacionalni parlamenti in Evropski parlament bodo pravočasno obravnavali prednosti teh posebnih ukrepov.

1.3

COSAC je skrbno preučil predloge za uvedbo različnih vrst evropskih davkov, ki bodo zagotovili nov vir prihodkov za proračun EU. Po mnenju COSAC-a v obdobju okrevanja po krizi novi instrumenti ne bi smeli povečati finančnega bremena za zasebni sektor ali posameznike. V nekaterih primerih bi taki ukrepi lahko tudi izkrivili enake pogoje med subjekti EU in njihovimi svetovnimi konkurenti.

1.4

Glede na sedanje zapletene razmere in številne probleme pri potrebnem izboljšanju načrtovanja, odobritve in izvajanja prihodnjih proračunov Unije COSAC spodbuja pristojne institucije, naj pospešijo zakonodajno delo na tem področju in, kjer je mogoče, izvajajo pogostejša in obsežnejša socialna posvetovanja.

1.5

COSAC spodbuja institucije EU, naj se pogajajo o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 ter ga sprejmejo, kar bo omogočilo celovito izvajanje srednje- in dolgoročnih politik EU v skladu z evropskim načelom solidarnosti in ob upoštevanju sedanje gospodarske in finančne krize. Glede na to COSAC poudarja, da sta kohezijska politika ter poštena in pravična skupna kmetijska politika bistvena instrumenta, ki imata pomembno vlogo pri spodbujanju solidarnosti, zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državami članicami ter uresničevanju strateških ciljev EU. Še naprej morata biti osredotočeni na nadaljnjo rast in razvoj najmanj razvitih regij.

1.6

COSAC poudarja poseben pomen financiranja EU za projekte v evropskem interesu, ki sicer morda ne bi pritegnili zadostnega financiranja zgolj iz zasebnega sektorja, vendar so bistvenega pomena za doseganje ciljev politike EU za dobro delujoč notranji trg.

1.7

COSAC pozdravlja sporočilo poljskega predsedstva, da bo 20. in 21. oktobra 2011 pripravilo konferenco o večletnem finančnem okviru. Prav tako pozdravlja namero predsedstva, da nanjo povabi predstavnike nacionalnih parlamentov, ter poudarja pomen zgodnjega vključevanja nacionalnih parlamentov.

1.8

COSAC spodbuja institucije EU, naj na pogajanja o večletnem finančnem okviru uvrstijo cilj za večjo odgovornost in preglednost pri upravljanju sredstev EU. Prav tako poziva države članice, naj ob ustreznem upoštevanju vloge Evropske komisije povečajo odgovornost in preglednost pri porabi sredstev EU na nacionalni ravni.

2.   Dve leti po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe – parlamentarna izkušnja

2.1

COSAC izraža zadovoljstvo ob prvi razpravi o oceni parlamentarnih izkušenj in najboljših praks dve leti po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe.

2.2

Pozdravlja dejavno vključevanje nacionalnih parlamentov v preverjanje subsidiarnosti v skladu s Protokolom št. 2 Lizbonske pogodbe o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Nacionalni parlamenti imajo različna stališča o praktičnem izvajanju načela subsidiarnosti. Po mnenju COSAC-a bi morali nacionalni parlamenti in institucije EU dejavno izmenjavati informacije in sedanje prakse o uporabi Protokola št. 2, njegova uporaba pa bi morala biti jasneje izražena kot del stalnega dialoga med vsemi vključenimi stranmi.

2.3

Glede na 5. člen Protokola št. 2 COSAC poudarja, da je treba omogočiti oceno finančnih učinkov, ki jih imajo osnutki zakonodajnih aktov EU, pri direktivah pa tudi oceno posledic za nacionalne pravne sisteme, če naj nacionalni parlamenti izvajajo njim zaupana pooblastila. Poleg tega COSAC opozarja, da morajo osnutki zakonodajnih aktov EU temeljiti na kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikih. Prav tako ugotavlja, da analize subsidiarnosti v obrazložitvenih memorandumih Komisije doslej ne izpolnjujejo zahtev iz 5. člena.

2.4

COSAC je seznanjen z zaskrbljenostjo nacionalnih parlamentov glede kakovosti in neodvisnosti ocen učinka za osnutke zakonodajnih aktov EU, ki so občasno shematske in brez zadovoljive vsebine. COSAC opozarja na predlog številnih nacionalnih parlamentov, naj se celotno besedilo ocen učinka prevede v vse uradne jezike Evropske unije.

2.5

COSAC pozdravlja razpravo o sodelovanju nacionalnih parlamentov, ki jo je pripravil z Evropsko komisijo. Poziva Evropsko komisijo, naj ugotovitve razprave upošteva pri svoji oceni razmer v Uniji ter pri pripravi delovnih programov.

2.6

COSAC je načeloma zadovoljen s tesnim in odprtim sodelovanjem nacionalnih parlamentov z Evropsko komisijo, vzpostavljenim z Lizbonsko pogodbo. Neformalni politični dialog med Evropsko komisijo in nacionalnimi parlamenti bo prispeval h krepitvi parlamentarne dimenzije v procesu odločanja EU. Vendar pa COSAC ugotavlja, da morajo predložena obrazložena mnenja v skladu s 6. členom Protokola št. 2 navajati, zakaj obravnavani osnutek ni v skladu z načelom subsidiarnosti in ne, zakaj je.

2.7

COSAC poziva Evropsko komisijo, naj bodo odgovori na obrazložena mnenja o osnutkih zakonodajnih aktov EU natančnejši in oprijemljivejši. Številni nacionalni parlamenti menijo, da bi se morala Komisija v svojih odgovorih bolj osredotočiti na posebna vprašanja v obrazloženih mnenjih, ki so jih predložili nacionalni parlamenti. COSAC poziva Evropsko komisijo, naj ukrene vse potrebno, da bodo njeni odgovori na obrazložena mnenja ali prispevki v okviru neformalnega političnega dialoga posredovani v treh mesecih.

2.8

COSAC je seznanjen s pomisleki, ki so jih izrazili številni nacionalni parlamenti, nekateri tudi v obrazloženih mnenjih, da so pooblastila Evropski komisiji za odločanje z delegiranimi akti preobsežna. Po mnenju COSAC-a se lahko zgodi, da bodo bistveni elementi na področju, rezerviranem za osnutke zakonodajnih aktov EU, izven področja nadzora nacionalnih parlamentov.

2.9

Glede na nadaljnje medparlamentarno sodelovanje COSAC poudarja pomen okrepljenega komuniciranja kot sestavnega dela v dialogu ter izmenjavi informacij in najboljših praks med odbori za evropske zadeve nacionalnih parlamentov v državah članicah EU in z Evropskim parlamentom.


Top