52011PC0846

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Pred letom 1982 je Grenlandija prek Danske štela za del Evropske unije in evropskim ladjam je bilo dovoljeno loviti ribe v grenlandskih vodah. Po letu 1982 je Grenlandija izstopila iz EU in se z njo povezala kot ena od čezmorskih držav in ozemelj s sklenitvijo Pogodbe o Grenlandiji. V pogodbi je bila poudarjena potreba po ohranitvi tesnih vezi med EU in Grenlandijo, zlasti v zvezi z razvojnimi potrebami Grenlandije in ribolovnimi pravicami EU.

Dne 13. marca 1984 je bil podpisan sporazum o ribolovu. Po vmesnem pregledu četrtega protokola o ribolovu je Evropski svet (leta 2003) sklenil, da bi bilo treba v ureditvi tega področja upoštevati pomen ribištva in strukturne razvojne težave Grenlandije. V skupni izjavi EU, Grenlandije in Danske so bili opredeljeni skupni cilji novega partnerstva. Ta izjava je bila politična podlaga za Sklep Sveta 2006/526/ES, v katerem je bil opredeljen okvir za sodelovanje med podpisnicami v obdobju 2007–2013. Partnerstvo iz Sklepa Sveta 2006/526/ES se izteče 31. decembra 2013.

Ne glede na obstoječi Sporazum med EU in Grenlandijo o partnerstvu v ribiškem sektorju pa vedno večji geostrateški pomen Grenlandije, pomen arktične regije za EU in njena vse večja dostopnost zaradi podnebnih sprememb ter strukturne pomanjkljivosti Grenlandije opravičujejo oblikovanje novega instrumenta, s katerim se bo mogoče odzvati na te spremembe.

Partnerstvo med Evropsko unijo, Grenlandijo in Dansko bo olajšalo posvetovanja in dialog o politiki glede ciljev in področij sodelovanja, določenih s tem sklepom. V okviru partnerstva bo zlasti opredeljen okvir za dialog o politiki glede vprašanj, ki so v skupnem interesu posameznih partneric, s čimer bo zagotovljena podlaga za širše sodelovanje in dialog na področjih, kot so:

- globalna vprašanja, med drugim tudi energetika, podnebne spremembe in okolje, naravni viri, vključno s surovinami in brez ribiških proizvodov, pomorski promet, raziskave in inovacije;

- vprašanja v zvezi z Arktiko, ki so v interesu Evropske unije.

Posebni cilji partnerstva so:

- pomagati Grenlandiji, da se spopade z glavnimi izzivi, predvsem s trajnostno diverzifikacijo gospodarstva, potrebo po izboljšanju usposobljenosti svoje delovne sile, vključno z znanstveniki, in grenlandskih informacijskih sistemov na področju informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij;

- okrepiti zmogljivost grenlandske uprave za boljše oblikovanje in izvajanje nacionalnih politik, zlasti na novih področjih skupnega interesa, določenih v programskem dokumentu za trajnostni razvoj iz člena 4(2).

Področja sodelovanja partnerstva so:

1. izobraževanje in usposabljanje, turizem in kultura;

2. naravni viri[1], vključno s surovinami;

3. energija, podnebje, okolje in biotska raznovrstnost;

4. mednarodno sodelovanje o vprašanjih v zvezi z Arktiko, kot so Arktični svet, pomorski promet in izkoriščanje naravnih virov;

5. socialni sektor, mobilnost delovne sile, sistemi socialne varnosti, vprašanja v zvezi z varnostjo hrane in zanesljivo preskrbo s hrano;

6. raziskave in inovacije na področjih, kot so energetika, podnebne spremembe, ustrezno odzivanje na nesreče, naravni viri, vključno s surovinami, in trajnostna uporaba živih virov.

Novo partnerstvo bo tudi poizkus odziva na potrebe EU in Grenlandije po vzajemnem reševanju problemov zaradi globalnih vprašanj, kot so podnebne spremembe, okolje, pomorski promet, raziskave in razvoj. Poleg tega bo partnerstvo lahko prispevalo k odpravljanju strukturnih pomanjkljivosti grenlandskega gospodarstva, saj bo pristojnim organom zagotovilo primeren okvir za oblikovanje in izvajanje politik, ki bodo privedle do večje diverzifikacije gospodarstva.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Komisija je med 26. novembrom 2010 in 31. januarjem 2011 organizirala javno posvetovanje o prihodnjih finančnih sredstvih za zunanje ukrepanje EU. Večina vprašanih potrjuje, da finančne intervencije EU področjem, ki se financirajo prek finančnih instrumentov EU za zunanje ukrepanje[2], zagotavljajo bistveno dodano vrednost.

Več kot dve tretjini vprašanih meni, da se interesi EU dovolj upoštevajo pri zunanjem ukrepanju in da bi se morali pri tem močneje opirati na vrednote in načela EU ter na razvojne cilje partnerskih držav. Večjo prilagodljivost geografskih omejitev instrumentov EU kot način odziva na medregionalne izzive podpira velika večina vprašanih.

Opravljenih je bilo več ocen in vrednotenj sodelovanja med EU in ČDO, izvedena pa so bila tudi nadaljnja posvetovanja z zainteresiranimi stranmi. Pri tem je Evropska komisija organizirala javno posvetovanje, ki je trajalo od julija do oktobra 2008[3] in v katero je spadala tudi konferenca zainteresiranih strani, ki je bila oktobra 2008 organizirana v Bruslju[4]. Opravljen je bil tudi vmesni pregled partnerstva med EU in Grenlandijo za obdobje 2007–2013 (v fazi dokončnega oblikovanja) s pozitivnimi ugotovitvami glede rezultatov veljavnega instrumenta.

V oceni učinka, ki je bila opravljena za namen oblikovanja tega novega partnerstva, so bile proučene tri možnosti.

7. Možnost brez partnerstva z Grenlandijo.

8. Možnost ohranitve sedanjega stanja.

9. Možnost spremenjenega partnerstva, pri katerem se upoštevajo geostrateški pomen Grenlandije v zvezi z globalnimi vprašanji, kot so globalno segrevanje ozračja, naravni viri, vključno s surovinami, in naraščajoče mednarodno zavedanje o Grenlandiji, hkrati pa se EU dovoli, da v tujini v celoti uveljavlja svoje interese in politike.

Ta predlog se opira na tretjo možnost.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Členi 198 do 204 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) se uporabljajo za Grenlandijo ob upoštevanju posebnih določb iz Protokola o posebni ureditvi za Grenlandijo, priloženega k PDEU (Protokol št. 34).

V vse bolj globaliziranem okolju postajajo različne notranje politike EU (podnebne spremembe, okolje, politika o Arktiki, energetika, migracije, surovine, inovacije itd.) vedno bolj povezane z zunanjim ukrepanjem EU, zato je v skladu s sporočilom Komisije z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ in PDEU potrebna vzajemna okrepitev notranjega in zunanjega ukrepanja.

Globalna vprašanja, kot so vedno večji vpliv podnebnih sprememb na človekovo delovanje in okolje, pomorski promet, naravni viri, vključno s surovinami, ter raziskave in inovacije, so povečala geostrateški pomen Grenlandije. Poleg tega bi bilo mogoče zaskrbljenost EU za Arktiko, med drugim učinek podnebnih sprememb, učinkoviteje odpraviti s pomočjo novega in okrepljenega partnerstva z enim od ozemelj arktične regije, ki je po površini skoraj enako velika kot Evropa, četudi je redko poseljena.

Ta predlog izpolnjuje zahteve člena 5 PDEU, saj upošteva načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter zahteva ukrepanje na ravni EU.

Kljub temu, da Grenlandija prejema pomoč Danske v višini skoraj 450 milijonov EUR, pa Danska ne podpira nobene posebne strategije, temveč grenlandski sistem kot celoto. Pomoč EU bo namenjena nacionalnim strategijam, ki jih bo uvedla, sprejela in izvajala grenlandska vlada in bodo omogočale širši dialog o strateških interesih obeh partneric.

Kar zadeva sklep o financiranju, bi bila pomoč predvsem v obliki proračunske podpore, torej bo potreben reden dialog o ključnih sektorjih, ki bodo zajeti z dogovorjenimi strategijami za zadevno obdobje.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

V sporočilu Komisije o prihodnjem finančnem okviru Evropske unije je v postavki „Drugo“ razdelka 4 (Evropa v svetu) naveden znesek v višini 217,8 milijona EUR za partnerstvo z Grenlandijo po letu 2013.

2011/0410 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o odnosih med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 203 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[5],

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

10. Pogodba, ki v zvezi z Grenlandijo spreminja pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti[6] (v nadaljnjem besedilu: Pogodba o Grenlandiji) in je začela veljati 1. februarja 1985, določa, da se Pogodba o delovanju Evropske unije za Grenlandijo ne uporablja več, pač pa je Grenlandija, ki je del ene od držav članic, odslej pridružena Evropski uniji kot ena od čezmorskih držav in ozemelj (ČDO).

11. V preambuli Pogodbe o Grenlandiji je določeno, da je treba vzpostaviti ureditev, ki dopušča ohranjanje tesnih in trajnih vezi med Unijo in Grenlandijo ter upoštevanje vzajemnih interesov, zlasti razvojnih potreb Grenlandije, in da ureditev za ČDO, določena v četrtem delu Pogodbe o delovanju Evropske unije zagotavlja primeren okvir za te odnose.

12. V skladu s členom 198 Pogodbe o delovanju Evropske unije je namen pridružitve spodbujanje gospodarskega in socialnega razvoja ČDO ter vzpostavitev tesnih gospodarskih odnosov med njimi in Evropsko unijo kot celoto. Na podlagi člena 204 Pogodbe o delovanju Evropske unije se členi 198 do 203 uporabljajo za Grenlandijo ob upoštevanju posebnih določb iz Protokola o posebni ureditvi za Grenlandijo, priloženega k Pogodbi o delovanju Evropske unije (Protokol št. 34).

13. Določbe o uporabi načel iz členov 198 do 202 Pogodbe o delovanju Evropske unije so opredeljene v Sklepu Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001[7], ki je bil spremenjen s Sklepom 2007/249/ES, o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Sklep o pridružitvi čezmorskih držav), ki se še vedno uporablja za Grenlandijo pod pogoji iz navedenega sklepa.

14. Svet Evropske unije je v sklepih z dne 24. februarja 2003 o vmesnem pregledu četrtega protokola o ribolovu med Evropsko skupnostjo, vlado Danske in lokalno vlado Grenlandije potrdil geostrateški pomen Grenlandije za Evropsko unijo in izpostavil duh sodelovanja, ki izhaja iz odločitve Unije, da Grenlandiji podeli status čezmorskega območja, ter naglasil, da obstaja potreba po razširitvi in okrepitvi prihodnjih odnosov med Evropsko unijo in Grenlandijo ob upoštevanju pomembnosti ribolova ter potrebe po strukturnih in panožno usmerjenih reform na Grenlandiji. Poleg tega se je Svet zavezal, da bo prihodnje odnose Evropske unije z Grenlandijo po letu 2006 gradil na celostnem partnerstvu za trajnostni razvoj, ki bi vključeval poseben sporazum o ribolovu, izpogajanem na podlagi splošnih pravil in načel za take sporazume.

15. Sporazum o ribolovu med Evropsko gospodarsko skupnostjo na eni strani in vlado Danske ter lokalno vlado Grenlandije na drugi strani, sklenjen s Sklepom Sveta 2006/1006/ES[8], se sklicuje na duh sodelovanja, ki izhaja iz odločitve Unije, da Grenlandiji podeli status čezmorskega območja.

16. Skupna izjava Evropske unije, vlade Grenlandije in vlade Danske o partnerstvu med Evropsko skupnostjo in Grenlandijo iz leta 2006 se sklicuje na tesne zgodovinske, politične, gospodarske in kulturne vezi med Evropsko unijo in Grenlandijo ter poudarja potrebo po nadaljnji krepitvi partnerstva in sodelovanja.

17. EU mora skleniti celovita partnerstva z novimi akterji na mednarodni ravni, da bi spodbujala stabilen in vključujoč mednarodni red, si prizadevala za skupne svetovne javne dobrine in branila temeljne interese EU ter povečala poznavanje EU v teh državah.

18. Partnerstvo med EU in Grenlandijo mora omogočiti nadaljevanje dobrih odnosov med partnericama in odzivanje na svetovne izzive, in sicer z razvojem proaktivnega načrta in prizadevanji za doseganje skupnih interesov v skladu s cilji strategije Evropa 2020 in politiko Evropske unije o Arktiki, s tem pa izboljšati izvedljivost navedene strategije in skladnost z njo, s čimer se bo spodbujanje internih politik, kot je sporočilo o surovinah, poveže z dejavnostmi sodelovanja z Grenlandijo.

19. Pomoč Unije je treba usmeriti v področja, na katerih ima večji učinek, pri tem pa je treba upoštevati njeno sposobnost ukrepanja na svetovni ravni in odzivanja na svetovne izzive, kot so izkoreninjenje revščine, trajnostni in vključujoči razvoj ali spodbujanje demokracije po vsem svetu, dobro upravljanje, človekove pravice in pravna država, dolgoročno in predvidljivo sodelovanje Unije pri zagotavljanju razvojne pomoči ter njena vloga pri usklajevanju z državami članicami.

20. Partnerstvo med EU in Grenlandijo mora zagotoviti okvir za redne razprave o zadevah, ki so v interesu Unije ali Grenlandije, kot so globalna vprašanja, pri katerih bi lahko izmenjava mnenj ter morebitno približevanje zamisli in stališč koristilo obema partnericama. Vedno večji vpliv podnebnih sprememb na človekovo delovanje in okolje, pomorski promet, naravni viri, vključno s surovinami, ter raziskave in inovacije zahtevajo dialog in okrepljeno sodelovanje.

21. Finančna podpora Unije, ki se dodeli prek novega partnerstva, mora dati razvoju Grenlandije evropsko perspektivo ter prispevati h krepitvi tesnih in dolgoročnih vezi z navedenim ozemljem, hkrati pa izboljšati položaj Grenlandije kot naprednega oddaljenega ozemlja Unije na podlagi skupnih vrednot in zgodovine, ki partnerici povezujejo.

22. Finančna pomoč Unije za obdobje 2014–2020 bi morala biti usmerjena na eno ali največ dve področji sodelovanja, da bi se lahko s partnerstvom dosegel največji možni učinek, omogočile ekonomije obsega in sinergijski učinki ter dosegla večja učinkovitost in prepoznavnost ukrepov Unije.

23. S sodelovanjem bi bilo treba zagotoviti, da se viri dodeljujejo na predvidljiv način in redno ter da je njihov pretok prožen in prilagojen položaju na Grenlandiji. Zato se bo, kadar bo to izvedljivo in primerno, uporabila proračunska podpora.

24. Finančna pravila, ki se uporabljajo za letni proračun Unije, so določena v uredbi Evropskega parlamenta in Sveta, ki bi jo bilo treba v nadaljnjem besedilu navajati kot „finančno uredbo“, takšne navedbe pa bi se morale vedno nanašati na zadnjo različico navedene uredbe, ki je v veljavi, vključno z ustreznimi pravili, ki jih Komisija sprejela za izvajanje finančne uredbe.

25. Finančne interese Evropske unije bi bilo treba v celotnem odhodkovnem ciklusu zaščititi s sorazmernimi ukrepi, med drugim s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter, po potrebi, s kaznimi. Ti ukrepi se bodo izvajali v skladu z veljavnimi sporazumi, sklenjenimi z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami.

26. Programske dokumente in ukrepe financiranja, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[9]. Ob upoštevanju narave teh izvedbenih aktov, zlasti njihove naravnanosti v okviru politik ali njihovih finančnih posledic, bi bilo treba za njihovo sprejetje načeloma uporabiti postopek pregleda, razen za tehnične izvedbene ukrepe majhnega finančnega obsega.

27. Na Komisijo bi bilo treba prenesti tudi pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi lahko sprejela posebna pravila, ki dopolnjujejo ta sklep. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi s strokovnjaki. Komisija bi morala pri pripravi in snovanju delegiranih aktov nadalje zagotoviti, da se ustrezni dokumenti sočasno, pravočasno in ustrezno predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Prvi del

SPLOŠNE DOLOČBE O ODNOSIH MED EVROPSKO UNIJO IN GRENLANDIJO

Člen 1 Vsebina in področje uporabe

28. Partnerstvo med Evropsko unijo, Grenlandijo in Dansko je namenjeno ohranitvi tesnih in trajnih vezi med partnerji ter podpiranju trajnostnega razvoja grenlandske družbe.

29. Potrjuje geostrateški položaj Grenlandije v arktični regiji in problematiko iskanja in izkoriščanja naravnih virov, vključno s surovinami, ter zagotavlja okrepljeno sodelovanje in dialog o politiki glede teh vprašanj.

Člen 2 Splošna načela partnerstva

30. Partnerstvo med Evropsko unijo, Grenlandijo in Dansko omogoča posvetovanja in dialog o politiki glede ciljev in področij sodelovanja, določenih s tem sklepom.

31. Partnerstvo opredeli zlasti okvir za dialog o politiki glede vprašanj, ki so v skupnem interesu posameznih partneric, ter tako določi podlago za širše sodelovanje in dialog na področjih, kot so:

32. globalna vprašanja, med drugim tudi energetika, podnebne spremembe in okolje, naravni viri, vključno s surovinami, pomorski promet, raziskave in inovacije;

33. vprašanja v zvezi z Arktiko, ki so v interesu Evropske unije.

34. Pri izvajanju tega Sklepa se zagotovi skladnost z drugimi področji zunanjega ukrepanja Unije in drugimi ustreznimi politikami Unije. Zato se ukrepi, ki se financirajo v okviru tega sklepa, načrtujejo na podlagi politik sodelovanja EU, določenih v instrumentih, kot so sporazumi, izjave in akcijski načrti, ter v skladu s strategijami sodelovanja, sklenjenimi na podlagi člena 4.

35. O dejavnostih sodelovanja se posvetujejo in odločajo Evropska komisija, vlada Grenlandije in vlada Danske. Taka posvetovanja se vodijo v popolni skladnosti z zadevnimi institucionalnimi, pravnimi in finančnimi pooblastili vsake partnerice. Zato Komisija in vlada Grenlandije ta sklep izvajata v skladu z vlogo in odgovornostjo vsake partnerice, kot je določeno v sporazumih o financiranju iz člena 8(4).

Člen 3 Cilji in glavna področja sodelovanja

36. Posebni cilji partnerstva so:

37. pomagati Grenlandiji, da se spopade z glavnimi izzivi, predvsem s trajnostno diverzifikacijo gospodarstva, potrebo po izboljšanju usposobljenosti svoje delovne sile, vključno z znanstveniki, in grenlandskih informacijskih sistemov na področju informacijski in telekomunikacijskih tehnologij. Doseganje teh ciljev se meri z odstotkom trgovinske bilance v BDP, odstotkom ribiškega sektorja v skupnem izvozu in rezultati statističnih kazalnikov na področju izobraževanja;

38. okrepiti zmogljivost grenlandske uprave za boljše oblikovanje in izvajanje nacionalnih politik, zlasti na novih področjih skupnega interesa, določenih v programskem dokumentu za trajnostni razvoj iz člena 4(2). Uresničevanje tega cilja se meri s številom zaposlenih v javni upravi, ki dokončajo usposabljanje, in odstotkom javnih uslužbencev v državnih organih, ki (dolgoročno) prebivajo na Grenlandiji.

39. Glavna področja sodelovanja so:

40. izobraževanje in usposabljanje, turizem in kultura;

41. naravni viri, vključno s surovinami;

42. energija, podnebje, okolje in biotska raznovrstnost;

43. mednarodno sodelovanje o vprašanjih v zvezi z Arktiko;

44. socialni sektor, mobilnost delovne sile, sistemi socialne varnosti, vprašanja v zvezi z varnostjo hrane in zanesljivo preskrbo s hrano;

45. raziskave in inovacije na področjih, kot so energetika, podnebne spremembe, ustrezno odzivanje na nesreče, naravni viri, vključno s surovinami, in trajnostna uporaba živih virov.

Drugi del

NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE Člen 4 Načrtovanje

46. V okviru partnerstva vlada Grenlandije prevzame odgovornost za oblikovanje in sprejetje sektorskih politik na področjih sodelovanja iz člena 3(2). Zagotovi tudi ustrezno nadaljnje ukrepanje.

47. Na podlagi tega vlada Grenlandije pripravi in predloži okvirni programski dokument za trajnostni razvoj Grenlandije (v nadaljnjem besedilu: PDTR). PDTR je namenjen zagotavljanju jasnega okvira za sodelovanje med Unijo in Grenlandijo, skladnega s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji, načeli in politikami Evropske unije.

48. Pri pripravi in izvajanju PDTR se upoštevajo načela učinkovitosti pomoči: nacionalna odgovornost za izvajanje, partnerstvo, koordinacija, usklajevanje, približevanje nacionalnim sistemom, vzajemna odgovornost in usmerjenost k doseganju rezultatov.

49. PDTR se odobri v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2). Ta postopek se uporablja tudi v primeru temeljitih pregledov, zaradi katerih bi se bistveno spremenila strategija ali načrtovanje. Vendar postopka pregleda ni treba uporabiti za nebistvene spremembe PDTR, kot so tehnične prilagoditve, prerazporeditve sredstev v okviru dodelitev po posameznih prednostnih področjih ali povečanje oziroma zmanjšanje obsega prvotne okvirne dodelitve za manj kot 20 %, če te spremembe ne vplivajo na prvotna prednostna področja in cilje, določene v dokumentu. V takem primeru se prilagoditve v enem mesecu sporočijo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 5 Izvedbena pravila

Najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti tega sklepa Evropska komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje, ki dopolnjujejo ta sklep, v skladu s pooblastilom in postopkom iz člena 9 oziroma člena 10 tega sklepa.

Člen 6 Področje uporabe financiranja

V okviru sektorskih politik, ki jih določi vlada Grenlandije, se finančna podpora lahko dodeli za:

(a) reforme in projekte, ki so v skladu programskim dokumentom za trajnostni razvoj iz člena 4(2);

(b) razvoj institucij, krepitev zmogljivosti in vključevanje okoljskih in podnebnih vidikov;

(c) programe tehničnega sodelovanja.

Člen 7 Finančne določbe

Finančna pomoč Unije se zagotavlja predvsem prek proračunske podpore.

Člen 8 Zaščita finančnih interesov Unije

50. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, finančni interesi Evropske unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

51. Komisija in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije.

Evropski urad za boj proti goljufijam (urad OLAF) lahko opravi preglede in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o donaciji ali pogodbo o financiranju s strani Unije prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Ne glede na prejšnja pododstavka se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, v sporazumih o donacijah, v sklepih o donacijah in v pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja tega sklepa, Komisija, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem v skladu s finančno uredbo.

52. Grenlandija opravlja redne preglede, da bi zagotovila pravilno izvajanje ukrepov, ki se financirajo iz proračuna Evropske unije. Grenlandija poleg letnega poročanja o dosežkih v okviru sektorskih politik pripravi letno poročilo, ki zagotavlja zakonitost in pravilnost. Pri tem sprejme primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi začne sodni pregon za izterjavo nepravilno plačanih sredstev.

53. Podrobne obveznosti vlade Grenlandije glede upravljanja sredstev Evropske unije se določijo v finančnih sporazumih, sklenjenih s Komisijo za namene izvajanja tega sklepa. S finančnimi sporazumi se določijo zlasti sektorski kazalniki za plačilne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, in metode preverjanja za poročanje o napredku sektorskih kazalnikov ter za zagotovitev skladnosti z navedenimi pogoji.

Tretji del

KONČNE DOLOČBE

Člen 9 Podelitev pooblastila Komisiji

Na Evropsko komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 10, ki določa pravila za izvajanje tega sklepa.

Člen 10

Izvajanje pooblastila

54. Pooblastilo iz člena 9 se podeli za obdobje veljavnosti tega sklepa.

55. Pooblastilo lahko Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na dan, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.

56. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem uradno obvesti Svet.

57. Sprejeti delegirani akt začne veljati le, če mu Svet v dveh mesecih od dne, ko je bil o tem uradno obveščen, ne nasprotuje ali če pred iztekom tega roka obvesti Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Na pobudo Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.

Člen 11 Postopek v odboru

58. Evropski komisiji pomaga odbor za Grenlandijo (v nadaljnjem besedilu: odbor). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

59. Kadar je naveden sklic na ta odstavek, se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št 182/2011.

60. Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se pisni postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

61. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

Sprejeti sklep ostane v veljavi za čas trajanja sprejetega ali spremenjenega dokumenta, programa ali ukrepa.

Člen 12

Ocene in poročila

62. Evropska komisija, vlada Grenlandije in vlada Danske do 31. decembra 2017 opravijo vmesni pregled partnerstva in njegovega učinka na Grenlandijo kot celoto. Komisija v fazo ocenjevanja pomoči Unije iz tega sklepa vključi vse ustrezne zainteresirane strani, vključno z nedržavnimi akterji ali lokalnimi organi.

63. Komisija najpozneje do sredine leta 2018 pripravi poročilo o doseganju ciljev in evropske dodane vrednosti tega sklepa, in sicer na podlagi rezultatov in kazalnikov učinka, s katerimi se meri učinkovitost porabe virov, preden se sprejme sklep o podaljšanju, spremembi ali prekinitvi izvajanja posameznih vrst ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa. V poročilu se poleg tega obravnavajo možnosti za poenostavitev, notranja in zunanja usklajenost sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi tega sklepa, nadaljnja ustreznost vseh ciljev ter prispevek ukrepov k izpolnjevanju prednostnih nalog Unije v smislu pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Upoštevajo se morebitne ugotovitve in sklepne ugotovitve o dolgoročnem učinku instrumentov.

64. Poročilo se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ter ga po potrebi spremljajo zakonodajni predlogi, ki v ta sklep uvajajo potrebne spremembe.

65. Kot podlaga za oceno stopnje doseganja ciljev iz tega sklepa se uporabijo vrednosti kazalnikov iz člena 2, ki veljajo na dan 1. januarja 2014.

66. Grenlandija zagotovi Komisiji vse podatke in informacije, ki so v skladu z mednarodnimi zavezami glede učinkovitosti porabe pomoči potrebne za spremljanje in ocenjevanje zadevnih ukrepov.

67. Dolgoročnejši vplivi in trajnost učinkov tega sklepa se ocenijo po prenehanju njegove veljavnosti v skladu s pravili in postopki, ki veljajo v tistem trenutku.

Člen 13 Referenčni finančni znesek

Okvirni znesek za izvajanje tega sklepa v obdobju 2014–2020 znaša 217,8 milijona EUR.

Člen 14 Objava

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Uporablja se od 1. januarja 2014.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1. Naslov predloga/pobude

1.2. Zadevna področja ABM/ABB

1.3. Vrsta predloga/pobude

1.4. Cilji

1.5. Utemeljitev predloga/pobude

1.6. Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7. Načrtovani načini upravljanja

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

2.2. Sistem upravljanja in nadzora

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

2.4 Ocena stroškov in koristi kontrol

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov:

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3. Ocenjeni učinek na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1. Naslov predloga/pobude

Partnerstvo EU-Grenlandija

1.2. Zadevna področja politike ABM/ABB[10]

21 07: Ukrepi razvojnega sodelovanja in namenski programi

1.3. Vrsta predloga/pobude

( Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

( Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[11]

( Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa

( Predlog/pobuda se nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo .

1.4. Cilji

1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Partnerstvo EU-Grenlandija je namenjeno ohranitvi tesnih in trajnih vezi med partnerji ter podpiranju trajnostnega razvoja grenlandske družbe.

1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

Cilj št. 1 : pomagati Grenlandiji, da se spopade z glavnimi izzivi, predvsem s trajnostno diverzifikacijo gospodarstva, potrebo po izboljšanju usposobljenosti svoje delovne sile, vključno z znanstveniki, in grenlandskih informacijskih sistemov na področju informacijski in telekomunikacijskih tehnologij;

Cilj št. 2 : okrepiti zmogljivost grenlandske uprave za boljše oblikovanje in izvajanje nacionalnih politik, zlasti na novih področjih skupnega interesa, določenih v programskem dokumentu za trajnostni razvoj iz člena 4(2).

Zadevne dejavnosti ABM/ABB

21 07 Ukrepi razvojnega sodelovanja in namenski programi (glej točko 1.2).

1.4.3. Pričakovani izid in učinek

Rezultati v zvezi s ciljem št. 1 : pomagati Grenlandiji, da se spopade z glavnimi izzivi, predvsem s trajnostno diverzifikacijo gospodarstva, potrebo po izboljšanju usposobljenosti svoje delovne sile, vključno z znanstveniki, in grenlandskih informacijskih sistemov na področju informacijske in telekomunikacijske tehnologije;

- Številnejši ponudniki interneta in internetnih povezav.

- Bolj izobražena in prožnejša delovna sila z znanji in spretnostmi, ki jih zahteva diverzificirano gospodarstvo.

- boljša trgovinska bilanca z zmanjšanjem deleža tradicionalnega sektorja v skupnem izvozu države ter s povečanjem deleža naravnih virov, vključno s surovinami, v skupnem izvozu.

- Gospodarstvo, ki bi bilo manj odvisno od podpore EU in Danske.

Rezultati v zvezi s ciljem št. 2 : okrepiti zmogljivost grenlandske uprave za boljše oblikovanje in izvajanje nacionalnih politik, zlasti na novih področjih skupnega interesa, določenih v programskem dokumentu za trajnostni razvoj iz člena 4(2).

- Povečana zmožnost grenlandske uprave za boljše oblikovanje in izvajanje nacionalnih politik, med drugim na novih področjih in glede svetovnih vprašanj.

- Redno usposabljanje uslužbencev grenlandske uprave na ustreznih področjih.

- Večja kadrovska stabilnost v grenlandski upravi.

Kar zadeva dialog in posvetovanje z relevantnimi zainteresiranimi stranmi in upravičenci , npr. učitelji, študenti, sindikati in organizacijami delodajalcev, je mogoče poudariti, da se grenlandska vlada z njimi redno posvetuje med temu namenjenimi dogodki. Poleg tega se Evropska komisija pogosto udeležuje teh dogodkov, da je na tekočem s stališči neposrednih in posrednih upravičencev do podpore EU in da izraža svoja stališča glede aktualnih vprašanj.

1.4.4. Kazalniki izida in učinkov

Kazalniki v zvezi s ciljem št. 1 : pomagati Grenlandiji, da se spopade z glavnimi izzivi, predvsem s trajnostno diverzifikacijo gospodarstva, potrebo po izboljšanju usposobljenosti svoje delovne sile, vključno z znanstveniki, in grenlandskih informacijskih sistemov na področju informacijske in telekomunikacijske tehnologije.

- Število ponudnikov interneta.

- Število internetnih povezav.

- Izdatki za izobraževanje kot odstotek skupne javne porabe.

- Dokončanje izobraževanja, skupaj.

- % trgovinske bilance v BDP.

- % ribištva v skupnem izvozu.

- % fiskalnega primanjkljaja brez donacij v BDP.

- % naravnih virov, vključno s surovinami, v skupnem izvozu.

Kazalniki v zvezi s ciljem št. 2 : okrepiti zmogljivost grenlandske uprave za boljše oblikovanje in izvajanje nacionalnih politik, zlasti na novih področjih skupnega interesa, določenih v programskem dokumentu za trajnostni razvoj iz člena 4(2).

- Število upravnega osebja z dokončanim usposabljanjem.

- Število na novo opredeljenih/pregledanih politik.

- Število vajeniških mest v evropskih industrijskih panogah (bodisi na Grenlandiji ali zunaj nje).

- Število javnih uslužbencev na usposabljanju v evropskih javnih upravah.

- % javnih uslužbencev v državnih organih, ki (dolgoročno) prebivajo na Grenlandiji.

1.5. Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Ciljna populacija prihodnjega partnerstva med EU in Grenlandijo je celotno prebivalstvo Grenlandije. Če bo ključni sektor ostal sektor izobraževanja in poklicnega usposabljanja, bo poseben poudarek dan ciljni skupini oseb s končano osnovno šolo in nekvalificiranih delavcev.

1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU

Predlog partnerstva med EU in Grenlandijo bo omogočil nadaljevanje dobrih odnosov med partnericama. Odzvati bi se moral na svetovne izzive in omogočiti razvoj proaktivnega načrta in prizadevanja za doseganje skupnih interesov v skladu s cilji iz strategije Evropa 2020 in politike Evropske unije o Arktiki.

Povečal bi verodostojnost in skladnost z navedeno strategijo, tako da bi spodbujanje internih politik, kot je sporočilo o surovinah, povezal z dejavnostmi sodelovanja z Grenlandijo.

Ker je EU poleg Kraljevine Danske edina donatorica, bo finančna podpora, ki se dodeli prek novega partnerstva, dala razvoju Grenlandije evropsko perspektivo ter prispevala h krepitvi tesnejših in dolgoročnih v zvezi z navedenim ozemljem.

Grenlandci imajo državljanstvo države članice, s katero so ustavno povezani (Danska), torej imajo državljanstvo EU in se zanje uporabljajo ustrezni deli Pogodbe. Podpora EU krepi položaj Grenlandije kot naprednega oddaljenega ozemlja EU na podlagi skupnih vrednot in zgodovine, ki partnerici povezujejo.

1.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Partnerstvo med EU in Grenlandijo je uveljavilo proces, ki se je s časom izpopolnjeval, zlasti z razvojem orodij za spremljanje, da je bilo mogoče bolje ocenjevati napredek na ključnih področjih sodelovanja, in prek dialoga o politikah, ki se izvaja na dve leti.

Poleg tega je v skladu s sklepom Sveta v fazi dokončanja vmesni pregled izbrane strategije (izobraževanje in poklicno usposabljanje), ki temelji na zunanji oceni iz leta 2010. V oceni je bila potrjena izbira ključnega sektorja in je vsebovala priporočilo o njegovi ohranitvi tudi v obdobju po letu 2013. Poleg tega je bilo v oceni izraženo priporočilo, da bi se morala v prihodnjih pogajanjih ustrezno upoštevati področja politik, kot so socialni sektor, raziskave in inovacije, naravni viri, vključno s surovinami, ter okolje.

Grenlandska vlada se redno posvetuje z relevantnimi zainteresiranimi stranmi, med katerimi so učitelji, študenti, zasebni sektor in sindikati. Namen razprav je izpopolniti strategijo in ugotoviti stališča zainteresiranih strani glede prednostnih področij. Komisija se aktivno udeležuje teh posvetovanj/razprav.

1.5.4. Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti

V vse bolj globaliziranem okolju postajajo notranje politike EU (kot so podnebne spremembe, politika o Arktiki, okolje, biotska raznovrstnost, naravni viri, vključno s surovinami, energetika, migracije itd.) vedno bolj povezane z zunanjim ukrepanjem EU.

Novo partnerstvo bo tudi v prihodnje okvir za dialog med Evropsko unijo in Grenlandijo na področjih, ki so posebej pomembna za partnerici, kot so zdravstvo in varstvo potrošnikov, naravni viri, vključno s surovinami, vprašanja glede Arktike, energetika, raziskave in inovacije, industrija itd.

V okviru novega partnerstva je predlagano nadaljevanje celovitega sodelovanja med EU in Grenlandijo na podlagi statusa Grenlandije kot ČDO ter v skladu z določbami sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj po letu 2013.

Cilj veterinarskega sporazuma med EU in Grenlandijo (2011/408/EU) je vzajemno priznavanje proizvodnih standardov in ukrepov za varnost hrane za ribiške proizvode, žive školjke itd. Takšna ureditev bo povečala trgovino in zmanjšala stroške proizvodnje, inšpekcijskih pregledov in izdajanja spričeval.

Poleg tega bi moralo biti v okviru novega partnerstva sodelovanje z Grenlandijo usklajeno s prednostnimi nalogami strategije Evropa 2020 in politike EU o Arktiki[12].

Glede varnosti na morju v povezavi zlasti s črpanjem nafte ima varstvo okolja prek mednarodnega sodelovanja in gradnje zmogljivosti v sosednjih državah, ki niso članice EU, pomembno mesto v notranjih politikah EU.

Sektor ribištva ni zajet v področje uporabe veljavnega sklepa Sveta. Vključen je v poseben partnerski sporazum med EU in grenlandsko vlado. Učinek in posledice sedanjega in prihodnjega partnerskega sporazuma o ribolovu med EU in Grenlandijo bodo ustrezno obravnavani pri izvajanju veljavnega sklepa Sveta.

1.6. Trajanje ukrepa in finančnih posledic

( Časovno omejen predlog/pobuda:

- ( trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020,

- ( finančne posledice od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020.

( Časovno neomejen predlog/pobuda:

- izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

- ki mu sledi polno delovanje.

1.7. Načrtovani načini upravljanja[13]

( Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

( Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

- ( izvajalske agencije,

- ( organe, ki jih ustanovita Skupnosti[14],

- ( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

- ( osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v relevantnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

( Deljeno upravljanje z državami članicami.

( Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite) .

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

V okviru obstoječega partnerstva sta se partnerici dogovorili o vrsti kazalnikov, s katerimi bo mogoče nadaljnje ukrepanje prilagoditi splošnim spremembam v grenlandskem gospodarstvu in družbi. V skladu z novim okrepljenim partnerstvom med EU in Grenlandijo bi bilo mogoče okvirni seznam kazalnikov dopolniti z dodatnimi kazalniki, ki bi se izkazali za potrebne za boljšo utemeljitev novih področij sodelovanja. To bo predmet nadaljnjih razprav z grenlandskimi organi.

Sistemi Evropske komisije za spremljanje in ocenjevanje so vedno bolj osredotočeni na rezultate. V njih je združeno delo notranjega osebja in zunanje tehnično znanje.

V primeru podpore, ki jo EU dodeljuje Grenlandiji, se pomoč namenja razvoju kazalnikov, ki omogočajo nadaljnje ukrepanje na podlagi partnerstva in politik, ki se podpirajo v zvezi s izobraževalnim programom za Grenlandijo. Poseben poudarek je na kazalnikih uspešnosti in rezultatov, predvidena pa je tudi razširitev uporabe kazalnikov učinka v prihodnjem partnerstvu. Izplačilo variabilnih tranš proračunske podpore sloni na vrsti kazalnikov z opredeljenimi cilji, ki jih je treba doseči v danem letu.

Kot v preteklosti, se bo tudi v prihodnje opravil vmesni pregled novega programskega dokumenta in sklepa Sveta, pri katerem bodo tesno sodelovale relevantne zainteresirane strani.

Vodje projektov nenehno spremljajo izvajanje projektov in programov na različne načine, če je mogoče, tudi z obiski na terenu. Spremljanje daje dragocene informacije o napredku; vodjem namreč pomaga odkrivati potencialna in dejanska ozka grla ter ustrezno ukrepati.

Zunanji neodvisni strokovnjaki na podlagi pogodb o izvedbi dela ocenjujejo uspešnost zunanjega ukrepanja EU s pomočjo treh različnih sistemov. Te ocene prispevajo k določanju odgovornosti in izboljšanju ukrepov, ki se že izvajajo, ter se uporabijo za podlago pri oblikovanju prihodnjih politik in ukrepov, za kar črpajo iz preteklih izkušenj. Vsa orodja uporabljajo mednarodno priznana ocenjevalna merila OECD/DAC, vključno s (potencialnim) učinkom.

Na ravni projektov zagotavlja sistem v rezultate usmerjenega spremljanja, ki ga upravljajo na sedežu, kratek, osredotočen pregled kakovosti vzorca ukrepov. Neodvisni strokovnjaki za področje v rezultate usmerjenega spremljanja ocenijo projekte z močno strukturirano in standardizirano metodologijo, v ocenah pa poudarijo prednosti in slabosti projektov ter dajo priporočila o tem, kako izboljšati učinkovitost.

Ocene na ravni projekta zagotavljajo podrobnejšo in natančnejšo analizo ter projektnim vodjem pomagajo izboljšati ukrepe, ki se že izvajajo, in pripraviti prihodnje ukrepe. Za izvedbo analize in zbiranje odzivov ter dokazov od vseh zainteresiranih strani in nenazadnje končnih upravičencev so zaposleni zunanji, neodvisni strokovnjaki s strokovnim znanjem na področju tematskih in geografskih programov.

Komisija izvaja tudi strateške ocene svojih politik, od načrtovanja in strategije do izvajanja posredovanj v določenem sektorju (kot so zdravje, izobraževanje itd.) v državi ali regiji, ali določenega instrumenta. Te ocene zagotavljajo pomembno podlago za oblikovanje politik ter snovanje instrumentov in projektov. Vse te ocene se objavljajo na spletišču Komisije, povzetki njihovih ugotovitev pa so vključeni v letno poročilo Svetu in Evropskemu parlamentu.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1. Ugotovljena tveganja

Okolje

Za okolje, v katerem se izvršuje pomoč v okviru tega instrumenta, so značilna naslednja tveganja, da se ne dosežejo cilji instrumenta, da finančno poslovodenje ne bi bilo najboljše in/ali da se ne bi upoštevala veljavna pravila (napake v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo):

- gospodarska/politična nestabilnost in/ali naravna nesreča lahko povzroči težave in zamude pri oblikovanju in izvajanju ukrepov, zlasti v nestabilnih državah,

- pomanjkanje institucionalnih in upravnih zmogljivosti v partnerskih državah lahko povzroči težave in zamude pri oblikovanju in izvajanju ukrepov,

- spremljanje geografsko razpršenih projektov in programov (ponavadi za več držav/ozemelj/regij) je lahko logistično/stroškovno zahtevno – zlasti to velja za kakršne koli nadaljnje dejavnosti na kraju samem,

- različnost med potencialnimi partnerji/upravičenci z različnimi strukturami in zmogljivostmi notranje kontrole lahko povzroči razdrobljenost ter s tem zmanjša učinkovitost in uspešnost razpoložljivih virov Komisije za podporo in spremljanje izvajanja,

- slaba kakovost in nezadostna količina razpoložljivih podatkov o izidih in učinkih zunanje pomoči / izvajanju nacionalnih razvojnih načrtov v partnerskih državah lahko ovira zmožnost Komisije, da poroča o rezultatih in prevzema odgovornost zanje.

- pomanjkanje upravnih sredstev lahko povzroči pomanjkanje virov za ustrezno upravljanje instrumenta.

Pričakovana stopnja tveganja neupoštevanja veljavnih pravil

Kar zadeva upoštevanje pravil, je cilj za ta instrument ohraniti zgodovinsko stopnjo tveganja (stopnjo napake) za portfelj DEVCO, tj. „neto“ stopnjo preostalih napak (na večletni osnovi, potem ko so bile za zaključene pogodbe opravljene vse načrtovane kontrole in popravki) pod 2 %. To tradicionalno pomeni ocenjeno stopnjo napak v razponu 2–5 % v letnem naključno izbranem vzorcu transakcij, ki ga preveri Evropsko računsko sodišče za letno izjavo o zanesljivosti. Po mnenju direktorata DEVCO je to najnižja stopnja tveganja neskladnosti, ki jo je mogoče doseči glede na okolje z visokimi tveganji ter ob upoštevanju upravne obremenitve in potrebne stroškovne učinkovitosti kontrol skladnosti.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Struktura notranje kontrole direktorata DEVCO

Postopki notranje kontrole in poslovodenja direktorata DEVCO so zasnovani tako, da zagotavljajo razumno zagotovilo o uresničevanju ciljev glede učinkovitosti in uspešnosti njegovega delovanja, zanesljivosti njegovega finančnega poročanja ter skladnosti z ustreznim zakonodajnim in postopkovnim okvirom.

Učinkovitost in uspešnost

Direktorat DEVCO bo za zagotovitev učinkovitosti in uspešnosti svojega delovanja (ter zmanjšanje visoke stopnje tveganja v okolju, v katerem izvršuje zunanjo pomoč) – poleg vseh elementov celovitega postopka Komisije za strateško politiko in načrtovanje, notranjerevizijskega okolja ter drugih zahtev iz standardov Komisije za notranjo kontrolo – pri vseh svojih instrumentih še naprej uporabljal prilagojen okvir upravljanja pomoči, kar pomeni:

- prenos upravljanja večine zunanje pomoči na delegacije EU na terenu,

- jasno in formalizirano delitev finančne odgovornosti (od odredbodajalca na podlagi prenosa – generalni direktor – naprej) na podlagi nadaljnjega prenosa z odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa (direktor) na sedežu na vodjo delegacije,

- redno poročanje delegacij EU sedežu (poročila o upravljanju zunanje pomoči), vključno z letno izjavo o zanesljivosti, ki jo da vodja delegacije,

- zagotavljanje obsežnega programa usposabljanja za osebje na sedežu in v delegacijah,

- znatno vzajemno podporo in usmerjanje med sedežem in delegacijami (tudi po internetu),

- redne „preveritvene“ obiske pri delegacijah s prenesenimi pooblastili na 3 do 6 let,

- metodologijo upravljanja projektnih in programskih ciklusov, ki vključuje:

- kakovostna podporna orodja za zasnovo ustreznega posredovanja, metodo njegovega zagotavljanja, mehanizem financiranja, upravljavski sistem, oceno in izbiro morebitnih izvedbenih partnerjev itd.,

- orodja za vodenje, spremljanje in poročanje za programe in projekte, da se zagotovi učinkovito izvajanje, vključno z rednim zunanjim spremljanjem projektov na kraju samem,

- celovito oceno in revizijo.

Finančno poročanje in računovodstvo

DEVCO si bo še naprej prizadeval delovati po najvišjih standardih v računovodstvu in finančnem poročanju z uporabo računovodskega sistema Komisije na podlagi nastanka poslovnega dogodka (ABAC), pa tudi posebnih orodij za zunanjo pomoč, kot je skupni informacijski sistem RELEX (CRIS).

Kar zadeva skladnost z ustreznim zakonodajnim in postopkovnim okvirom, so metode kontrole skladnosti določene v oddelku 2,2 (ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti).

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Glede na visoka tveganja v okolju, v katerem deluje direktorat EuropeAid, je treba v njegovih sistemih predvideti, da se lahko pojavi znatno število morebitnih napak (nepravilnosti) v zvezi s skladnostjo v transakcijah, ter vanje v čim zgodnejši fazi plačilnega procesa vgraditi visoko stopnjo kontrol preprečevanja, odkrivanja in odprave teh napak. V praksi to pomeni, da se bodo kontrole skladnosti direktorata EuropeAid najbolj opirale na obsežne predhodne preglede na večletni osnovi, ki jih bodo opravljali zunanji revizorji in osebje Komisije na terenu pred končnimi plačili za projekte (hkrati pa bodo še vedno opravljali tudi nekaj naknadnih revizij in pregledov), tako da bodo te kontrole znatno presegale raven finančne zaščite, zahtevane v skladu s finančno uredbo. Okvir skladnosti direktorata EuropeAid sestavljajo med drugim naslednji pomembni elementi:

Ukrepi za preprečevanje napak

- obvezno osnovno usposabljanje o problematiki goljufij za osebje, ki upravlja pomoč, in revizorje;

- zagotavljanje smernic (tudi po internetu), vključno s praktičnim vodnikom za postopke javnega naročanja, priročnikom za direktorat EuropeAid in sklopom orodij za finančno poslovodenje (za izvedbene partnerje);

- predhodna ocena za zagotovitev, da so organi, ki upravljajo ustrezna sredstva EU v okviru skupnega in decentraliziranega upravljanja, uvedli ustrezne ukrepe proti goljufijam za preprečevanje in odkrivanje goljufij pri upravljanju teh sredstev;

- predhodno preverjanje mehanizmov boja proti goljufijam, ki so na razpolago v partnerskih državah, kot del ocene upravljanja javnih financ, natančneje izpolnjevanja merila za upravičenost do prejemanja proračunske podpore (tj. dejavna zavezanost boju proti goljufijam in korupciji, ustrezni inšpekcijski organi, zadostne pravosodne zmogljivosti ter učinkoviti mehanizmi odzivanja in sankcioniranja);

- Komisija je leta 2008 v Akri podpisala mednarodno pobudo za pregledno pomoč, ki določa standard za preglednost pomoči, kar zagotavlja pravočasnejše, podrobnejše in rednejše poročanje o tokovih pomoči in dokumentih o pomoči;

- Komisija od 14. oktobra 2011 izvaja prvo fazo standarda iz te mednarodne pobude, ki se nanaša na preglednost objav informacij o pomoči, pred naslednjim forumom na visoki ravni o učinkovitosti pomoči v Busanu, novembra 2011. Poleg tega bo v sodelovanju z državami članicami EU oblikovala skupno spletno računalniško aplikacijo, imenovano TR-AID, ki bo pretvarjala podatke o pomoči EU, pridobljene na podlagi mednarodne pobude za pregledno pomoč in iz drugih virov, v uporabniku prijazne informacije o pomoči.

Ukrepi za odkrivanje in odpravljanje napak

- zunanje revizije in preverjanja (obvezni in na podlagi ocene tveganj), ki jih med drugim izvaja Evropsko računsko sodišče;

- naknadni pregledi (na podlagi ocene tveganj) in izterjave;

- ustavitev financiranja EU v primerih resnih goljufij, vključno s korupcijo velikih razsežnosti, dokler organi ne sprejmejo ustreznih ukrepov za odpravo in preprečevanje takih goljufij v prihodnje.

Poleg tega bo direktorat EuropeAid izpopolnil svojo strategijo za boj proti goljufijam v skladu z novo strategijo Komisije na področju boja proti goljufijam, ki je bila sprejeta 24. junija 2011, da se med drugim zagotovi:

- pri notranji kontroli direktorata EuropeAid v zvezi z bojem proti goljufijam popolna uskladitev s strategijo Komisije,

- pri pristopu direktorata EuropeAid k obvladovanju tveganj goljufij usmerjenost v opredelitev tveganih področij za goljufije in ustreznega odziva,

- pri sistemih, ki se uporabljajo za porabo sredstev EU v tretjih državah, možnost priklica ustreznih podatkov za njihovo vključitev v obvladovanje tveganj goljufij (npr. dvojnega financiranja),

- po potrebi vzpostavitev mrež in ustreznih računalniških orodij za analizo primerov goljufij v sektorju zunanje pomoči.

2.4 Ocena stroškov in koristi kontrol

Za portfelj EuropeAid skupaj so stroški notranje kontrole/poslovodenja za obdobje proračunskega načrtovanja 2014–2020 ocenjeni na letno v povprečju 658 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti. Ta znesek vključuje upravljanje Evropskega razvojnega sklada, ki deluje integrirano znotraj upravljavske strukture direktorata EuropeAid. Ti „neoperativni“ stroški pomenijo približno 6,4 % ocenjenega letnega povprečja v višini 10,2 milijarde EUR, kolikor je načrtovano za skupne (operativne + upravne) obveznosti direktorata EuropeAid v njegovem portfelju odhodkov, ki se bo financiral iz splošnega proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada za obdobje 2014–2020.

Ti stroški poslovodenja vključujejo vse osebje direktorata EuropeAid na sedežu in v delegacijah, infrastrukturo, prevoz, usposabljanje, spremljanje, ocenjevanje in revizijske pogodbe (vključno s tistimi, ki jih izvedejo upravičenci).

Direktorat EuropeAid načrtuje, da bo v okviru izboljšane in poenostavljene ureditve novih instrumentov sčasoma zmanjšal razmerje med upravljavskimi in operativnimi dejavnostmi, pri čemer bo izhajal iz sprememb, ki bodo verjetno sprejete v skladu z revidirano finančno uredbo. Ključne koristi teh stroškov poslovodenja se bodo pokazale v uresničevanju ciljev politike, uspešni in učinkoviti rabi virov ter izvajanju odločnih stroškovno učinkovitih ukrepov za preprečevanje napak in drugih pregledov za zagotovitev zakonite in pravilne porabe sredstev.

Sicer se bo še naprej vlagalo v izboljšanje lastnosti in usmerjenosti upravljavskih dejavnosti in pregledov skladnosti v zvezi s portfeljem, vendar so ti stroški v glavnem potrebni za učinkovito in uspešno uresničevanje ciljev instrumentov z najmanjšim mogočim tveganjem neskladnosti (stopnja preostalih napak pod 2 %). Ti stroški so znatno manjši od tveganj ob odpravi ali zmanjšanju notranje kontrole na področju s tako visokimi tveganji.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov:

- Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti , v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira | Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Prispevek |

Številka [poimenovanje……………………...……….] | dif./nedif. ([15]) | držav Efte[16] | držav kandidatk[17] | tretjih držav | v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe |

IV | številka 21 01: Upravni odhodki na področju „Razvoj in odnosi z AKP državami“ 21 01 04 20 Odhodki za upravno podporo dejavnostim na področju „Razvoj in odnosi z državami AKP“ | nedif. | NE | NE | NE | NE |

številka 21 07: Ukrepi razvojnega sodelovanja in namenski programi 21 07 02 Sodelovanje z Grenlandijo | dif. | NE | NE | NE | NE |

- Zahtevane nove proračunske vrstice[18]

Po vrsti , v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira | Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Prispevek |

Številka [poimenovanje…………………...……….] | dif./ nedif. | držav Efte | držav kandidatk | tretjih držav | v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe |

IV | številka 21 01: Upravni odhodki na področju „Razvoj in odnosi z AKP državami“ 21 01 04 20 Odhodki za upravno podporo dejavnostim na področju „Razvoj in odnosi z državami AKP“ | nedif. | NE | NE | NE | NE |

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: | Številka | Razdelek 4 – Evropa v svetu |

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

- 3.2.3.2. Ocenjene potrebe po človeških virih

- ( Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

- ( Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

Leto N | Leto N+1 | Leto N+2 | Leto N+3 | … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) |

( Načrt delovnih mest (za uradnike in začasno osebje) |

XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) | 3,7 | 3,7 | 3,6 | 3,6 | 3,6 | 3,6 | 3,6 |

XX 01 01 02 (delegacije) |

XX 01 05 01 (posredne raziskave) |

10 01 05 01 (neposredne raziskave) |

( Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[23] |

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) | 0,2 | 0,2 | 0,2 | 0,2 | 0,2 | 0,2 | 0,2 |

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) |

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) |

Druge proračunske vrstice (navedite) |

SKUPAJ | 3,9 | 3,9 | 3,9 | 3,8 | 3,8 | 3,8 | 3,8 |

XX je zadevno področje ali proračunski naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci |

Zunanje osebje |

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

- ( Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

- ( Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

- ( Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[26].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

- V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

- V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto N | Leto N+1 | Leto N+2 | Leto N+3 | … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) | Skupaj |

Leto N | Leto N+1 | Leto N+2 | Leto N+3 | … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) |

Člen …………. | | | | | | | | | |Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice.

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[1] Naravni viri ne zajemajo ribiških proizvodov, za katere veljajo druge ureditve med EU in Grenlandijo.

[2] To so mir in varnost, zmanjšanje revščine, humanitarna pomoč, naložbe v stabilnost in rast v državah, ki se pripravljajo na pristop, in sosedskih državah, reševanje svetovnih izzivov, spodbujanje standardov in vrednot EU ter mednarodnih standardov in vrednot ter spodbujanje rasti in konkurenčnosti v tujini.

[3] http://ec.europa.eu/development/how/consultation/index.cfm?action=viewcons&id=3841 .

[4] Rezultati javnega posvetovanja so bili povzeti v sporočilu Komisije z dne 6. novembra 2009. Navedeno sporočilo je bilo predmet razprav na 8. in 9. forumu med EU in ČDO marca 2010 oziroma marca 2011.

[5] UL C , , str.

[6] UL L 29, 1.2.1985, str. 1. (2) UL L 314, 30.11.2001, str. 1.

[7] Trenutno je v veljavi Sklep Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (UL L 314, 30.11.2001, str. 1). Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2007/249/ES (UL L 109, 26.4.2007, str. 33).

[8] UL L 411, 30.12.2006, str. 27.

[9] UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[10] ABM: upravljanje na podlagi dejavnosti, ABB: oblikovanje proračuna na podlagi dejavnosti.

[11] Kakor je navedeno v členu 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[12] Sporočilo Komisije z naslovom „Evropska unija in arktična regija“, COM(2008) 763. Drugo sporočilo Komisije in Sveta o politiki EU o Arktiki je v pripravi.

[13] Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

[14] Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[15] Diff. = Differentiated appropriations / Non-Diff. = Non-differentiated appropriations

[16] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[17] Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[18] To se nanaša na spremembo naslova poglavja, da se vključi omemba Grenlandije.

[19] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[20] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[21] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[22] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[23] PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[24] V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[25] Predvsem za strukturne sklade, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[26] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[27] Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.