11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 136/99

—

ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga je vložila Ana Gomes v imenu skupine S&D o potekajočih pogajanjih o okvirnem sporazumu med EU in Libijo (B7-0615/2010),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 15. oktobra 2007 o začetku razprave za okvirni sporazum med EU in Libijo ter sklepov Evropskega sveta z dne 18. in 19. junija ter 29. in 30. oktobra 2009 o politikah, ki zadevajo migracije,

—

ob upoštevanju memoranduma o soglasju, ki sta ga 23. julija 2007 podpisala komisarka Ferrero-Waldner in minister za zunanje zadeve El Obeidi,

—

ob upoštevanju potekajočih pogajanj med EU in Libijo o okvirnem sporazumu,

—

ob upoštevanju akcijskega načrta HIV za Bengazi, ki se je začel izvajati novembra 2004,

—

ob upoštevanju sedanjega praktičnega sodelovanja med EU in Libijo na področju migracij in agende o sodelovanju na področju migracij, ki sta jo Komisija in Libija podpisali 4. oktobra 2010,

—

ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

—

ob upoštevanju Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 in protokola z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev,

—

ob upoštevanju več instrumentov za človekove pravice, ki jih je podpisala Libija, kot so na primer Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (1970), Mednarodni pakt o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah (1970), Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (1968), Konvencija o odpravljanju vseh oblik diskriminacije žensk (1989), Konvencija proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju (1989), Konvencija o otrokovih pravicah (1993) ter Mednarodna konvencija o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin (2004),

—

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 62/149 z dne 18. decembra 2007, ki poziva k moratoriju za izvajanje smrtne kazni, in resolucije generalne skupščine Združenih narodov 63/168 z dne 18. decembra 2008, ki poziva k izvajanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 62/149 iz leta 2007,

—

ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah narodov in protokola k listini o ustanovitvi Afriškega sodišča za človekove pravice in pravice ljudstev, ki ju je Libija ratificirala 26. marca 1987 in 19. novembra 2003,

—

ob upoštevanju konvencije Afriške unije iz septembra 1969, ki ureja posebne vidike begunske problematike v Afriki in katere pogodbenica je Libija od 17. julija 1981,

—

ob upoštevanju listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 18. januarja 2007 o smrtni obsodbi zdravstvenega osebja v Libiji (1) in z dne 17. junija 2010 o usmrtitvah v Libiji (2),

—

ob upoštevanju členov 121(3) in 97 svojega poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A7-0368/2010),

A.

ker se kljub nadaljevanju avtoritativnega režima in sistematičnega kršenja mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in svoboščinah v Libiji njeni trgovinski in politični odnosi z državami članicami EU širijo, Libija pa igra vlogo tudi kot partnerica EU v sredozemski regiji in Afriki pri številnih vprašanjih glede varnosti in stabilnosti, zlasti vprašanjih migracij, javnega zdravja, razvoja, trgovinskih in gospodarskih odnosov, podnebnih sprememb, oskrbe z energijo in kulturne dediščine,

B.

ker imajo številne države članice EU tesne odnose z Libijo, ki prek državnih gospodarskih družb in bank vlaga finančna sredstva v Evropi, in ker sta Italija in Libija 30. avgusta 2008 podpisali sporazum o prijateljstvu, ki ureja odnose na različnih področjih, med drugim tudi sodelovanje pri urejanju migracij ter finančno odškodnino za vojno in kolonializem; ker je italijanski parlament 9. novembra 2010 zahteval, naj vlada to pogodbo ponovno pregleda,

C.

ker okvirni sporazum med EU in Libijo, o katerem sedaj potekajo pogajanja, zajema številna področja, od krepitve političnega dialoga do obvladovanja migracij, razvoja trgovinskih in gospodarskih odnosov, varnosti oskrbe z energijo ter boljšega sodelovanja v različnih sektorjih, ker naj bi okvirni sporazum ponudil priložnost za okrepitev političnega dialoga med Libijo in EU,

D.

ker so spoštovanje človekovih pravic, demokracija in pravna država, pa tudi nasprotovanje smrtni kazni, temeljna načela EU; ker je Parlament trdno zavezan splošni ukinitvi smrtne kazni in je večkrat pozival k preklicu smrtne kazni in izpustitvi petih bolgarskih medicinskih sester in palestinskega zdravnika, ki so bili v Libiji zaprti več let, ter obsoja usmrtitve Libijcev in državljanov drugih držav v Libiji,

E.

ker je Libija ratificirala konvencijo Afriške unije, ki ureja posebne vidike begunske problematike v Afriki, v 8. členu katere je poudarjeno, da naj bo konvencija učinkovita dopolnitev Konvencije Združenih narodov o beguncih iz leta 1951 v Afriki in da države podpisnice sodelujejo z Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce; ker Libija ni ratificirala Konvencije Združenih narodov o beguncih iz leta 1951, ki je edina mednarodna konvencija s celostno opredelitvijo pojma begunstva in ki jo spremljajo zavezujoči varnostni ukrepi in poseben mehanizem nadzora, ki ga izvaja Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce,

F.

ker veliko dokazov kaže, da je v Libiji razširjena diskriminacija delavcev migrantov zaradi njihove narodnosti, zlasti rasno preganjanje afriških delavcev migrantov, in ker je Evropski parlament zelo zaskrbljen zaradi poročil o spolnem nasilju nad ženskami,

G.

ker člen 19(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah prepoveduje vsako odstranitev, izgon ali izročitev ljudi državi, v kateri obstaja zanje resna nevarnost, da bodo podvrženi smrtni kazni, mučenju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju,

H.

ker je bila Libija 13. maja 2010 izvoljena v Svet Združenih narodov za človekove pravice in je ratificirala več instrumentov za človekove pravice in ker ima zaradi tega določene mednarodne pravne obveznosti glede spoštovanja človekovih pravic, vendar pa doslej ni sprejela konkretnih ukrepov za izboljšanje položaja človekovih pravic in začetek resničnega sodelovanja z organi Združenih narodov za posebne postopke in izvajanje pogodb; ker so človekove pravice nedeljive in ker Libijci in tujci v Libiji kljub temu, da uživajo nekatere ekonomske in socialne ugodnosti zaradi državne razdelitve nacionalnega dohodka, ne uživajo večine državljanskih in političnih pravic, in sicer svobode izražanja, zbiranja in združevanja, pravice do poštenega sojenja, delovnopravnih pravic, pravic žensk in svobodnih volitev, in ker so pogosti primeri samovoljnega pridržanja, mučenja, neprostovoljnih izginotij in diskriminacije, zlasti migrantov,

I.

ker uresničevanje državnih pooblastil v Libiji ne temeljni na vladavini prava ali demokratični odgovornosti ter vodi v samovoljno in nepredvidljivo obnašanje v zvezi s tujci in tujimi interesi, kot se je na primer nedavno zgodilo švicarskemu poslovnežu in tujcem, ki so bili usmrčeni zaradi običajnih kaznivih dejanj in katerih identiteta ni bila razkrita,

1.

v okviru potekajočih pogajanj o okvirnem sporazumu naslavlja na Svet naslednja priporočila:

2.

naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu ter v vednost Komisiji in vladam držav članic Evropske unije.