OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Število ljudi, ki živijo v revščini, v državah v razvoju ostaja velik problem. Čeprav je bil dosežen precejšen napredek, večina držav v razvoju zaostaja pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja in ne more uspešno stopiti na pot trajnostnega razvoja v vseh njegovih pomenih, gospodarskem, družbenem in okoljskem, ki vključuje prilagajanje na podnebne spremembe.

Položaj je še težji, ker ostajajo globalni izzivi veliki, države v razvoju pa so močno prizadele nedavne krize, kar se med drugim kaže v družbeni in gospodarski nestabilnosti, povečanih migracijah, nezanesljivi preskrbi s hrano in tudi večji dovzetnosti za zunanje pretrese. Vse bolj se priznava, da na okoljske in naravne vire, nujno potrebne za trajnostni družbeno-gospodarski razvoj, vedno bolj ogrožajo podnebne spremembe in hitra rast prebivalstva. To lahko zaostri že tako nestabilne razmere v številnih državah v razvoju, pri čemer obstaja nevarnost, da se del razvojnih dosežkov izniči.

EU ostaja zavezana zagotavljanju pomoči državam v razvoju, da zmanjšajo in dokončno odpravijo revščino. Za dosego tega cilja je bila za obdobje 2007–2013 sprejeta uredba o instrumentu za razvojno sodelovanje z glavnim in krovnim ciljem odpraviti revščino v partnerskih državah in regijah. Sestavljajo ga tri kategorije programov: (i) dvostranski in regionalni geografski programi, ki obsegajo sodelovanje z Azijo, Latinsko Ameriko, Srednjo Azijo, Bližnjim vzhodom in južno Afriko; (ii) tematski programi, ki obsegajo naslednja vprašanja: naložbe v ljudi, okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov, vključno z energijo, nedržavni akterji in lokalne organi, zanesljiva preskrba s hrano ter migracije in azil; ter (iii) spremljevalni ukrepi za države proizvajalke sladkorja.

Veljavna uredba o instrumentu za razvojno sodelovanje preneha veljati 31. decembra 2013. Različni pregledi uredbe o instrumentu za razvojno sodelovanje, ki so bili opravljeni, so priznali njegovo splošno dodano vrednost in njegov prispevek k doseganju razvojnih ciljev tisočletja, vendar so poudarili tudi nekatere pomanjkljivosti. Novi izzivi, skupaj s prednostnimi nalogami iz strategije Evropa 2020 in najnovejšo razvojno politiko EU, so spodbudili Komisijo, da v skladu s sporočilom „Proračun za strategijo Evropa 2020“ z dne 29. junija 2011 in sporočilom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ z dne 13. oktobra 2011 poda predloge za pregled in spremembo uredbe o instrumentu za razvojno sodelovanje.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Javno posvetovanje

Komisija je med 26. novembrom 2010 in 31. januarjem 2011 organizirala javno posvetovanje glede prihodnjega financiranja zunanjega ukrepanja EU. Posvetovanje je potekalo prek spletnega vprašalnika in priloženega referenčnega dokumenta z naslovom „Kakšno naj bo financiranje zunanjih ukrepov EU po letu 2013?“. Na splošno odgovori niso pokazali potrebe po korenitih spremembah sedanje strukture obstoječih instrumentov. Kljub temu je bilo poudarjenih več vprašanj, ki so bila ustrezno upoštevana pri pripravi nove uredbe o instrumentu za razvojno sodelovanje:

· večina (približno 70 %) je v odgovorih navedla, da finančno posredovanje EU zagotavlja znatno dodano vrednost. Vprašani so navedli, da bi morala EU izkoristiti svojo primerjalno prednost, ki je povezana z njeno prisotnostjo na terenu po vsem svetu, njenim obširnim strokovnim znanjem, nadnacionalno naravo in njeno vlogo posrednika pri koordinaciji;

· skoraj vsi vprašani (92 %) so podprli bolj diferenciran pristop, prilagojen razmeram v državi upravičenki, ki bi povečal učinek finančnih instrumentov EU. V skladu s tem je okrepljena diferenciacija med državami upravičenkami;

· številni so podprli razmislek o pogojevanju na podlagi tega, v kolikšni meri država upravičenka spoštuje človekove pravice, manjšine, dobro upravljanje in raznolikost kulturnih izrazov (78 %), ter na podlagi kakovosti njenih politik in njene zmožnosti ter pripravljenosti za izvajanje smotrnih politik (63 %). Predlagana uredba priznava, da so nacionalni razvojni načrti in skupno razvite strategije EU pomembna osnova za sodelovanje. Poudarja tudi temeljne vrednote in načela EU ter tako krepi pogojenost in vzajemno odgovornost;

· velika večina vprašanih podpira večjo prožnost izvajanja, zlasti glede reševanja nadregionalnih izzivov, ki naj bi ga ovirala „geografska omejitev“ posameznih instrumentov (Evropskega razvojnega sklada, ki je omejen na afriške, karibske in pacifiške države (države AKP), instrumenta za razvojno sodelovanje, ki je omejen na Latinsko Ameriko, Azijo, Srednjo Azijo, Bližnji vzhod in južno Afriko, ter instrumenta sosedstva in partnerstva (ENPI), ki je omejen na sosedske države). Predlagana uredba omogoča izvajanje dejavnosti nadregionalnega pomena in združuje različne tematske sklope, da bi povečala prožnost in poenostavila izvajanje;

· večina vprašanih se je strinjala, da bi načrtovanje programov in sofinanciranje skupaj z državami članicami (in morda tudi z državami upravičenkami) lahko povečalo učinek in skladnost zunanjega ukrepanja EU, poenostavilo zagotavljanje pomoči in zmanjšalo skupne stroške transakcij. To je ustrezno obravnavano v predlagani uredbi.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija je izvedla notranji pregled različnih poročil (ocen, revizij, študij in vmesnih pregledov). Pri tem je proučila, kateri ukrepi so učinkoviti in kateri ne, pridobljene izkušnje pa je uporabila pri oblikovanju finančnih instrumentov.

Pregled je pokazal, da je veljavni instrument za razvojno sodelovanje pripomogel k napredku pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja v državah v razvoju. Pogoji in načini izvajanja instrumenta za razvojno sodelovanje, kot sta proračunska podpora in „sektorski pristop“, so omogočili poglobitev sodelovanja s partnerskimi državami in učinkovitejšo delitev dela prek sofinanciranja med donatorji.

Kljub temu je bilo s pregledom ugotovljenih več pomanjkljivosti.

· Različne notranje politike EU vedno bolj postajajo del zunanjega ukrepanja EU. V skladu s „strategijo Evropa 2020“ in Lizbonsko pogodbo je bila potrebna vzajemna krepitev notranjih in zunanjih ukrepov. Obstoječa struktura Komisiji ni omogočala učinkovitega posredovanja v zadostnem obsegu. Združevanje različnih tematskih sklopov v okviru enega naslova bo stanje precej izboljšalo.

· V nekaterih primerih so bili tematski programi preveč razdrobljeni za odzivanje na globalne krize (npr. kriza zaradi visokih cen hrane, ptičja gripa) ali mednarodne zaveze, sprejete na najvišji politični ravni (npr. biotska raznovrstnost in podnebne spremembe). Uporaba tematskega okvira je zato morala postati prožnejša z združevanjem različnih tematskih programov ter omogočiti bolj usklajeno in celovito dolgoročno udejstvovanje na področju globalnih javnih dobrin in izzivov ter različnih pretresov, ki prizadenejo najrevnejše prebivalstvo.

· Veljavna uredba o instrumentu za razvojno sodelovanje zajema različne države v razvoju, od najmanj razvitih držav do držav z višjim srednjim dohodkom. Nedavno povečanje gospodarskih in družbenih razlik med partnerskimi državami in razvoj novih ciljev zahtevata boljšo diferenciacijo. Predlagana nova uredba zagotavlja nadaljnje smernice glede diferenciacije, saj EU omogoča, da pomoč usmeri tja, kjer je najbolj potrebna in kjer bo imela največji učinek. Za dopolnitev sklopa politik Komisija predlaga uvedbo novega instrumenta (instrumenta partnerstva), namenjenega ciljem, ki so širši od zgolj razvojne pomoči.

· Podpiranje medregionalnih pobud se je glede na sedanjo strukturo instrumentov zunanje pomoči izkazalo za težavno. To je prišlo do izraza zlasti pri izvajanju skupne strategije Afrika-EU. Nova uredba o instrumentu za razvojno sodelovanje zagotavlja boljšo pravno podlago za izvajanje skupne strategije Afrika-EU.

· Določbe veljavne uredbe o instrumentu za razvojno sodelovanje glede nestabilnih držav in držav v razmerah po krizi, ne zadoščajo, saj podcenjujejo potrebo po podpori političnim procesom, ki krepijo pravno državo in upravljanje. Za reševanje tranzicijskih izzivov je potrebna vrsta odzivov na ravni države, ki temeljijo na posebnih potrebah in so povezani s skupno strategijo (celosten pristop). Nova uredba bolj upošteva te izzive in odpravlja togost pri sprejemanju odločitev glede dodeljevanja sredstev, načrtovanja programov in izvajanja.

· Veljavna uredba o instrumentu za razvojno sodelovanje določa okvirno dodelitev sredstev za vsako regijo, pri tem pa ne ohranja nobenih sredstev za rezervo. Zato so možnosti za mobilizacijo sredstev za odziv na nepredvidene potrebe (nove politične prednostne naloge, naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, itd.) precej manjše. Nova uredba predlaga, da se ohrani nekaj nedodeljenih sredstev za rezervo, ki bo uporabljena v primeru nepredvidenih dogodkov.

· Sedanji postopek načrtovanja programov in izvajanja v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje je bil ocenjen kot prezapleten. Postopek ne omogoča uskladitve cikla načrtovanja programov EU s cikli njenih partnerjev, ne spodbuja skupnega načrtovanja programov z državami članicami in ne omogoča hitrih sprememb, če so potrebne. Nova uredba o instrumentu za razvojno sodelovanje neposredno obravnava vse te pomanjkljivosti.

Ocena učinka

Komisija je izvedla oceno učinka, s katero so bile preučene tri osnovne možnosti politike: ohranitev uredbe o instrumentu za razvojno sodelovanje brez kakršne koli spremembe (možnost 1) in dve možnosti za spremembo instrumenta za razvojno sodelovanje glede vsakega problema, ugotovljenega v veljavnem instrumentu za razvojno sodelovanje (možnosti 2A in 2B).

Možnost 1 ni bila sprejeta, saj ne bi rešila ugotovljenih problemov. Podmožnosti A in B v okviru možnosti 2 ugotovljene probleme rešujeta v različnih obsegih, zato ima vsaka določene politične in druge posledice. V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da je podmožnost B boljša, saj:

· usklajuje cilje instrumenta za razvojno sodelovanje z najnovejšim razvojem razvojne politike EU;

· jasno razlikuje med partnerskimi državami;

· v pomoč EU vključuje dobro upravljanje, demokracijo, človekove pravice in pravno državo;

· spodbuja izvajanje skupne strategije Afrika-EU;

· racionalizira tematske programe za zagotavljanje potrebne prožnosti;

· zagotavlja prožne mehanizme, ki bodo omogočili učinkovitejše odzivanje EU na hitro razvijajoče se razmere v državah v krizi, državah v razmerah po krizi in nestabilnih državah;

· povečuje prožnost dodeljevanja sredstev; ter

· izboljšuje učinkovitost pomoči EU s poenostavitvijo in večjo prožnostjo postopkov načrtovanja programov in njihovega izvajanja, spodbujanjem skupnega načrtovanja programov in usklajevanjem pomoči EU s cikli načrtovanja programov partnerskih držav.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Poglavje 1 naslova III petega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije določa pravni okvir za sodelovanje s partnerskimi državami in regijami. Predlagana uredba temelji zlasti na členu 209(1) Pogodbe in jo Komisija predloži v skladu s postopkom iz člena 294 Pogodbe. Skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije „Evropsko soglasje“ z dne 20. decembra 2005 in sporočilo z dne 13. oktobra 2011 z naslovom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ ter morebitna prihodnja sporočila, ki bodo določala osnovne usmeritve in načela za razvojno politiko Unije, skupaj s poznejšimi sklepi ali spremembami bodo predstavljala splošni okvir, usmeritve in izhodišče za usmerjanje izvajanja te uredbe.

EU je v edinstvenem nepristranskem položaju za izvajanje dela zunanje pomoči EU v imenu držav članic in z njihovo pomočjo, zaradi česar ima v državah, v katerih deluje, okrepljeno verodostojnost. Številne države nimajo zmogljivosti za razvoj globalnih zunanjih instrumentov in/ali jih niso pripravljene razviti. Zato je posredovanje na ravni EU najboljši način za globalno spodbujanje splošnih interesov in vrednot EU ter zagotavljanje prisotnosti EU v svetu. S 27 državami članicami, ki delujejo s skupnimi politikami in strategijami, ima EU kritično maso za odzivanje na globalne izzive, zlasti za doseganje razvojnih ciljev tisočletja. Ker ciljev predlagane uredbe države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi področja uporabe ali obsega predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni EU, lahko EU sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe.

Predlagana nova uredba krepi tudi usklajevalne zmogljivosti in spodbuja skupno načrtovanje z državami članicami ter tako zagotavlja ustrezno razdelitev dela in učinkovito zagotavljanje pomoči. Razvojna politika EU in razvojne politike držav članic se morajo med seboj dopolnjevati in krepiti. Zato mora biti pomoč EU usmerjena tja, kjer ima lahko največji učinek, pri tem pa je treba upoštevati njeno zmožnost, da deluje v svetovnem merilu in se odzove na globalne izzive. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe, predlagana nova uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego njenih ciljev.

Predlagana nova uredba se bo izvajala ob upoštevanju zunanje razsežnosti prednostnih nalog sektorskih politik EU, pri čemer bo zagotovila usklajevanje in povečanje sinergij v skladu s cilji iz Uredbe ter prej opisanim pravnim okvirom in okvirom politik.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Komisija za obdobje 2014–2020 predlaga dodelitev 96 milijard EUR za zunanje instrumente[1]. Dodelitev, predlagana za instrument za razvojno sodelovanje, znaša 23 294,7 milijona EUR. Okvirne letne proračunske prevzete obveznosti za instrument za razvojno sodelovanje so navedene v spodnji razpredelnici. Okvirna dodeljena finančna sredstva za vsak posamezni program instrumenta za razvojno sodelovanje so navedena v Prilogi VII Uredbe. Načrtuje se, da bo najmanj 50 % programa za svetovne javne dobrine in izzive namenjenega podnebnim spremembam in okoljskim ciljem[2] ter najmanj 20 % socialnemu vključevanju in človekovemu razvoju. Na splošno in v skladu s sporočilom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ je predvidena neprekinjena podpora socialnemu vključevanju in človekovemu razvoju z vsaj 20 % razvojne pomoči Unije. Ta uredba naj bi prispevala tudi k temu, da bo vsaj 20 % proračuna EU porabljenega za oblikovanje nizkoogljičnih družb, odpornih na podnebne spremembe, kakor je določeno v Sporočilu Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“.

Da bi zagotovili predvidljivost financiranja dejavnosti visokega šolstva v tretjih državah v okviru programa „Erasmus za vse“, bodo ta sredstva v skladu s cilji zunanjega ukrepanja EU dana na voljo z dvema večletnima dodelitvama, prvo za prva štiri leta in drugo za preostala tri leta. To financiranje se bo odražalo v večletnem okvirnem načrtovanju programov instrumenta za razvojno sodelovanje v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav. Dodelitvi se lahko v primeru obsežnih nepredvidenih okoliščin ali pomembnih političnih sprememb revidirata v skladu z zunanjimi prednostnimi nalogami EU. Za porabo teh sredstev se bodo uporabljale določbe Uredbe o programu „Erasmus za vse“ (EU) št. [--] Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa „Erasmus za vse“[3].

Instrument za razvojno sodelovanje* || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || 2014-2020–

2 716,7 || 2 903,1 || 3 100,3 || 3 308,7 || 3 525,3 || 3 751,7 || 3 989 || 23 294,7

*Tekoče cene v mio. EUR.

5.           GLAVNI ELEMENTI

Poenostavitev

Prednostna naloga Komisije v tej novi uredbi in tudi v drugih programih v okviru večletnega finančnega okvira je poenostavitev regulativnega okolja ter olajšanje dostopa do pomoči Unije za partnerske države in regije, organizacije civilne družbe, MSP in druge subjekte, če ti prispevajo k ciljem Uredbe.

Zunanji instrumenti bodo poenostavljeni, saj bodo jasneje ločeni, prekrivanja med njimi pa bodo manjša, tako da bodo opredeljeni posamično z jasno določenimi cilji politik.

Poenostavitev in zmanjšanje transakcijskih stroškov za partnerske države in regije bo prav tako doseženo s pomočjo prožnih postopkov načrtovanja programov, ki bodo omogočili uporabo načel o učinkovitosti pomoči. Na primer, Unija lahko uskladi svoje načrtovanje z nacionalnimi razvojnimi načrti partnerskih držav, s čimer bo odstranila potrebo partnerskih držav, da se pogajajo o posebnih strateških dokumentih EU, ki jih sprejme Komisija, in omogočila bolj osredotočeno analizo, ki bi bila lahko vključena v večletni programski dokument. Podobno se lahko s skupnim načrtovanjem programov z državami članicami okrepita usklajevanje donatorjev in razdelitev dela.

Izvedbena pravila so navedena v Uredbi (EU) št. [--] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [--] o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje.

Diferenciacija

Diferenciran pristop iz sporočila „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ namerava povečati učinek razvojnega sodelovanja EU z usmerjanjem sredstev tja, kjer so najbolj potrebna za zmanjšanje revščine in kjer bi lahko imela največji učinek. To bi moralo biti izvedeno, prvič, v zvezi z upravičenostjo do programov za dvostransko razvojno sodelovanje in drugič, v zvezi z dodeljevanjem pomoči.

Načeloma bi države z visokim dohodkom, države z višjim srednjim dohodkom in druge države z večjim srednjim dohodkom, ki so na poti trajnostnega razvoja in/ali imajo dostop do obsežnih domačih in zunanjih sredstev za financiranje lastnih razvojnih strategij, postopoma izpadle iz dvostranskih programov pomoči. Svet se razvija: seznam prejemnikov uradne razvojne pomoči, ki ga je pripravil OECD/DAC (pregledan leta 2011), kaže, da je na podlagi BND na prebivalca več kot 20 držav iz kategorije držav z nizkim dohodkom napredovalo v kategorijo držav s srednjim dohodkom oziroma iz kategorije držav z nižjim srednjim dohodkom v kategorijo držav z višjim srednjim dohodkom. Ta kazalnik je seveda eden izmed večih in pri uporabi načela diferenciacije je treba upoštevati tudi človekov razvoj, odvisnost od pomoči in druge vidike, vključno z dinamiko razvojnega procesa.

Zlasti številne države s srednjim dohodkom imajo novo in vedno pomembnejšo vlogo na regionalni in/ali svetovni ravni. EU mora zato prilagoditi naravo svojih odnosov z njimi, vključno s prednostnimi nalogami in instrumenti sodelovanja. Rezultat tega procesa ne bi smeli biti šibkejši odnosi s temi državami, ampak sodobnejši sklop instrumentov. EU bi morala z državami, ki izpadejo iz dvostranskih programov pomoči, sklepati nova partnerstva, predvsem na podlagi regionalnih in tematskih programov v okviru novega instrumenta za razvojno sodelovanje, tematskih finančnih instrumentov za zunanje ukrepanje EU in novega instrumenta partnerstva.

Delegirani akti

Predlaga se, da se prožnost okrepi z uporabo delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar bi omogočilo spremembe določenih nebistvenih elementov uredbe, ki bi vplivali na nadaljnje načrtovanje programov (npr. priloge o upravičenih državah, področja sodelovanja in okvirna finančna sredstva, dodeljena posameznim programom za obdobje 2014–2020).

Podrobna obrazložitev

V tem oddelku je navedena podrobna obrazložitev temeljnih zamisli nove uredbe o instrumentu razvojnega sodelovanja za vsak predlagani člen.

(0)          Predmet in področje uporabe (Naslov I, člen 1)

Edina predlagana sprememba v členu 1 je vključitev vseafriškega programa v področje uporabe Uredbe.

Uredba tako zajema vse države, ozemlja in regije v razvoju, razen držav, ki so upravičene do predpristopnega instrumenta.

(1)          Cilji in splošna načela (naslov II) – člena 2 in 3

Člen 2 (Cilji in merila o upravičenosti) določa poglavitne in krovne cilje Uredbe ter značilnosti geografskega in tematskega razvojnega sodelovanja Unije. Cilji so v skladu s členom 208 Pogodbe ter prej navedenima sporočiloma Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ in „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“.

Člen podpira vse oblike sodelovanja z državami v razvoju. Zahteva izpolnjevanje meril za uradno razvojno pomoč, kot jih je določil Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), pri čemer so možne izjeme pri tematskih programih in vseafriškem programu. Za te programe je predvidena 10-odstotna prožnost za dejavnosti, ki ne izpolnjujejo meril za uradno razvojno pomoč, za kritje izdatkov, ki strogo gledano sicer niso skladni z merili za uradno razvojno pomoč, vendar so lahko potrebni za ustrezno izvajanje ukrepov v okviru teh programov.

Člen 3 (Splošna načela) določa glavna načela, ki urejajo izvajanje Uredbe: demokracija, spoštovanje človekovih pravic in pravna država; diferenciran pristop za partnerske države, ki upošteva njihove potrebe, zmogljivosti, zaveze in uspešnost, ter potencialni vpliv EU; ključna medsektorska vprašanja (kot sta enakost spolov in neodvisnost žensk); okrepljena skladnost zunanjega ukrepanja delovanja EU; izboljšano usklajevanje z državami članicami in drugimi dvostranskimi ali večstranskimi donatorji; ter razvojni proces z vzajemno odgovornostjo, za katerega so odgovorne partnerske države in regije, in sicer z vključujočim pristopom k razvoju, ki temelji na soudeležbi, z uporabo učinkovitih in inovativnih načinov sodelovanja v skladu z najboljšimi praksami OECD/DAC, kar bo izboljšalo učinek pomoči ter zmanjšalo prekrivanje in podvajanje.

(2)          Geografski in tematski programi (naslov III) – členi 4 do 9

Člen 4 (Izvajanje pomoči Unije) opisuje vrsto programov, v okviru katerih bo zagotovljena pomoč EU.

Člen 5 (Geografski programi) zajema možna področja sodelovanja ter razlikuje med regionalnim in dvostranskim sodelovanjem. Uporabljeno bo načelo diferenciacije iz člena 3. Zato bo dvostranska razvojna pomoč zagotovljena tistim partnerskim državam, ki jo najbolj potrebujejo in nimajo potrebnih finančnih zmogljivosti za lasten razvoj. Načelo diferenciacije upošteva tudi potencialni učinek pomoči Unije v partnerskih državah. Partnerske države, ki bodo imele korist od dvostranske razvojne pomoči, so navedene v Prilogi III. Ta priloga ne vsebuje držav, ki so „izpadle“ v skladu z naslednjimi merili: partnerske države, ki predstavljajo več kot 1 % svetovnega BDP in/ali države z višjim srednjim dohodkom v skladu s seznamom držav prejemnic uradne razvojne pomoči Odbora za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD/DAC), so načeloma izključene; vendar se uporabljajo dodatna merila, povezana z njihovimi potrebami in zmogljivostmi, kot so indeks človekovega razvoja, indeks gospodarske ranljivosti in odvisnost od pomoči, ter gospodarska rast in neposredne tuje naložbe. Upošteva se tudi zanesljivost razpoložljivih podatkov.

Vse partnerske države iz Priloge I pa bodo še vedno lahko koristile sredstva regionalnih in tematskih programov.

Uredba ne omejuje področij sodelovanja ali posredovanja EU. Vse navedbe posameznih področij so namenjene izključno ponazoritvi. Določena področja so lahko izbrana zato, ker so primerna za uresničitev ciljev iz Pogodbe, izpolnjevanje mednarodnih obveznosti in zavez EU ali za doseganje specifičnih ciljev iz sporazumov s partnerskimi državami in regijami. Kljub temu je treba področja predlagati z upoštevanjem cilja EU glede združevanja pomoči, da se zagotovi medsebojno dopolnjevanje politike EU in politik držav članic, kot to zahteva člen 208 Pogodbe[4] in ob upoštevanju sporočil Komisije (zlasti sporočila o agendi za spremembe) ter ustreznih resolucij Sveta in Parlamenta.

Člen 6 (Tematski programi) zajema tematske programe, katerih splošni cilji in obseg bodo skladni s splošnim namenom in področjem uporabe te uredbe, ter pogoje, pod katerimi se bodo tematski programi izvajali.

Člen 7 (Svetovne javne dobrine in izzivi) opisuje tematski program Svetovne javne dobrine in izzivi, ki bo glavne svetovne dobrine in izzive obravnaval prožno in presečno. Glavna področja dejavnosti, ki jih bo obravnaval ta program, so podrobneje opisana v Prilogi V in med drugim obsegajo okolje in podnebne spremembe, trajnostne vire energije[5], človekov razvoj (vključno z zdravjem, izobraževanjem, enakostjo spolov, zaposlovanjem, znanjem in spretnostmi, socialnim varstvom ter socialno vključenostjo, pa tudi vidiki, povezanimi z gospodarskim razvojem, npr. rast, delovna mesta, trgovina in udeležba zasebnega sektorja), zanesljivo preskrbo s hrano ter migracije in azil. Ta tematski program bo omogočil hitro odzivanje v primeru nepredvidenih dogodkov in globalnih kriz (npr. kriza zaradi visokih cen hrane, ptičja gripa). Zmanjšal bo razdrobljenost razvojnega sodelovanja EU ter omogočil ustrezno krepitev in skladnost notranjih in zunanjih ukrepov.

Člen 8 (Organizacije civilne družbe in lokalni organi) opisuje tematski program Organizacije civilne družbe in lokalni organi, ki temelji na prejšnjem programu Nedržavni akterji in organi lokalnih skupnosti. Program je bolj osredotočen, saj je več pozornosti namenjeno razvoju zmogljivosti organizacij civilne družbe in lokalnih organov. Program bo spodbujal vključujočo in močno civilno družbo in javne organe, povečal osveščenost o razvojnih vprašanjih in njihovo mobilizacijo ter okrepil zmogljivost za politični dialog o razvoju.

Člen 9 (Vseafriški program) opisuje vseafriški program, ki se ustanavlja za izvajanje skupne strategije Afrika-EU. Program bo skladen z drugimi finančnimi instrumenti, predvsem evropskim sosedskim instrumentom, Evropskim razvojnim skladom (ERS) in tematskimi programi v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje, ter jih bo dopolnjeval. Medtem ko se evropski sosedski instrument in Evropski razvojni sklad (ERS) v Afriki bolj osredotočata na regionalno ali nacionalno raven, bo vseafriški program uporabljen za zagotavljanje specifične podpore ciljem skupne strategije Afrika-EU, pri čemer bo podpiral zlasti nadregionalne, celinske in nadcelinske dejavnosti ter ustrezne pobude skupne strategije Afrika-EU v svetovnem merilu. Vseafriški program bo deloval v tesnem sodelovanju/usklajevanju z drugimi instrumenti ter se osredotočal na specifične pobude, dogovorjene v okviru skupne strategije Afrika-EU in njenih akcijskih načrtov, za katere ni mogoče mobilizirati nobenega drugega vira financiranja, s čimer bo zagotovil potrebno usklajenost in sinergije ter preprečil podvajanje in prekrivanje.

(3)          Načrtovanje programov in dodeljevanje sredstev (naslov IV) – členi 10 do 14

Člen 10 (Splošni okvir načrtovanja programov in dodeljevanja sredstev) določa splošni okvir za geografsko in tematsko načrtovanje programov ter razporejanje sredstev v okviru te uredbe. Pri tem se bodo uporabljala merila za dodeljevanje iz člena 3(2). Da bi zagotovili sinergije in dopolnjevanje ukrepov Unije in ukrepov držav članic, bodo države članice v celoti sodelovale pri postopku načrtovanja. Pri posvetovanjih bodo sodelovali tudi drugi donatorji in akterji razvoja, pa tudi civilna družba ter regionalni in lokalni organi.

Odstavek 4 predvideva ohranitev določenega zneska sredstev za rezervo, da se povečata prožnost instrumenta in možnost odzivanja na nepredvidene dogodke (nove politične prednostne naloge, naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, itd.).

Člen 11 (Programski dokumenti za geografske programe) določa zahtevo in načela za pripravo strateških dokumentov za države in regije, ki v skladu s to uredbo prejmejo okvirno dodelitev, in, na podlagi teh dokumentov, za pripravo večletnih okvirnih programov. Člen navaja tudi izjeme za primere, ko strateškega dokumenta ne bi bilo treba pripraviti zaradi poenostavitve postopka načrtovanja in v korist skupnega načrtovanja programov z državami članicami ter usklajevanja z nacionalnimi programi držav v razvoju.

Da bi zagotovili odgovornost države in načela učinkovitosti pomoči, bodo strateški dokumenti pripravljeni v dogovoru s partnerskimi državami in regijami, sodelovali pa bodo tudi civilna družba ter regionalni in lokalni organi. Države članice in drugi donatorji bodo sodelovali v skladu s členom 10(3).

Člen uvaja tudi možnost oblikovanja skupnega okvirnega dokumenta, ki bi določil celovito strategijo Unije, razvojna politika pa bi bila njen del.

Pripravljeni večletni okvirni programi bi lahko temeljili na katerem koli programskem dokumentu iz tega člena, razen v primerih, ko skupna dodeljena sredstva ne bi presegla 30 milijonov EUR. Večletni okvirni programi se lahko spremenijo s pomočjo vmesnega ali ad hoc pregleda ob upoštevanju doseženih ciljev in na novo opredeljenih potreb, ki so na primer nastale zaradi krize, razmer po krizi ali nestabilnih razmer.

Člen 12 (Načrtovanje programov za države v krizi, države v razmerah po krizi in nestabilne države) poudarja posebne potrebe in okoliščine držav v krizi, držav v razmerah po krizi in nestabilnih držav, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju osnutka vseh programskih dokumentov. Odstavek 2 člena 12 poudarja možno potrebo po hitrem odzivu v takih državah in predvideva poseben postopek (naknadna komitologija, člen 14(3)) za priložnostni pregled strateškega dokumenta in večletnega okvirnega programa.

Člen 13 (Programski dokumenti za tematske programe) opisuje zahteve in postopek za oblikovanje tematskih programskih dokumentov. Člen po potrebi predvideva tudi možnost vmesnega ali ad hoc pregleda.

Člen 14 (Odobritev strateških dokumentov in sprejetje večletnih okvirnih programov) določa, da bo Komisija po prejemu mnenja odbora, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije (odbor se ustanovi na podlagi člena 24 te uredbe) sprejela večletne programske dokumente (tj. strateške dokumente, večletne okvirne programe za partnerske države in regije ter tematske strateške dokumente).

Člen zagotavlja tudi prožnost in poenostavitev v primerih, v katerih lahko pride do odstopanja od običajnih postopkov komitologije (npr. če se za tehnične prilagoditve ali manjše popravke splošnih dodelitev komitologija ne uporabi) in v primerih, v katerih se postopki komitologije lahko uporabijo po sprejetju in izvedbi sprememb s strani Komisije (npr. v primerih krize, razmer po krizi in nestabilnih razmer ali v primerih ogrožanja demokracije in človekovih pravic).

(4)          Končne določbe (naslov V) – členi 15 do 22

Da bi bila pomoč Unije bolj skladna in učinkovita ter zlasti, da programi ne bi bili razdeljeni med več različnih instrumentov, člen 15 (Udeležba tretje države, ki ni upravičena po tej uredbi) določa možnost razširitve upravičenosti te uredbe na vse tretje države, ozemlja in regije, če to prispeva k splošnim ciljem te uredbe.

Člen 16 (Ukinitev pomoči) določa postopek, ki se uporabi v primeru neskladnosti z načeli iz naslova II, in morebitno ukinitev pomoči po tej uredbi.

Člena 17 in 18 (Prenos pooblastil na Komisijo) uvajata možnost pooblastitve Komisije za sprejetje delegiranih aktov za spremembo ali dopolnitev prilog I do VI(I) k tej uredbi. Člen 28 opisuje značilnosti in postopke tega prenosa pooblastil. Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno in takoj obvesti Evropski parlament in Svet, akt pa stopi v veljavo samo, če mu ti dve instituciji v dveh mesecih od uradnega obvestila (rok se lahko podaljša za dva meseca) ne nasprotujeta.

Člen 19 (Odbor) ustanavlja zadevni odbor, ki pomaga Komisiji pri izvajanju te uredbe[6].

Člen 20 (Finančne določbe) določa referenčni finančni znesek za izvajanje te uredbe.

Člen 21 (Evropska služba za zunanje delovanje) poudarja, da se ta uredba uporablja v skladu s Sklepom Sveta o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje[7], zlasti členom 9.

Člen 22 (Začetek veljavnosti) določa začetek veljavnosti Uredbe in njeno uporabo od 1. januarja 2014, pri čemer datum prenehanja veljavnosti ni določen.

2011/0406 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 209(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Ta uredba je eden od instrumentov, ki neposredno podpirajo zunanje politike Evropske unije. Zamenjala bo Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 1605/2006 z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja,[8] ki preneha veljati 31. decembra 2013.

(2) Boj proti revščini ostaja glavni cilj razvojne politike Evropske unije, kot je določeno v poglavju 1 naslova V Pogodbe o Evropski uniji in poglavju 1 naslova III v petem delu Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu z razvojnimi cilji tisočletja[9] ali drugimi cilji, ki so jih sprejele Unija in njene države članice.

(3) Evropsko soglasje o razvoju[10] in sporočili Komisije „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“[11], in „Prihodnji pristop proračunske podpore EU za tretje države“[12] ter morebitna prihodnja sporočila, ki bodo določala osnovne usmeritve in načela za razvojno politiko Unije, skupaj s poznejšimi sklepi zagotavljajo splošni okvir, usmeritve in izhodišče politike za usmerjanje izvajanja te uredbe.

(4) Unija temelji na vrednotah demokracije, pravne države, univerzalnosti, nedeljivosti in spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanju človekovega dostojanstva, načelih enakosti in solidarnosti ter spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. S pomočjo dialoga in sodelovanja si prizadeva za razvoj in krepitev zavezanosti tem vrednotam v partnerskih državah in regijah.

(5) Unija si prizadeva tudi, da bi zagotovila skladnost z drugimi področji zunanjega ukrepanja. To je treba zagotoviti pri oblikovanju politike razvojnega sodelovanja Unije ter strateškem načrtovanju programov in izvajanju ukrepov.

(6) Učinkovitejša pomoč, boljše dopolnjevanje in poenotenje, uskladitev s partnerskimi državami in bolj usklajeni postopki, tako med Unijo in njenimi državami članicami kakor tudi v odnosih z drugimi donatorji in akterji razvoja, so bistvenega pomena za zagotavljanje usklajenosti in ustreznosti pomoči, hkrati pa znižujejo stroške partnerskih držav. Prek svoje razvojne politike si Unija prizadeva za izvajanje sklepov Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči, sprejete v okviru Foruma na visoki ravni o učinkovitosti pomoči dne 2. marca 2005, in Agende za ukrepanje iz Akre, sprejete 4. septembra 2008, ter njune dopolnilne deklaracije, ki je bila sprejeta v Busanu 1. decembra 2011. Cilj glede doseganja skupnega načrtovanja programov med Unijo in njenimi državami članicami je treba okrepiti. Te zaveze so privedle do številnih sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, kot sta Kodeks ravnanja EU o dopolnjevanju in delitvi dela v okviru razvojne politike[13] in operativni okvir za učinkovitost pomoči[14].

(7) Pomoč Unije bi morala podpirati skupno strategijo Afrika-EU[15] in njene zaporedne akcijske načrte, ki tvorijo okvir za širše in medsebojno koristno sodelovanje znotraj strateškega partnerstva, za katero je značilno enakovredno prizadevanje za skupne cilje.

(8) Unija in države članice bi morale izboljšati skladnost in dopolnjevanje svojih politik razvojnega sodelovanja, zlasti tako, da se na prednostne naloge partnerskih držav in regij odzovejo na državni in regionalni ravni. Da bi zagotovili medsebojno dopolnjevanje in krepitev politike razvojnega sodelovanja Unije in politike razvojnega sodelovanja držav članic, je primerno zagotoviti skupne postopke za načrtovanje programov, ki bi jih bilo treba izvajati, kadar koli je to mogoče in ustrezno.

(9) Razvojni cilji tisočletja, na primer izkoreninjenje skrajne revščine in lakote, z vsemi njihovimi poznejšimi spremembami, ter razvojni cilji in načela, ki so jih Unija in njene države članice odobrile, med drugim v okviru sodelovanja znotraj Združenih narodov (ZN) in drugih pristojnih mednarodnih organizacij na področju razvojnega sodelovanja, usmerjajo politiko Unije in mednarodno dejavnost za razvojno sodelovanje.

(10) Unija mora spodbujati celosten pristop pri odzivanju na krizne razmere in nesreče, tudi v državah, ki so jih prizadeli konflikti, in nestabilnih državah, vključno z državami v tranziciji. Pristop bi moral temeljiti zlasti na sklepih Sveta o varnosti in razvoju[16], odzivu EU na nestabilne razmere[17], na preprečevanju konfliktov[18] in vseh nadaljnjih zadevnih sklepih. To bi moralo zagotoviti ustrezno kombinacijo pristopov, odzivov in instrumentov, zlasti z zagotavljanjem ustreznega ravnovesja med varnostnimi, razvojnimi in človekoljubnimi pristopi ter s povezavo kratkoročnega odzivanja z dolgoročno podporo.

(11) Pomoč Unije mora biti usmerjena tja, kjer ima večji učinek, pri tem pa je treba upoštevati njeno zmožnost, da deluje v svetovnem merilu in se odzove na globalne izzive, kot so izkoreninjenje revščine, trajnosten in vključujoč razvoj ter spodbujanje demokracije, dobrega upravljanja, človekovih pravic in pravne države po vsem svetu, njeno dolgoročno in predvidljivo zavezanost zagotavljanju razvojne pomoči in njeno vlogo pri usklajevanju z državami članicami. Da bi zagotovili tak učinek, je treba uporabiti načelo diferenciacije tako na ravni dodeljevanja sredstev kot na ravni načrtovanja programov in tako zagotoviti, da je dvostransko razvojno sodelovanje usmerjeno na partnerske države, ki najbolj potrebujejo pomoč, vključno z nestabilnimi državami in zelo ranljivimi državami, in države z omejenimi zmogljivostmi, da bodo imele dostop do drugih virov financiranja za podporo svojemu razvoju, ob upoštevanju potencialnega učinka pomoči Unije v partnerskih državah. Posledično bi bilo dvostransko načrtovanje programov usmerjeno na take države v skladu z uporabo objektivnih meril na podlagi potreb in zmogljivosti teh držav ter učinka pomoči EU .

(12) Ta uredba bi morala zagotoviti okvir za omogočanje načrtovanja programov, ki bo s skupnim okvirnim dokumentom kot osnovo za načrtovanje programov omogočil večjo skladnost politik Unije. Omogočiti mora popolno usklajenost s partnerskimi državami in regijami ter po potrebi temeljiti na nacionalnih razvojnih načrtih ali podobnih celovitih razvojnih dokumentih; ter si s skupnim načrtovanjem programov prizadevati za večjo usklajenost med donatorji, zlasti med Unijo in njenimi državami članicami.

(13) Ker ciljev predlagane uredbe države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ti cilji zaradi obsega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(14) V globaliziranem svetu notranje politike EU na različnih področjih, kot so okolje, podnebne spremembe, zaposlovanje (tudi dostojno delo za vse), enakost spolov, energija, voda, promet, zdravje, izobraževanje, pravosodje in varnost, raziskave in inovacije, informacijska družba, migracije, kmetijstvo in ribištvo, vedno bolj postajajo del zunanjega ukrepanja EU. Sporočilo Komisije „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“[19] poudarja zavezo Unije, da v svojih notranjih in zunanjih politikah spodbuja pametno, vključujočo in trajnostno rast, pri čemer združuje tri stebre: ekonomskega, družbenega in okoljskega.

(15) Boj proti podnebnim spremembam in varovanje okolja sta dva od velikih izzivov, s katerimi se sooča Unija in pri katerih je potreba po mednarodnem ukrepanju nujna. V skladu z namenom iz Sporočila Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ z dne 29. junija 2011[20] bi morala ta uredba prispevati k cilju uporabe vsaj 20 % proračuna EU za nizkoogljično družbo, ki je odporna na podnebne spremembe, program o svetovnih javnih dobrinah in izzivih pa bi moral porabiti vsaj 25 % svojih sredstev za podnebne spremembe in okolje. Ukrepi na teh dveh področjih bi se morali, kadar je to mogoče, vzajemno podpirati, da bi se povečal njihov učinek.

(16) Sporočilo Komisije „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“[21] predvideva neprekinjeno podporo socialnemu vključevanju in človekovemu razvoju z vsaj 20 % razvojne pomoči Unije. Da bi program o svetovnih javnih dobrinah in izzivih k temu prispeval, bi moralo vsaj 20 % programa podpirati to področje razvoja.

(17) Seznami partnerskih držav v okviru te uredbe bi morali biti prilagojeni na podlagi možnih sprememb njihovega statusa, kot jih je določil Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD/DAC), prav tako pa tudi na podlagi pomembnih sprememb v človekovem razvoju, na področju odvisnosti od pomoči, kriznih razmer, ranljivosti in drugih vidikov, vključno z dinamiko razvojnega procesa. Take posodobitve, pregledi partnerskih držav, ki so upravičene do dvostranskega razvojnega sodelovanja, spremembe opredelitev podrobnih področij sodelovanja in dejavnosti ter prilagoditve okvirnih finančnih sredstev, dodeljenih posameznim programom, so nebistveni elementi te uredbe. Da bi se področje uporabe te uredbe prilagodilo hitremu razvoju v tretjih državah, je zato treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastila za posodobitev prilog k tej uredbi, ki obsegajo seznam partnerskih držav in regij, upravičenih do sredstev Unije, opredelitev podrobnih področij sodelovanja v okviru geografskih in tematskih programov ter okvirne dodelitve za vsak program. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov nadalje zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(18) Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila.

(19) Izvedbena pooblastila, povezana s strateškimi dokumenti in večletnimi okvirnimi programi iz členov 11 do 14 te uredbe, bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[22]. Ob upoštevanju narave teh izvedbenih aktov, zlasti njihove naravnanosti v okviru politik ali njihovih proračunskih posledic, bi bilo treba za njihovo sprejemanje na splošno uporabiti postopek pregleda, razen pri ukrepih z majhnim finančnim obsegom. Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se neposredno uporabljajo, kadar v utemeljenih primerih, v katerih obstaja potreba po hitrem odzivu Unije, to zahtevajo izredno nujni razlogi.

(20) Skupna pravila in postopki za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje so določena v Uredbi (EU) št. …/…Evropskega parlamenta in Sveta z dne …[23]., v nadaljnjem besedilu: skupna izvedbena uredba.

(21) Organizacija in delovanje Evropske službe za zunanje delovanje sta opisani v Sklepu Sveta 2010/427/EU[24] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

UVOD

Člen 1

Predmet in področje uporabe

1. Na podlagi te uredbe lahko Unija financira:

(a) geografske programe za podporo sodelovanju z državami, ozemlji in regijami v razvoju, ki so našteti v Prilogi I (v nadaljnjem besedilu: partnerske države in regije) in vključeni na seznam prejemnikov uradne razvojne pomoči OECD/DAC, naštetih v Prilogi II. Partnerske države, ki bodo imele korist od dvostranske razvojne pomoči, so navedene v Prilogi III;

(b) tematske programe za obravnavanje globalnih javnih dobrin in izzivov ter podporo organizacijam civilne družbe in lokalnim organom v državah, ozemljih in regijah, ki so v skladu s Prilogo I k tej uredbi, Uredbo (EU) št. [.../…] Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta[25] in Sklepom Sveta [2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj[26]] upravičeni do pomoči Unije v okviru geografskih programov, ter v afriških, karibskih in pacifiških (AKP) državah, podpisnicah Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, podpisanega v Cotonoju 23. junija 2000;

(c) vseafriški program za podporo skupni strategiji Afrika-EU v državah, ozemljih in regijah, zajetih v tej strategiji.

2. Za namene te uredbe je regija opredeljena kot geografska enota, ki obsega več kot eno državo v razvoju.

NASLOV II

CILJI IN SPLOŠNA NAČELA

Člen 2

Cilji in merila o upravičenosti

1. V okviru načel in ciljev zunanjega ukrepanja Unije:

(a) poglavitni cilj sodelovanja v okviru te uredbe je zmanjšanje in, dolgoročno,,odprava revščine;

(b) sodelovanje v okviru te uredbe bo prispevalo tudi k doseganju drugih ciljev zunanjega ukrepanja EU, zlasti:

(i)         spodbujanju trajnostnega gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja ter

(ii)         spodbujanju demokracije, pravne države, dobrega upravljanja in spoštovanja človekovih pravic.

Doseganje teh ciljev se meri s pomočjo zadevnih kazalnikov, zlasti razvojnega cilja tisočletja 1 za pododstavek (a) in razvojnih ciljev tisočletja 1 do 8 za pododstavek (b) ter drugih kazalnikov, o katerih se dogovorijo Unija in njene države članice.

2. Ukrepi v okviru geografskih programov so zasnovani tako, da izpolnjujejo merila za uradno razvojno pomoč, ki jih določi OECD/DAC.

Ukrepi v okviru vseafriškega programa in tematskih programov so zasnovani tako, da izpolnjujejo merila za uradno razvojno pomoč, ki jih določi OECD/DAC, razen če:

(a) lastnosti upravičencev zahtevajo drugače ali

(b) ukrep izvaja svetovno pobudo, prednostno nalogo politike Unije ali mednarodno obveznost ali zavezo Unije iz člena 6 in ukrep ne more izpolniti meril za uradno razvojno pomoč.

Brez poseganja v točko (a) vsaj 90 % odhodkov, predvidenih v okviru vseafriškega programa in tematskih programov, izpolnjuje merila za uradno razvojno pomoč, ki jih določi OECD/DAC.

3. Ukrepi, predvideni v Uredbi Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči,[27] ki so upravičeni do financiranja v skladu s to uredbo, se načeloma ne financirajo v okviru te uredbe, razen če je treba zagotoviti kontinuiteto sodelovanja med prehodom iz kriznih razmer v stabilne pogoje za razvoj.

Člen 3

Splošna načela

1. Unija si s pomočjo dialoga in sodelovanja s partnerskimi državami in regijami prizadeva za spodbujanje, razvoj in krepitev načel demokracije, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na katerih temelji.

2. Pri izvajanju te uredbe in z namenom zagotoviti velik učinek pomoči Unije se uporablja diferenciran pristop med partnerskimi državami, tako da jim je zagotovljeno posebno, po meri izdelano sodelovanje, ki temelji na njihovih:

(a) potrebah,

(b) zmogljivostih za ustvarjanje in dostopanje do finančnih virov ter zmogljivosti za črpanje ter

(c) zavezah in uspešnosti.

Diferenciran pristop se uporablja tudi ob upoštevanju morebitnega učinka pomoči Unije v partnerskih državah.

Države, ki najbolj potrebujejo pomoč, in zlasti najmanj razvite države, države z nizkim dohodkom in države v krizi, v razmerah po krizi ter nestabilne in ranljive države, bodo imele prednost pri splošnem dodeljevanju sredstev.

3. V vseh programih se poenotijo naslednje medsebojno povezane zadeve: spodbujanje človekovih pravic, enakost spolov in neodvisnost žensk, nediskriminacija, demokracija, dobro javno upravljanje, otrokove pravice in pravice avtohtonega prebivalstva, socialno vključevanje in pravice invalidnih oseb, trajnostni okoljski razvoj, vključno z obravnavanjem podnebnih sprememb in bojem proti virusu HIV/aidsu.

4. Posebna pozornost se posveti krepitvi pravne države, izboljšanju dostopa do pravnega varstva in podpiranju civilne družbe, trgovine in trajnostnega razvoja, dostopa do IKT, zdravstvenega varstva in zanesljive preskrbe s hrano ter spodbujanju dialoga, sodelovanja, sprave in izgradnje institucij.

5. Pri izvajanju te uredbe se zagotovi skladnost z drugimi področji zunanjega ukrepanja Unije in drugimi zadevnimi politikami Unije. Zato ukrepi, financirani na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi, ki jih upravlja Evropska investicijska banka, temeljijo na politikah sodelovanja, določenih v instrumentih, kot so sporazumi, deklaracije in akcijski načrti med Unijo ter zadevnimi tretjimi državami in regijami, pa tudi na odločitvah, posebnih interesih, prednostnih nalogah politike in strategijah Unije.

6. Komisija in države članice si prizadevajo za redno in pogosto izmenjavo informacij, tudi z drugimi donatorji, ter spodbujajo boljše usklajevanje in dopolnjevanje donatorjev s prizadevanjem za skupno večletno načrtovanje programov, ki temelji na strategijah za zmanjševanje revščine ali enakovrednih strategijah partnerskih držav, s skupnimi mehanizmi izvajanja, ki vključujejo skupne analize, skupnimi misijami na ravni vseh donatorjev ter z uporabo dogovorov o sofinanciranju in prenesenem sodelovanju.

7. V okviru svojih pristojnosti Unija in države članice spodbujajo večstranski pristop do globalnih izzivov in po potrebi krepijo sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in organi ter drugimi dvostranskimi donatorji.

8. Unija spodbuja učinkovito sodelovanje s partnerskimi državami in regijami v skladu z mednarodno dobro prakso. Svojo pomoč vse bolj usklajuje z nacionalnimi ali regionalnimi razvojnimi strategijami, reformnimi politikami in postopki partnerskih držav. Prispeva h krepitvi procesa vzajemne odgovornosti med partnerskimi vladami, institucijami in donatorji ter spodbuja strokovno usposabljanje in zaposlovanje na lokalni ravni. Zato spodbuja:

(a) razvojni proces, ki ga izvaja in za katerega je odgovorna partnerska država ali regija;

(b) za sodelovanje odprte pristope k razvoju in široko udeležbo vseh delov družbe pri razvojnem procesu ter nacionalnem in regionalnem dialogu, vključno s političnim dialogom;

(c) učinkovite in inovativne načine in instrumente sodelovanja iz člena 4 skupne izvedbene uredbe, kot so kombiniranje donacij in posojil ter drugi mehanizmi z delitvijo tveganja v izbranih sektorjih in državah ter vključevanje zasebnega sektorja, v skladu z dobro prakso OECD/DAC. Ti načini in instrumenti so prilagojeni posebnim okoliščinam posamezne partnerske države ali regije, s posebnim poudarkom na pristopih, ki temeljijo na programu, zagotavljanju predvidljivega financiranja pomoči, mobilizaciji zasebnih virov, razvoju in uporabi nacionalnih sistemov ter pristopih k razvoju, ki temeljijo na rezultatih in po potrebi vključujejo mednarodno dogovorjene cilje in kazalnike, povezane z razvojnimi cilji tisočletja, ter

(d) večji učinek politik in načrtovanja programov, in sicer s koordinacijo in usklajevanjem donatorjev, da se omeji prekrivanje in podvajanje, izboljša dopolnjevanje in podprejo pobude na ravni vseh donatorjev.

(e) Usklajevanje se v partnerskih državah in regijah izvaja z uporabo dogovorjenih smernic in načel dobre prakse glede usklajevanja in učinkovitosti pomoči.

9. Unija bo med drugim podprla izvajanje dvostranskega, regionalnega in večstranskega sodelovanja in dialoga, partnerskih sporazumov ter tristranskega sodelovanja.

10. Komisija si prizadeva za redno izmenjavo informacij s civilno družbo.

NASLOV III

GEOGRAFSKI IN TEMATSKI PROGRAMI

Člen 4

Izvajanje pomoči Unije

Pomoč Unije se v skladu s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji in splošnimi načeli te uredbe izvaja v okviru geografskih in tematskih programov ter vseafriških programov v skladu s skupno izvedbeno uredbo.

Člen 5

Geografski programi

1. Dejavnosti sodelovanja Unije na podlagi tega člena se bodo izvajale za nacionalne, regionalne, nadregionalne in celinske dejavnosti.

2. Brez poseganja v člen 1(1)(a) geografski program zajema ustrezna področja dejavnosti sodelovanja,

(a) regionalno s partnerskimi državami iz Priloge I, in

(b) dvostransko s partnerskimi državami iz Priloge III.

3. Za dosego ciljev iz člena 2(1) se lahko geografski programi med drugim oblikujejo na podlagi področij sodelovanja iz „Evropskega soglasja“.

Skupna področja sodelovanja in posebna področja sodelovanja za vsako regijo so navedena v Prilogi IV.

4. V okviru programa vsake države bo Unija načeloma usmerila svojo pomoč na tri sektorje.

Člen 6

Tematski programi

Ukrepi, ki se izvajajo v okviru tematskih programov, v skladu s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji in splošnimi načeli te uredbe, prispevajo dodano vrednost ukrepom, financiranim v okviru geografskih programov, in jih dopolnjujejo.

Za načrtovanje tematskih ukrepov veljajo naslednji pogoji:

(a) ciljev politike Unije iz te uredbe ni mogoče ustrezno ali učinkovito doseči v okviru geografskih programov;

(b) ukrepi obravnavajo globalne pobude, ki podpirajo mednarodno dogovorjene cilje ali globalne javne dobrine in izzive, ki lahko z odstopanjem od člena 9 skupne izvedbene uredbe vključujejo ukrepe v državah članicah, državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah ter drugih tretjih državah, kakor je predvideno v ustreznem tematskem programu

in/ali

(c) ukrepi so naslednji:

– ukrepi, ki se nanašajo na več regij in/ali več področij;

– inovativne politike in/ali pobude s ciljem obveščanja o prihodnjih ukrepih;

– ukrepi v primerih, če se s partnerskimi vladami ne doseže dogovor glede ukrepa;

– ukrepi, ki odražajo prednostno nalogo politike Unije ali mednarodno obvezo ali zavezo Unije ter

– kjer je to primerno, ukrepi v primerih, da geografski program ne obstaja ali je bil prekinjen.

Člen 7

Svetovne javne dobrine in izzivi

1. Cilj pomoči Unije v okviru programa „Svetovne javne dobrine in izzivi“ je podpreti ukrepe na področjih, kot so okolje in podnebne spremembe, trajnostna energija, človekov razvoj, zanesljiva preskrba s hrano ter migracije in azil.

2. Podrobna področja dejavnosti, na katera se nanaša pomoč Unije na podlagi tega člena, so navedena v Prilogi V.

Člen 8

Organizacije civilne družbe in lokalni organi

1. Cilj programa o organizacijah civilne družbe in lokalnih organih v razvojnem procesu je financiranje pobud, ki jih na področju razvoja izvajajo organizacije civilne družbe in lokalni organi, ki izvirajo iz partnerskih držav, Unije, držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk, ali se izvajajo v njihovo korist.

2. Podrobna področja dejavnosti, na katera se nanaša pomoč Unije na podlagi tega člena ter okvirni seznam kategorij organizacij civilne družbe in lokalnih organov so navedeni v Prilogi V.

Člen 9

Vseafriški program

1. Pomoč Unije podpira izvajanje skupne strategije Afrika-EU in zlasti njene zaporedne akcijske načrte ter zajema nadregionalne, celinske ali globalne dejavnosti.

Vseafriški program bo nadalje spodbujal dopolnjevanje in skladnost z drugimi finančnimi instrumenti zunanjega ukrepanja Unije, predvsem z Evropskim razvojnim skladom in evropskim sosedskim instrumentom.

2. Podrobna področja sodelovanja, na katera se nanaša pomoč Unije na podlagi tega člena, so navedena v Prilogi VI.

3. Večletni okvirni program za vseafriški program je oblikovan na podlagi skupne strategije Afrika-EU in njenih akcijskih načrtov.

NASLOV IV

NAČRTOVANJE PROGRAMOV IN DODELITEV SREDSTEV

Člen 10

Splošni okvir načrtovanja programov in dodeljevanja sredstev

1. Za geografske programe za partnerske države in regije so večletni okvirni programi oblikovani na podlagi strateškega dokumenta v skladu s členom 11.

Za tematske programe so večletni okvirni programi oblikovani v skladu s členom 13.

Komisija sprejme izvedbene ukrepe iz člena 2 skupne izvedbene uredbe na podlagi programskih dokumentov iz členov 11 in 13. V posebnih okoliščinah je lahko pomoč Unije v skladu s skupno izvedbeno uredbo tudi v obliki ukrepov, ki niso zajeti v teh dokumentih.

2. Unija in njene države članice se v zgodnji fazi postopka načrtovanja programov posvetujejo med seboj ter z drugimi donatorji in akterji razvoja, vključno s predstavniki civilne družbe ter regionalnimi in lokalnimi organi, da se tako spodbudi dopolnjevanje in skladnost njihovih dejavnosti sodelovanja. To posvetovanje lahko vodi v skupno načrtovanje programov Unije in njenih držav članic.

3. Komisija v okviru vsakega geografskega programa določi okvirno večletno dodelitev sredstev v skladu s splošnimi načeli te uredbe na podlagi meril iz člena 3(2), ob upoštevanju posebnih težav, s katerimi se srečujejo države ali regije, ki so v krizi, ki so ranljive ali nestabilne, izpostavljene konfliktom ali naravnim nesrečam, hkrati pa tudi posebnosti različnih programov.

4. Sredstva lahko ostanejo nedodeljena. Glede na njihovo poznejšo dodelitev ali ponovno dodelitev iz členov 11(5) in 13 se glede uporabe teh sredstev odloči pozneje v skladu s skupno izvedbeno uredbo.

Člen 11

Programski dokumenti za geografske programe

1. Strateški dokumenti so dokumenti, ki jih Unija oblikuje v skladu s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji, načeli in politiko Unije, da bi zagotovila skladen okvir za razvojno sodelovanje med Unijo in zadevno partnersko državo ali regijo.

Priprava in izvajanje strateških dokumentov sta skladna z načeli učinkovitosti pomoči: nacionalna lastna odgovornost, partnerstvo, usklajevanje, usklajevanje s sistemi držav prejemnic ali regionalnimi sistemi, vzajemna odgovornost in usmerjenost k doseganju rezultatov, kakor je določeno v členih od 3(5) do (8).

Zato se strateški dokumenti načeloma oblikujejo na podlagi dialoga med Unijo in partnersko državo ali regijo, v katerega so po potrebi vključeni zadevne države članice, partnerska država ali regija, civilna družba ter regionalni in lokalni organi, da se zagotovi ustrezna odgovornost zadevne države ali regije za proces ter spodbudi podpora nacionalnim razvojnim strategijam, predvsem strategijam zmanjševanja revščine.

2. Strateški dokumenti so lahko predmet vmesnega pregleda ali po potrebi ad hoc pregledov, pri katerih se uporabljajo načela in postopki, določeni v sporazumih o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenih s partnerskimi državami ali regijami.

3. Strateški dokumenti se oblikujejo za zadevne partnerske države ali regije, razen če je bil za zadevno partnersko državo ali regijo oblikovan skupni okvirni dokument, ki določa celostno strategijo Unije, vključno z razvojno politiko.

Strateški dokument ni potreben za:

(a) države z nacionalno razvojno strategijo v obliki nacionalnega razvojnega načrta ali podobnega razvojnega dokumenta, ki ga Komisija ob sprejemanju tega dokumenta sprejme kot podlago za ustrezen večletni okvirni program;

(b) države ali regije, za katere je bil dokument o skupnem večletnem načrtovanju programov dogovorjen med Unijo in državami članicami, ali

(c) regije, ki imajo strategijo, o kateri so se dogovorile skupaj z EU.

4. Strateški dokumenti niso potrebni za države ali regije, ki za obdobje 2014–2020 na podlagi te uredbe prejmejo dodelitev sredstev Unije v znesku, ki ne presega 50 milijonov EUR.

5. Večletni okvirni programi so oblikovani za vsako državo ali regijo, ki na podlagi te uredbe prejme okvirno dodelitev sredstev Unije. Razen za države ali regije iz odstavka 4 so ti dokumenti oblikovani na podlagi strateških dokumentov ali podobnih dokumentov iz tega člena.

Za namene te uredbe se lahko skupni večletni programski dokument iz odstavka 3(b), če je skladen z načeli in pogoji iz tega odstavka, vključno z okvirno dodelitvijo sredstev, in s postopki iz člena 14, šteje za večletni okvirni program.

Večletni okvirni programi določajo prednostna področja za financiranje s strani Unije, posebne cilje, pričakovane rezultate, kazalnike učinkovitosti in okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti ter za vsako prednostno področje. Če je primerno, se te dodelitve dodelijo v določenem razponu in/ali nekaj sredstev lahko ostane nedodeljenih.

Večletni okvirni programi se po potrebi prilagajajo, pri čemer se upoštevajo vmesni ali ad hoc pregledi strateškega dokumenta, na katerem temeljijo.

V skladu z načelom vzajemne odgovornosti pri prizadevanju za dogovorjene cilje in njihovem doseganju, vključno s cilji, ki se nanašajo na dobro upravljanje, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in pravno državo, se lahko okvirne dodelitve glede na rezultate pregledov povečajo ali zmanjšajo, predvsem ob upoštevanju posebnih potreb, kot se pojavljajo v kriznih razmerah, razmerah po krizi ali nestabilnih razmerah.

Člen 12

Načrtovanje programov za države v krizi, države v razmerah po krizi in nestabilne države

1. Pri oblikovanju programskih dokumentov za države v krizi, države v razmerah po krizi ali nestabilne države je treba ustrezno upoštevati ranljivost, posebne potrebe in okoliščine zadevnih držav ali regij.

Ustrezno pozornost je treba nameniti preprečevanju konfliktov, vzpostavitvi države in miru, spravam po konfliktih in ukrepom obnove.

Kadar so partnerske države ali skupine partnerskih držav neposredno vpletene v krizne okoliščine, okoliščine po krizi oziroma nestabilne razmere ali pa te nanje vplivajo, se poseben poudarek nameni pospeševanju usklajevanja med pomočjo, sanacijo in razvojem, da bi se tem državam pomagalo pri prehodu iz izrednih razmer v fazo razvoja. V programih za nestabilne države in regije ali države in regije, ki so redno izpostavljene naravnim nesrečam, pa se predvidi pripravljenost na nesreče, njihovo preprečevanje in reševanje posledic takih nesreč.

2. V primerih krize, razmer po krizi in nestabilnih razmer ali groženj demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam, ki zahtevajo hiter odziv Unije, se lahko po ad hoc pregledu strategije sodelovanja države ali regije uporabi nujni postopek iz člena 15(4) skupne izvedbene uredbe za spremembo dokumenta iz člena 11.

V okviru takega pregleda se lahko državi ali regiji predlaga posebna in prilagojena strategija za zagotovitev prehoda k dolgoročnemu sodelovanju in razvoju, ki spodbuja boljše usklajevanje ter prehod med humanitarnimi in razvojnimi instrumenti politike.

Člen 13

Programski dokumenti za tematske programe

1. Večletni okvirni programi za tematske programe določijo strategijo Unije za zadevno temo, prednostne naloge, ki jih je Unija izbrala za financiranje, posebne cilje, pričakovane rezultate, kazalnike učinkovitosti, mednarodne razmere in dejavnosti glavnih partnerjev. Po potrebi se določijo sredstva in prednostne naloge za ukrepanje v okviru sodelovanja pri globalnih pobudah. Večletni okvirni programi so v skladu z dokumenti iz člena 11(3).

2. Večletni okvirni programi določajo tudi okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti ter za vsako prednostno področje. Če je primerno, se ta sredstva lahko dodelijo v določenem razponu in/ali nekaj sredstev lahko ostane nedodeljenih. Za učinkovito izvajanje politike se večletni okvirni programi po potrebi prilagajajo, pri čemer se upoštevajo vsi vmesni ali ad hoc pregledi.

3. Komisija in države članice se v zgodnji fazi postopka načrtovanja programov posvetujejo med seboj ter z drugimi donatorji in akterji razvoja, vključno s predstavniki civilne družbe in lokalnimi organi, da se tako spodbudi dopolnjevanje njihovih dejavnosti sodelovanja.

Člen 14

Odobritev strateških dokumentov in sprejetje večletnih okvirnih programov

1. Komisija odobri strateške dokumente in sprejme večletne okvirne programe v skladu s postopkom pregledovanja iz člena 15(3) skupne izvedbene uredbe. Ta postopek velja tudi za temeljite preglede, ki znatno spremenijo strategijo ali njeno načrtovanje.

2. Postopek iz odstavka 1 ne velja za manjše spremembe strateških programov in večletnih okvirnih programov, kot so tehnične prilagoditve, prerazporeditev sredstev znotraj okvirnih dodelitev za prednostno področje ali zvišanje oziroma znižanje zneska prvotnih okvirnih dodelitev za manj kot 20 %, če take spremembe ne vplivajo na prednostna območja in cilje iz teh dokumentov. O vseh tovrstnih spremembah se v roku enega meseca obvesti Evropski parlament in Svet.

3. V ustrezno utemeljenih nujnih primerih, ki se med drugim nanašajo na okoliščine iz člena 12(2), lahko Komisija strateške dokumente in večletne okvirne programe prilagodi v skladu z nujnim postopkom iz člena 15(4) skupne izvedbene uredbe.

NASLOV V

KONČNE DOLOČBE

Člen 15

Udeležba tretje države, ki ni upravičena po tej uredbi

V ustrezno utemeljenih okoliščinah ter za zagotovitev skladnosti in učinkovitosti financiranja Unije ali spodbuditev regionalnega ali nadregionalnega sodelovanja se lahko Komisija brez poseganja v člen 2(3) odloči, da razširi upravičenost ukrepov na države, ozemlja in regije, ki sicer ne bi bile upravičene do financiranja v skladu s členom 1, če ima izvajani ukrep globalni, regionalni, nadregionalni ali čezmejni pomen. Ne glede na določbe člena 8(1) skupne izvedbene uredbe lahko fizične in pravne osebe iz zadevnih držav, ozemelj in regij sodelujejo v postopkih za izvajanje takih ukrepov.

Člen 16

Ukinitev pomoči

Če katera od partnerskih držav ne upošteva načel iz člena 3(1), Unija brez poseganja v določbe o ukinitvi pomoči iz sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenih s partnerskimi državami in regijami, pozove partnersko državo k izvajanju posvetovanj, da bi našli rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, razen v izredno nujnih primerih. Če posvetovanja s to partnersko državo ne privedejo do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, ali če se posvetovanja zavrnejo ali v izredno nujnih primerih, lahko Svet sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 215(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki lahko vključujejo popolno ali delno ukinitev pomoči Unije.

Člen 17

Prenos pooblastil na Komisijo

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo ali dopolnitev prilog I do VII k tej uredbi.

Člen 18

Izvajanje pooblastila

1. Komisiji se pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17 podeli za obdobje veljavnosti te uredbe.

2. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila. S sklepom o preklicu pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v njem. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi.

3. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem sočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

4. Razen v primerih iz odstavka 5 sprejeti delegirani akt začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom navedenega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

5. Obdobje nenasprotovanja za prilagoditev prilog I, II in III sklepom OECD/DAC o pregledu seznama prejemnikov iz člena 1(a) je en teden.

Člen 19

Odbor

Komisiji pomaga odbor za upravljanje instrumenta za razvojno sodelovanje. Ta odbor je odbor v pomenu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 20

Referenčni finančni znesek

1. Referenčni finančni znesek za izvajanje te uredbe v obdobju 2014–2020 je 23 294 700 000 EUR.

2. Okvirni minimalni zneski, ki se za obdobje 2014–2020 dodelijo vsakemu programu iz členov 5 do 9, so določeni v Prilogi VII. Zneski se lahko med programi prerazporedijo z delegiranim aktom v skladu s členom 18. Zneski znotraj programa o svetovnih javnih dobrinah in izzivih se lahko med podrazdelki prerazporedijo s sklepom Komisije, ki se Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje v roku enega meseca od njegovega sprejetja.

3. Kakor je navedeno v členu 13(2) uredbe „Erasmus za vse“, bo za spodbujanje mednarodne razsežnosti visokega šolstva ukrepom za učno mobilnost v države zunaj EU ali iz njih ter za sodelovanje in dialog o politikah z organi/institucijami/organizacijami iz teh držav, dodeljenih približno 1 812 100 000 EUR iz različnih zunanjih instrumentov (instrument za razvojno sodelovanje, evropski sosedski instrument, instrument za predpristopno pomoč, instrument partnerstva in Evropski razvojni sklad). Za uporabo navedenih sredstev se bodo uporabljale določbe uredbe „Erasmus za vse“.

Sredstva bodo na voljo v obliki dveh večletnih dodelitev, ki bodo zajemala le prva štiri oziroma preostala tri leta. To financiranje se bo odražalo v večletnih okvirnih programih teh instrumentov v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav. Dodelitev sredstev se lahko revidira v primeru nepredvidenih okoliščin večjih razsežnosti ali pomembnih političnih sprememb v skladu z zunanjimi prednostnimi nalogami EU.

Člen 21

Evropska služba za zunanje delovanje

Ta uredba se uporablja v skladu s Sklepom Sveta št. 2010/427/EU o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje.

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I

PARTNERSKE DRŽAVE IN REGIJE, UPRAVIČENE NA PODLAGI ČLENA 1(1)(a)

Latinska Amerika

1. Argentina

2. Bolivija

3. Brazilija

4. Čile

5. Kolumbija

6. Kostarika

7. Kuba

8. Ekvador

9. Salvador

10. Gvatemala

11. Honduras

12. Mehika

13. Nikaragva

14. Panama

15. Paragvaj

16. Peru

17. Urugvaj

18. Venezuela

Azija

19. Afganistan

20. Bangladeš

21. Butan

22. Kambodža

23. Kitajska

24. Indija

25. Indonezija

26. Demokratična ljudska republika Koreja

27. Laos

28. Malezija

29. Maldivi

30. Mongolija

31. Mjanmar/Burma

32. Nepal

33. Pakistan

34. Filipini

35. Šrilanka

36. Tajska

37. Vietnam

Srednja Azija

38. Kazahstan

39. Kirgiška republika

40. Tadžikistan

41. Turkmenistan

42. Uzbekistan

Bližnji vzhod

43. Iran

44. Irak

45. Jemen

Južna Afrika

46. Južna Afrika

PRILOGA II

SEZNAM PREJEMNIKOV URADNE RAZVOJNE POMOČI, KI GA JE PRIPRAVIL OECD/DAC

Velja za poročanje o tokovih v letih 2011, 2012 in 2013

PRILOGA III

PARTNERSKE DRŽAVE IN REGIJE Z DVOSTRANSKIM SODELOVANJEM V SKLADU S ČLENOM 5(2)

Od dvostranske razvojne pomoči imajo v skladu s členom 5(2) te uredbe korist naslednje partnerske države:

1. Bolivija

2. Kuba

3. Salvador

4. Gvatemala

5. Honduras

6. Nikaragva

7. Paragvaj

8. Afganistan

9. Bangladeš

10. Butan

11. Kambodža

12. Demokratična ljudska republika Koreja

13. Laos

14. Mongolija

15. Mjanmar/Burma

16. Nepal

17. Pakistan

18. Filipini

19. Šrilanka

20. Vietnam

21. Kirgiška republika

22. Tadžikistan

23. Turkmenistan

24. Uzbekistan

25. Irak

26. Jemen

27. Južna Afrika

PRILOGA IV

PODROČJA SODELOVANJA V OKVIRU GEOGRAFSKIH PROGRAMOV

A. SKUPNA PODROČJA SODELOVANJA V OKVIRU GEOGRAFSKIH PROGRAMOV

Geografski programi so lahko oblikovani med drugim na podlagi področij sodelovanja, opredeljenih v tej prilogi, vendar se jih ne sme enačiti s sektorji. Prednostne naloge bodo določene v skladu s Sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Povečevanje učinka razvojne politike EU – agenda za spremembe“ in z vsemi poznejšimi sklepi institucij Sveta.

I. Človekove pravice, demokracija in drugi ključni elementi dobrega upravljanja

(a)          demokracija, človekove pravice in pravna država,

(b)          enakost spolov in neodvisnost žensk,

(c)          upravljanje javnega sektorja,

(d)          davčna politika in upravljanje,

(e)          boj proti korupciji,

(f)           civilna družba in lokalni organi,

(g)          naravni viri ter

(h)          povezava med razvojem in varnostjo.

II. Vključujoča in trajnostna rast za človekov razvoj

(a)          socialna zaščita, zdravstvo, izobraževanje in delovna mesta,

(b)          poslovno okolje, regionalno povezovanje in svetovni trgi ter

(c)          trajnostno kmetijstvo in energija.

III. Druga področja, pomembna za usklajenost politik za razvoj

(a)          podnebne spremembe in okolje,

(b)          migracije in azil ter

(c)          prehod od humanitarne pomoči in odzivanja na krize na dolgoročno razvojno sodelovanje.

B. POSEBNA PODROČJA SODELOVANJA PO REGIJAH

Pomoč Evropske Unije podpira ukrepe in sektorske dialoge, skladne s členom 5 ter s splošnim namenom in področjem uporabe, ciljem in splošnimi načeli te uredbe. Ustrezno se preučijo področja, ki so opisana v nadaljevanju ter odražajo skupaj dogovorjene strategije ter sporazume o partnerstvu, sodelovanju in trgovini. Prednostne naloge bodo določene v skladu s sporočilom „Agenda za spremembe“ in prihodnjimi sklepi Sveta.

Latinska Amerika

(a)          spodbujanje socialne kohezije, zlasti socialnega vključevanja, dostojnega dela in pravičnosti, enakosti spolov in neodvisnosti žensk;

(b)          obravnava vprašanj v zvezi z upravljanjem in podpiranje reform politike, zlasti na področjih socialnih politik, upravljanja javnih financ in obdavčenja, varnosti (vključno s prepovedanimi drogami, kriminaliteto in korupcijo), krepitve dobrega upravljanja in javnih institucij (vključno z inovativnimi mehanizmi za zagotavljanje tehničnega sodelovanja, npr. TAIEX in tesnim medinstitucionalnim sodelovanjem), varstva človekovih pravic, vključno s pravicami avtohtonega prebivalstva in pravicami potomcev Afričanov, okolja, boja proti diskriminaciji in boja proti proizvodnji in uživanju prepovedanih drog ter trgovanju z njimi;

(c)          spodbujanje različnih postopkov regionalnega povezovanja in medsebojnega povezovanja omrežnih infrastruktur, obenem pa zagotavljanje, da se dejavnosti, ki jih podpirajo Evropska investicijska banka (EIB) in druge institucije, dopolnjujejo;

(d)          obravnava povezave med varnostjo in razvojem;

(e)          podpiranje politik na področju izobraževanja in razvoj skupnega območja visokošolskega izobraževanja v Latinski Ameriki;

(f)           obravnavanje gospodarske ranljivosti regije in prispevanje k strukturnemu preoblikovanju z vzpostavitvijo trdnega partnerstva na področjih trgovine, naložb, znanja in izkušenj ter raziskav, inovacij in tehnologije ter spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti v vseh njenih razsežnostih s posebnim poudarkom na izzivih na področju migracijskih tokov, zanesljive preskrbe s hrano (vključno s trajnostnim kmetijstvom in ribištvom), podnebnih sprememb, trajnostnih virov energije ter varstva in povečanja biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov, vključno z vodo in gozdovi, pa tudi na produktivnih naložbah za večje število in boljšo kakovost delovnih mest v zelenem gospodarstvu;

(g)          zagotavljanje ustreznega spremljanja kratkoročnih nujnih ukrepov, ki obravnavajo okrevanje po naravni nesreči ali krizi in se izvajajo preko drugih finančnih instrumentov.

Azija

(a)          spodbujanje socialne kohezije, zlasti socialnega vključevanja, dostojnega dela in pravičnosti ter enakosti spolov;

(b)          vzpostavitev vključujočih partnerstev na področju trgovine, naložb, pomoči, migracij, raziskav, inovacij in tehnologije;

(c)          izgradnja in krepitev legitimnih, učinkovitih in odgovornih javnih institucij in organov s spodbujanjem institucionalnih reform (vključno z reformami za dobro upravljanje in proti korupciji, javno upravljanje financ, obdavčenje in reformo javne uprave) ter zakonodajnih, upravnih in regulativnih reform v skladu z mednarodnimi standardi, zlasti v nestabilnih državah, državah, izpostavljenih konfliktom, in državah v razmerah, ki nastopijo po konfliktih;

(d)          podpiranje dejavne in organizirane civilne družbe za razvoj in spodbujanje javno-zasebnih partnerstev;

(e)          podpiranje prilagajanja podnebnim spremembam, spodbujanje trajnostne porabe in proizvodnje ter naložb v čiste tehnologije, trajnostnih virov energije, prometa, trajnostnega kmetijstva in ribištva, varstva in povečanja biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov, vključno z vodo in gozdovi, ter ustvarjanje dostojnih delovnih mest v zelenem gospodarstvu;

(f)           spodbujanje večjega regionalnega povezovanja in sodelovanja, usmerjenega v rezultate, s podporo različnim procesom regionalnega povezovanja in dialoga;

(g)          prispevanje k preprečevanju tveganj za zdravje in odzivom na ta tveganja, tudi tista, ki izhajajo iz stika med živalmi, ljudmi in njihovimi različnimi okolji;

(h)          v okviru povezave med varnostjo in razvojem boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, proti proizvodnji in uživanju prepovedanih drog ter trgovanju z njimi ter drugim vrstam nedovoljenega trgovanja ter podpiranje učinkovitega upravljanja meja in čezmejnega sodelovanja;

(i)           podpiranje pripravljenosti na nesreče in dolgoročnega okrevanja po nesrečah, vključno na področju zanesljive preskrbe s hrano in varnosti prehrane ter pomočjo osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove.

Srednja Azija

V skladu s skupnimi cilji iz strategije EU za Srednjo Azijo (strategija za novo partnerstvo), ki je bila sprejeta leta 2007:

(a)          spodbujanje ustavnih reform ter zakonodajnega, regulativnega in upravnega približevanja z Unijo, vključno z nadaljnjo demokratizacijo in organizirano civilno družbo, podporo pravni državi, dobrim upravljanjem, obdavčenjem ter s krepitvijo nacionalnih institucij in organov, kot so volilna telesa, parlamenti, reforma javne uprave in upravljanje javnih financ;

(b)          spodbujanje vključujoče in trajnostne gospodarske rasti, obravnavanje družbenih in regionalnih neenakosti ter podpora politikam na področju izobraževanja, raziskav, inovacij in tehnologije, zdravja, dostojnega dela, energije iz trajnostnih virov, kmetijskega in podeželskega razvoja, spodbujanje malih in srednje velikih podjetij, obenem pa spodbujanje razvoja tržnega gospodarstva, trgovine in naložb, vključno z regulativnimi reformami in podporo za vključevanje v STO;

(c)          podpora učinkovitemu upravljanju meja in čezmejnemu sodelovanju, da se spodbudi trajnostni gospodarski, družbeni in okoljski razvoj v obmejnih regijah; v okviru povezave med varnostjo in razvojem boj proti organiziranemu kriminalu in vsem vrstam nedovoljenega trgovanja, vključno z bojem proti proizvodnji in uživanju prepovedanih drog ter njihovim negativnim učinkom, tudi virusom HIV/aidsom;

(d)          spodbujanje dvostranskega in regionalnega sodelovanja, dialoga in vključevanja, tudi z državami, zajetimi v evropskem sosedskem instrumentu in drugih instrumentih Unije za podporo političnim reformam, vključno z izgradnjo javne zmogljivosti preko razvoja institucij, tehnično pomočjo (npr. TAIEX), izmenjavo informacij in tesnim medinstucionalnim sodelovanjem, ter s ključnimi naložbami s pomočjo ustreznih mehanizmov za mobilizacijo sredstev EU v sektorju izobraževanja, okolja in energije, na področju vode/sanitarne opreme in rešitev za nizke emisije/odpornost proti podnebnim učinkom ter izboljšanju zaščite in varnosti mednarodne oskrbe z energijo in prevoza, medsebojnih povezav, omrežji in njihovih upravljavcev, tudi z dejavnostmi, ki jih podpira EIB.

Bližnji vzhod

(a)          obravnavanje vprašanj v zvezi z upravljanjem (tudi na področju davkov), človekovimi pravicami in vprašanji politične enakosti, zlasti v nestabilnih državah, da se pomaga vzpostaviti legitimne, demokratične, učinkovite in odgovorne javne institucije ter dejavne in organizirane civilne družbe;

(b)          spodbujanje socialne kohezije, zlasti socialnega vključevanja, dostojnega dela in pravičnosti ter enakosti spolov;

(c)          spodbujanje trajnostne gospodarske reforme in diverzifikacije, trgovine, razvoja tržnega gospodarstva, produktivnih in trajnostnih naložb v glavnih sektorjih (kot je energija, tudi energija iz obnovljivih virov), javno-zasebnih partnerstev in vključevanja partnerskih držav v STO,

(d)          spodbujanje regionalnega sodelovanja, dialoga in vključevanja, tudi z državami, zajetimi v evropskem sosedskem instrumentu, in z zalivskimi državami, zajetimi v Instrumentu partnerstva in drugih instrumentih EU, med drugim s podporo prizadevanjem za vključevanje znotraj regije, zlasti na področju gospodarstva, energije, vode, prevoza in beguncev;

(e)          dopolnjevanje sredstev, uporabljenih na podlagi tega instrumenta, s skladnim delom in podporo drugih instrumentov EU, ki se lahko osredotočijo na obsežnejše regionalno vključevanje, spodbujanje interesov EU na področjih, kot so gospodarstvo, energija, raziskave, inovacije in tehnologija, v okviru povezave med varnostjo in razvojem boj proti proizvodnji in uživanju prepovedanih drog ter trgovanju z njim, v okviru povezave med razvojem in migracijami pa tudi upravljanje migracijskih tokov ter pomoč razseljenim osebam in beguncem.

Južna Afrika

(a)          podpiranje utrjevanja demokratične družbe, dobrega upravljanja in pravne države ter prispevanje k regionalni in kontinentalni stabilnosti in integraciji;

(b)          zagotavljanje podpore prizadevanjem za prilagoditev, ki bo v regiji potrebna zaradi vzpostavitve različnih prostotrgovinskih območij;

(c)          spodbujanje dostojnega dela, podpora boju proti revščini, neenakosti in izključenosti, tudi z obravnavo osnovnih potreb skupnosti, ki so bile v preteklosti v neugodnem položaju;

(d)          premagovanje gospodarske ranljivosti in doseganje strukturnega preoblikovanja s poudarkom na dostojnih delovnih mestih s pomočjo trajnostne in vključujoče gospodarske rasti, nizkoogljičnega zelenega gospodarstva in trajnostnega razvoja v vseh njegovih razsežnostih (vključno s trajnostnim kmetijstvom in ribištvom) ter povečanje biotske raznolikosti in storitev ekosistemov;

(e)          obravnava spolnega in seksističnega nasilja ter zdravstvenih vprašanj: vključno z virusom HIV/aidsom in njegovim učinkom na družbo.

PRILOGA V

PODROČJA DEJAVNOSTI V OKVIRU TEMATSKIH PROGRAMOV

A. PROGRAM O SVETOVNIH JAVNIH DOBRINAH IN IZZIVIH

V skladu s pogoji iz člena 6 je program o globalnih javnih dobrinah in izzivih namenjen krepitvi sodelovanja, izmenjavi znanja in izkušenj ter zmogljivosti v partnerskih državah. Program je lahko oblikovan med drugim na podlagi naslednjih področij sodelovanja, pri čemer zaradi njihove medsebojne povezanosti zagotavlja največjo možno sinergijo:

Okolje in podnebne spremembe

(a)          Prispevanje k izvajanju mednarodne okoljske in podnebne razsežnosti vizije EU za leto 2020;

(b)          pospešeno delovanje pri nudenju pomoči državam v razvoju, da bi se dosegli razvojni cilji tisočletja glede trajnostne rabe naravnih virov in trajnostnega okoljskega razvoja;

(c)          spodbujanje izvajanja pobud Unije in dogovorjenih zavez na mednarodni in regionalni ravni in/ali njihovega čezmejnega značaja, zlasti na področju podnebnih sprememb, s spodbujanjem strategij za večjo odpornost na podnebne spremembe, zlasti strategij prilagajanja, ki koristijo tudi biotski raznovrstnosti, biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov, gozdov, vključno s pomočjo zakonodaje FLEGT, dezertifikacije, integriranega upravljanja vodnih virov, upravljanja naravnih virov, preudarnega ravnanja s kemikalijami in odpadki, učinkovitosti virov in zelenega gospodarstva;

(c)          prispevanje k večjemu vključevanju in poenotenju ciljev glede podnebnih sprememb in okoljskih ciljev na področju sodelovanja glede pomoči EU s podporo metodološkemu in raziskovalnemu delu, vključno z mehanizmi za spremljanje, poročanje in preverjanje, kartiranjem ekosistemov, ocenjevanjem in vrednotenjem, večjim strokovnim znanjem na področju okolja ter spodbujanjem inovativnih ukrepov in skladnosti politike;

(d)          krepitev okoljskega upravljanja in podpora razvoju mednarodne politike, tudi s prizadevanjem za usklajevanje med okoljskim in drugimi stebri mednarodnega upravljanja za trajnostni razvoj, s podporo spremljanju in ocenjevanju stanja okolja na regionalni in mednarodni ravni ter s spodbujanjem učinkovitih ukrepov za spoštovanje in izvajanje večstranskih okoljskih sporazumov.

Trajnostna energija

(a)          spodbujanje dostopa do varnih, dostopnih, čistih in trajnostnih energetskih storitev kot gonila za odpravo revščine in vključujočo rast, s posebnim poudarkom na uporabi lokalnih virov energije;

(b)          spodbujanje večje uporabe tehnologij na področju energije iz obnovljivih virov, večje energetske učinkovitosti in strategij za razvoj z nizkimi emisijami;

(c)          spodbujanje zanesljive preskrbe z energijo z razširitvijo virov oskrbe in oskrbovalnih poti, obravnavanje vprašanj glede nestanovitnosti cen, potenciala za zmanjšanje emisij, izboljšanje trgov ter spodbujanje energetskih povezav in trgovanja z energijo.

Človekov razvoj

(a)          Rast, delovna mesta in vključevanje zasebnega sektorja:

spodbujanje ukrepov za večje število in boljšo kakovost delovnih mest na področjih, kot so razvoj konkurenčnosti in odpornosti lokalnih mikro-, malih in srednje velikih podjetij ter njihovo vključevanje v svetovno gospodarstvo, pomoč državam v razvoju, da se vključijo v večstranski sistem trgovanja, razvoj zasebnega sektorja in izboljšanje poslovnega okolja, podpora opredelitvi in izvajanju politik na področju industrijskih inovacij, tehnoloških politik ter trgovinskih politik in sporazumov, podpora prizadevanjem za regionalno vključevanje, spodbujanje naložbenih razmerij med EU ter partnerskimi državami in regijami ter spodbujanje zasebnih in javnih naložb ter sodelovanja s pomočjo inovativnih finančnih instrumentov. Spodbujanje zelenega gospodarstva, učinkovite rabe virov ter trajnostne potrošnje in proizvodnih procesov. Spodbujanje uporabe elektronske komunikacije kot orodja za podpiranje rasti v vseh sektorjih, da bi premostili digitalni razkorak ter dosegli ustrezni politični in regulativni okvir na tem področju, ter spodbujanje razvoja potrebne infrastrukture ter uporabe storitev in aplikacij na podlagi IKT.

(b)          Zaposlovanje, znanje in spretnosti, socialna zaščita in socialna vključenost:

(i) podpiranje visokih ravni produktivnega in dostojnega zaposlovanja, zlasti s podporo smotrnim politikam in strategijam zaposlovanja, poklicnega usposabljanja za večje možnosti zaposlitve, ki upošteva potrebe in možnosti trga dela, delovnih pogojev, tudi v sektorju sive ekonomije, spodbujanje dostojnega dela, vključno z bojem proti otroškemu delu, in socialni dialog ter spodbujanje mobilnosti delovne sile ob upoštevanju pravic migrantov;

(ii) krepitev socialne kohezije, zlasti z vzpostavitvijo/krepitvijo trajnostnih sistemov socialne zaščite, vključno s povezano fiskalno reformo;

(iii) krepitev socialne vključenosti s sodelovanjem na področju enakopravnega dostopa do osnovnih storitev, delovnih mest za vse, neodvisnosti in spoštovanja posebnih skupin, zlasti mladih, invalidov, žensk in manjšin, da bi vse prebivalstvo sodelovalo pri ustvarjanju blaginje in kulturne raznolikosti ter imelo korist od njiju.

(c)          Enakost spolov in neodvisnost žensk:

(i) podpora programom na ravni države, da bi spodbudili ekonomsko in socialno neodvisnost žensk ter njihovo politično udeležbo;

(ii) podpora nacionalnim, regionalnim in globalnim pobudam, da bi spodbudili vključevanje tega vprašanja v agendo učinkovitosti pomoči.

(d)          Zdravje:

(i) izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi v državah v razvoju s pomočjo večjega in pravičnega dostopa do dobrih temeljnih javnih zdravstvenih storitev, natančneje:

(ii) podpora in oblikovanje politične agende pobud na svetovni ravni, ki znatno koristijo partnerskim državam, ob upoštevanju usmerjenosti k doseganju rezultatov, učinkovitosti pomoči in učinkov na zdravstvene sisteme, vključno s podporo partnerskim državam, da bodo bolj sodelovale pri teh pobudah;

iii) podpora posebnim pobudam, zlasti na regionalni in svetovni ravni, ki krepijo zdravstvene sisteme ter državam pomagajo pri razvoju in izvajanju smotrnih nacionalnih zdravstvenih politik, ki temeljijo na dokazih, in na prednostnih področjih (npr. zdravje mater ter spolno in reproduktivno zdravje in pravice, dostop do storitev načrtovanja družine; globalne javne dobrine in odziv na globalne grožnje za zdravje).

(e)          Izobraževanje, znanje in spretnosti:

(i) podpora doseganju mednarodno dogovorjenih ciljev na področju izobraževanja s pomočjo globalnih pobud in partnerstev, s posebnim poudarkom na spodbujanju znanja, spretnosti in vrednot za trajnostni in vključujoč razvoj;

(ii) spodbujanje izmenjave izkušenj, dobrih praks in inovacij na podlagi uravnovešenega pristopa k razvoju izobraževalnih sistemov;

(iii) izboljšanje enakega dostopa in kakovosti izobraževanja tudi za ranljive skupine, ženske in dekleta ter države, ki so najbolj oddaljene od doseganja globalnih ciljev.

Zanesljiva preskrba s hrano in trajnostno kmetijstvo

Program bo okrepil sodelovanje, izmenjavo znanja in izkušenj ter zmogljivosti partnerskih držav na področju štirih stebrov zanesljive preskrbe s hrano: razpoložljivost živil (proizvodnja), dostop (vključno s trgi, varnostnimi mrežami in ozaveščenostjo o enakosti spolov), izkoristek (programi prehranjevanja na družbeno zavedne načine) in stabilnost, ob dajanju prednosti štirim razsežnostim: malim kmetijskim gospodarstvom, upravljanju, regionalnemu vključevanju in mehanizmom pomoči za ranljive prebivalce.

(a)          Spodbujanje razvoja malih trajnostnih kmetijskih gospodarstev z nizkoogljičnim varnim dostopom do tehnologije (vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami), ki temelji na ekosistemu in je odporen na podnebne spremembe, s storitvami za pospeševanje in tehničnimi storitvami, shemami za razvoj podeželja, ukrepi za produktivne naložbe, upravljanjem zemlje in naravnih virov, zaščito genetske raznolikosti, v ugodnem gospodarskem okolju;

(b)          podpiranje okoljsko in družbeno zavednega oblikovanja politike in upravljanja zadevnih sektorjev, vloge javnih in nejavnih akterjev v njegovi ureditvi ter uporabe javnih dobrin, njegovih organizacijskih zmogljivosti, poklicnih organizacij in institucij;

(c)          krepitev zanesljivosti preskrbe s hrano in varnosti prehrane s pomočjo ustreznih politik, vključno z varstvom biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov, politik za prilagajanje podnebnim spremembam, informacijskih sistemov, preprečevanja in upravljanja kriz ter strategij prehranjevanja, usmerjenih na ranljive prebivalce;

(d)          spodbujanje varnih in trajnostnih praks v verigi preskrbe z varno hrano in krmo.

Migracije in azil

(a)          Spodbujanje upravljanja migracij na vseh ravneh;

(b)          zagotavljanje boljšega upravljanja migracijskih tokov v vseh njihovih razsežnostih;

(c)          doseganje čim večjega razvojnega učinka povečane regionalne in globalne mobilnosti ljudi, obenem pa spodbujanje in ščitenje pravic migrantov s podporo oblikovanju in izvajanju smotrnih regionalnih in nacionalnih politik na področju migracij in azila ter z vključevanjem razsežnosti migracij v druge regionalne in nacionalne politike;

(d)          izboljšanje splošnega razumevanja povezave med migracijami in razvojem, vključno s socialnimi in ekonomskimi posledicami vladnih politik, bodisi na področju migracij/azila ali v drugih sektorjih.

B. PROGRAM O ORGANIZACIJAH CIVILNE DRUŽBE IN LOKALNIH ORGANIH

V skladu s ponovno potrjeno podporo EU demokraciji, človekovim pravicam in dobremu upravljanju bo program o organizacijah civilne družbe in lokalnih organih v razvoju krepil sodelovanje, izmenjavo znanja in izkušenj ter zmogljivosti organizacij civilne družbe in lokalnih organov v partnerskih državah v podporo mednarodno dogovorjenim razvojnim ciljem.

V skladu s pogoji iz člena 6 program prispeva k:

(a)          vključujoči in neodvisni družbi v partnerskih državah z okrepljenimi organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi ter osnovnimi storitvami za prebivalstvo, ki potrebuje pomoč;

(b)          povečanju ozaveščenosti evropskih državljanov glede razvojnih vprašanj ter mobilizaciji aktivne javne podpore v Uniji, potencialnih državah kandidatkah in državah kandidatkah za zmanjšanje revščine in strategije trajnostnega razvoja v partnerskih državah;

(c)          povečani zmogljivosti evropskih in južnih mrež civilne družbe in lokalnih organov za zagotovitev vsebinskega in neprekinjenega političnega dialoga na področju razvoja.

Dejavnosti, ki jih podpira ta program, bodo zajemale:

(a)          posredovanje v partnerskih državah, ki podpira ranljive in marginalizirane skupine v najmanj razvitih državah z zagotavljanjem osnovnih storitev, ki se izvajajo s pomočjo organizacij civilne družbe in lokalnih organov;

(b)          razvoj zmogljivosti ciljnih akterjev, ki bodo dopolnjevale podporo v okviru nacionalnega programa, pri čemer so ukrepi namenjeni:

(i) krepitvi zmogljivosti organizacij civilne družbe, da bodo lahko učinkovito sodelovale v razvojnem procesu;

(ii) spodbujanju boljšega medsebojnega delovanja organizacij civilne družbe, države in drugih akterjev na področju razvoja;

(iii) krepitvi zmogljivosti lokalnih organov, da bodo lahko učinkovito sodelovali v razvojnem procesu s priznavanjem njihove posebne vloge in posebnosti;

(c)          dvig javne zavesti glede razvojnih vprašanj ter spodbujanje formalnega in neformalnega izobraževanja za razvoj v Uniji, državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah, da se razvojna politika zasidra v evropskih družbah, da se udejanji večja podpora javnosti ukrepom proti revščini in pravičnejšim odnosom med razvitimi državami in državami v razvoju, da se dvigne zavest glede vprašanj in težav, s katerimi se soočajo države v razvoju in njihovi prebivalci, ter da se spodbudi socialna razsežnost globalizacije;

(d)          usklajevanje, razvoj zmogljivosti in institucionalna krepitev mrež civilne družbe in lokalnih organov, znotraj njihovih organizacij in med različnimi vrstami zainteresiranih strani, ki so dejavne v evropski javni razpravi o razvoju ter usklajevanje, razvoj zmogljivosti in institucionalna krepitev južnih mrež organizacij civilne družbe in lokalnih organov ter krovnih organizacij.

Organizacije civilne družbe so nedržavni, neprofitni akterji, ki delujejo neodvisno in odgovorno ter obsegajo: nevladne organizacije, organizacije avtohtonih prebivalcev, organizacije nacionalnih in/ali narodnostnih manjšin, lokalna trgovska združenja in lokalne skupine državljanov, zadruge, združenja delodajalcev in sindikate (socialni partnerji), organizacije, ki zastopajo ekonomske in socialne interese, organizacije za boj proti korupciji in goljufijam ter za spodbujanje dobrega upravljanja, organizacije, ki se borijo za državljanske pravice in proti diskriminaciji, lokalne organizacije (vključno z mrežami), ki delujejo na področju decentraliziranega regionalnega sodelovanja in povezovanja, potrošniške organizacije, ženske in mladinske organizacije, okoljske, izobraževalne, kulturne, raziskovalne in znanstvene organizacije, univerze, cerkve in verska združenja ter skupnosti, mediji in vsa nevladna združenja ter neodvisne fundacije, vključno z neodvisnimi političnimi fundacijami, ki lahko prispevajo k izvajanju ciljev te uredbe.

Lokalni organi zajemajo široko paleto podnacionalnih ravni in vej oblasti, kot so občine, skupnosti, okrožja, okraji, province, regije itd.

***

PRILOGA VI

PODROČJA DEJAVNOSTI V OKVIRU VSEAFRIŠKEGA PROGRAMA

Vseafriški program podpira cilje in splošna načela skupne strategije Afrika-EU, zlasti:

(a)          zagotavlja podporo ciljem, pobudam in dejavnostim, dogovorjenim v skupi strategiji Afrika-EU in njenih zaporednih akcijskih načrtih, ki med drugim obsegajo naslednja področja: mir in varnost, demokratično upravljanje in človekove pravice, trgovino, regionalno vključevanje in infrastrukturo (vključno s prometno), razvojne cilje tisočletja, energijo, podnebne spremembe in okolje, migracije, mobilnost in zaposlovanje, znanost, informacijsko družbo in vesolje, pa tudi medsektorska vprašanja strategije;

(b)          zagotavlja podporo drugim zadevnim pobudam in dejavnostim, ki so bile dogovorjene z delovnimi dogovori v okviru skupne strategije;

(c)          uporablja načelo „obravnavanja Afrike kot celote“ ter spodbuja skladnost regionalnih in celinskih ravni, pri čemer se osredotoča zlasti na dejavnosti regionalne, celinske ali globalne narave ter podpira skupne pobude Afrika-EU na globalnem prizorišču.

PRILOGA VII

OKVIRNE FINANČNE SDODELITVE ZA OBDOBJE 2014–2020

(V MIO. EUR)

Geografski programi 13 991,5 EUR

Tematski program Svetovne javne dobrine in izzivi            6 303,2 EUR

Od tega:

– Okolje in podnebne spremembe – Trajnostna energija – Človekov razvoj – Zanesljiva preskrba s hrano in trajnostno kmetijstvo – Migracije in azil || 31,8 %[28] 12,7 % 20,0 % 28,4 % 7,1 %

Vsaj 50 % sredstev, pred uporabo označevalcev na podlagi metodologije OECD (Rio označevalci), bo namenjenih za podnebne ukrepe in z okoljem povezane cilje.

Tematski program Organizacije civilne družbe in lokalni organi    2 000 EUR

Vseafriški program    1 000 EUR

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni vpliv na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

1.2. Zadevna področja ABM/ABB[29][30]

Naslov 19: Zunanji odnosi

19 02: Sodelovanje s tretjimi državami na področju migracij in azila

19 09: Odnosi z Latinsko Ameriko

19 10: Odnosi z Azijo, osrednjo Azijo in državami Bližnjim vzhodom (Irak, Iran, Jemen)

Naslov 21: Razvoj in odnosi z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi (AKP) državami

21 02: Zanesljivost preskrbe s hrano

21 03: Nedržavni udeleženci v razvoju

21 04: Okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov, vključno z energijo

21 05: Človekov in družbeni razvoj

1.3. Vrsta predloga/pobude

x Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[31].

¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo.

1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Ta uredba je namenjena spodbujanju trajnostnega in vključujočega razvoja v partnerskih državah in regijah, njena poglavitna cilja pa sta odprava revščine ter spodbujanje demokracije, pravne države, dobrega upravljanja in spoštovanja človekovih pravic, kakor je predvideno v PEU, v Latinski Ameriki, Afriki in Aziji, pri čemer se zagotovi skladnost s sporočilom Komisije o razvojni politiki EU z naslovom „Povečevanje učinka razvojne politike EU – agenda za spremembe“.

1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

Ta uredba določa temeljne elemente in osnovo za posredovanje EU. Prenos ciljev Uredbe znotraj različnih programov (geografskih programov, tematskega programa za svetovne javne dobrine in izzive, tematskega programa za organizacije civilne družbe in lokalne organe in vseafriškega programa) v specifične cilje je opredeljen z večletnim načrtovanjem programov in letnimi akcijskimi programi, ki podrobneje opredeljujejo dejavnosti, ki jih bo izvajala EU, vključno s pričakovanimi rezultati in učinkom, ki naj bi bili doseženi z zadevnimi ukrepi. Tako se specifični cilji določijo takrat ob upoštevanju posebnosti zadevnega ukrepa.

Razvojni cilji tisočletja oziroma mednarodno dogovorjeni cilji za zmanjševanje revščine, ki bodo razvojne cilje tisočletja nadomestili po letu 2015, bodo zagotovili dobro uveljavljene kazalnike uspešnosti:

Št. 1: Razvojni cilj tisočletja 1 – Odprava revščine in lakote

– prepoloviti delež ljudi, katerih dohodek znaša manj kot 1 USD na dan;

– doseči polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse, tudi ženske in mlade;

– prepoloviti delež ljudi, ki trpijo zaradi lakote;

Št. 2: Razvojni cilj tisočletja 2 – Izobrazba za vse

zagotoviti, da bodo vsi otroci, fantje in dekleta, povsod imeli možnost zaključiti celotni ciklus osnovnega izobraževanja;

Št. 3: Razvojni cilj tisočletja 3 – Enakost spolov

izenačiti razlike med spoloma v osnovnem in srednjem izobraževanju ter na vseh stopnjah izobraževanja;

Št. 4: Razvojni cilj tisočletja 4 – Zdravje otrok

za dve tretjini zmanjšati stopnjo smrtnosti otrok, mlajših od pet let;

Št. 5: Razvojni cilj tisočletja 5 – Zdravje mater

– za tri četrtine zmanjšati stopnjo smrtnosti mater;

– do leta 2015 doseči splošni dostop do reproduktivnega zdravja;

Št. 6: Razvojni cilj tisočletja 6 – Boj proti virusu HIV/aidsu, malariji in drugim boleznim

– zaustaviti in obrniti trend širjenja virusa HIV/aids;

– doseči splošni dostop do zdravljenja za virus HIV/aids za vse, ki ga potrebujejo;

– zaustaviti in obrniti trend razširjenosti malarije in drugih nevarnih bolezni;

Št. 7: Razvojni cilj tisočletja 7 – Okoljska trajnost

– vključiti načela trajnostnega razvoja v politike in programe držav ter zaustaviti izgubo okoljskih virov;

– zmanjšati izgubo biotske raznovrstnosti in doseči znatno zmanjšanje stopnje izgube;

– prepoloviti delež ljudi brez trajnega dostopa do varne pitne vode ter osnovnega zdravstva in higiene;

– do leta 2020 doseči znatno izboljšanje življenja vsaj 100 milijonov prebivalcev siromašnih četrti;

Št. 8: Razvojni cilj tisočletja 8 – Globalno partnerstvo za razvoj

– nadalje razvijati odprt, predvidljiv, nediskriminatoren trgovinski in finančni sistem, ki temelji na pravilih;

– obravnavati posebne potrebe najmanj razvitih držav, kopenskih držav in majhnih otoških držav v razvoju;

– temeljito obravnavati dolg držav v razvoju;

– zagotoviti dostop do cenovno dostopnih in nujno potrebnih zdravil v državah v razvoju v sodelovanju s farmacevtskimi podjetji;

– omogočiti izkoriščanje novih tehnologij, zlasti informacijskih in komunikacijskih tehnologij, v sodelovanju z zasebnim sektorjem.

Zadevne dejavnosti AMB/ABB

19 02 : Sodelovanje s tretjimi državami na področju migracij in azila

19 09 : Odnosi z Latinsko Ameriko

19 10 : Odnosi z Azijo, osrednjo Azijo in Bližnjim vzhodom (Irak, Iran, Jemen)

21 02 : Zanesljiva preskrba s hrano

21 03 : Nedržavni udeleženci v razvoju

21 04 : Okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov, vključno z energijo

21 05 : Človekov in družbeni razvoj

1.4.3. Pričakovani izid(i) in učinki

Navedite, kakšne posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence / ciljne skupine.

Ta uredba določa temeljne elemente in osnovo za posredovanje EU. Natančni ukrepi so opredeljeni v večletnem načrtovanju in letnih programih ukrepov, ki podrobneje navajajo dejavnosti, ki jih bo izvajala EU, vključno s pričakovanimi rezultati in učinkom zadevnih ukrepov. Takrat se določijo tudi specifični kazalniki ob upoštevanju posebnosti zadevnega ukrepa.

1.4.4. Kazalniki izidov in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Ta uredba določa temeljne elemente in osnovo za posredovanje EU. Natančni ukrepi so opredeljeni v večletnem načrtovanju in letnih programih ukrepov, ki podrobneje navajajo dejavnosti, ki jih bo izvajala EU, vključno s pričakovanimi rezultati in učinkom zadevnih ukrepov. Takrat se določijo tudi specifični kazalniki ob upoštevanju posebnosti zadevnega ukrepa.

Mednarodno dogovorjeni cilji in kazalniki glede razvojnih ciljev tisočletja in podnebnih sprememb so že znani. Treba je določiti jasna referenčna merila ter pravila za spremljanje in poročanje za vse zadevne instrumente politik EU. Razčlenitev kazalnikov bo pomembna pri spremljanju doseganja pravičnih izidov za najbolj ranljive skupine v družbi glede socialnega vključevanja.

1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Glej oceno učinka in obrazložitveni memorandum.

EU ostaja zavezana zagotavljanju pomoči državam v razvoju, da se zmanjša in dokončno odpravi revščina v partnerskih državah in regijah v skladu s cilji razvojnega sodelovanja iz pogodb.

1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU

EU je v edinstvenem nevtralnem in nepristranskem položaju za izvajanje zunanjepolitičnega delovanja v imenu držav članic in z njihovo pomočjo, zaradi česar ima v državah, v katerih deluje, okrepljeno verodostojnost. EU sama ima kritično maso za odziv na globalne izzive, kot sta zmanjšanje revščine in podnebne spremembe. Zaradi svojega velikega obsega in obstoječe mreže mednarodnih sporazumov lahko pomaga revnim v nekaterih najbolj odročnih delih sveta, tako z izvajanjem kot usklajevanjem pomoči.

V svoji vlogi spodbujevalce vključenosti in multilateralizma lahko Unija stori več kot druge mednarodne organizacije.

Če deluje kot celota, ima lahko Unija večji vpliv in večji finančni vzvod v političnem dialogu in pri sodelovanju donatorjev.

Delo z EU je tudi stroškovno učinkovitejše, saj so upravni stroški nižji od povprečnih.

1.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Ocene, poročila Računskega sodišča in vmesni pregledi geografskih programov kažejo, da je bil napredek pri doseganju več razvojnih ciljev tisočletja v državah v razvoju, ki prejemajo sredstva iz instrumenta za razvojno sodelovanje, dosežen s podporo instrumenta za razvojno sodelovanje. Vendar so v skladu z načelom odgovornosti za sprejetje in izvajanje potrebnih reform in politik, ki so bile gonilna sila teh dosežkov, odgovorne vlade držav upravičenk.

Novi načini izvajanja instrumenta za razvojno sodelovanje, kot sta proračunska podpora in sektorski pristop, so omogočili poglobljeno sodelovanje s partnerskimi državami: obstaja jasna povezava med stopnjo političnega dialoga z državami upravičenkami in načinom zagotavljanja pomoči. Novi načini izvajanja so omogočili tudi učinkovitejšo razdelitev dela, saj so omogočili sofinanciranje med donatorji.

Tematski programi so Komisiji zagotovili dodatno prožnost pri obravnavanju specifičnih izzivov in uporaben instrument, ki dopolnjuje geografske programe.

V globaliziranem okolju je potrebna medsebojna krepitev notranjih in zunanjih ukrepov. Izhodišče je, da mora biti ključno vključevanje in ne podvajanje. Obstoječa zasnova ni bila dovolj ustrezna, da bi Komisiji omogočila hitro posredovanje v ustreznem obsegu, čeprav je bilo to bistvenega pomena za zagotavljanje učinkovitosti notranjih politik EU.

V nekaterih primerih tematski programi niso bili dovolj prožni za odziv na nedavne globalne krize (npr. kriza zaradi visokih cen hrane, ptičja gripa) ali mednarodne zaveze, sprejete na najvišji politični ravni (npr. biotska raznovrstnost in podnebne spremembe). Zato mora tematski okvir postati prožnejši, da bi omogočil bolj predvidljivo dolgoročno udejstvovanje kot odziv na svetovne javne dobrine in izzive ter odzivanje na različne pretrese, ki prizadenejo najrevnejše prebivalstvo.

Razvojno sodelovanje je še vedno preveč razdrobljeno in preveč ambiciozno. Poleg tega je treba okrepiti dopolnjevanje geografskih in tematskih programov.

Posebne potrebe držav v krizi, v razmerah po krizi in nestabilnih državah niso bile dovolj upoštevane, togost postopka sprejemanja odločitev glede dodeljevanja sredstev, načrtovanja programov in izvajanja pa je EU oteževala hitro odzivanje na hitro razvijajoče se razmere.

Instrument za razvojno sodelovanje je imel okvirne dodelitve za posamezno regijo, pri čemer ni ohranil nobenih nedodeljenih sredstev, zaradi česar so bile možnosti za mobilizacijo sredstev za odziv na nepredvidene potrebe omejene.

Veljavni postopek načrtovanja in izvajanja programov, predviden za instrument za razvojno sodelovanje, je prezapleten, ne omogoča uskladitve cikla načrtovanja programov EU s cikli njenih partnerjev in ne spodbuja skupnega načrtovanja programov z državami članicami v zadostni meri. Prav tako ni jasnega pravnega okvira za uporabo inovativnih instrumentov, ki jih uporabljajo drugi donatorji, na primer združevanje in uporaba javno-zasebnih partnerstev.

1.5.4. Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti

Spremenjeni instrument je sestavni del splošne zasnove finančnih instrumentov zunanjepolitičnega delovanja, ki bo temeljila na štirih glavnih poglavjih: poglavju, ki temelji na politikah in je prvotno namenjeno sodelovanju s partnerskimi državami znotraj in zunaj proračuna; delu na področju medsektorskih prednostnih nalog in vrednot; človekoljubni pomoči in civilni zaščiti; in obvladovanju kriz.

Poleg tega bo za vsako državo razvojno sodelovanje dopolnjevalo novi „instrument partnerstva“. Medsebojno delovanje instrumenta za razvojno sodelovanje, ERS in ENPI bo še zlasti močno v okviru tematskega programa instrumenta za razvojno sodelovanje za civilno družbo lokalne organe in tematskega programa za javne dobrine in izzive, saj bosta ta programa zajemala in/ali dopolnjevala ukrepe v geografskih območjih, ki jih zajemajo navedeni instrumenti na področjih podpore civilni družbi in lokalnim organom, podnebnih sprememb, energije, zanesljive preskrbe s hrano, človekovega razvoja in migracij.

Vzajemno delovanje s trgovinsko politiko, zlasti splošnim sistemom preferencialov (GPS) in splošnim sistemom preferencialov plus (GPS+) ter shemo „Vse razen orožja“, pa tudi trgovinski sporazumi bodo še naprej zlasti pomembni za ukrepe pomoči trgovini / pomoči v zvezi s trgovino, ki so financirani v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje, tako na dvostranski kot regionalni ravni.

V globaliziranem okolju različne notranje politike EU (kot so okolje, podnebne spremembe, zaposlovanje (vključno z dostojnim delom), enakost spolov, energija, voda, promet, pravičnost in varnost, raziskave, informacijska družba, priseljevanje, ribištvo) vedno bolj postajajo del zunanjega ukrepanja EU in v skladu z agendo EU 2020 in Lizbonsko pogodbo je potrebna vzajemna krepitev notranjih in zunanjih ukrepov. Izhodišče je, da mora biti ključna prednostna naloga vključevanje in ne podvajanje. Glavni argumenti so: i) skladnost zunanjega ukrepanja EU; ii) učinkovitost pomoči, zlasti zaveza k zmanjšanju števila akterjev in programov, in iii) kar najbolj povečati sinergije med cilji politik.

1.6. Trajanje ukrepa in finančnih posledic

x Časovno omejen predlog/pobuda.

– ¨  Predlog/pobuda

– x Finančne posledice od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020

– x Časovno neomejen predlog/pobuda velja od 1. januarja 2014

– Izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.7. Načrtovani načini upravljanja[32]

x Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

x Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– x izvajalske agencije,

– x organe, ki jih ustanovita Skupnosti[33],

– x nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v relevantnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

x Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

x Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Ukrepi, ki bodo financirani na podlagi te uredbe, se bodo izvajali z neposrednim centraliziranim upravljanjem s strani Komisije z njenega sedeža in/ali prenesenim upravljanjem s strani delegacij Unije in s katero koli drugo metodo upravljanja, ki jo predvideva finančna uredba, da bi bolje dosegli cilje Uredbe.

Po potrebi se lahko za posebne ukrepe predvidi skupno upravljanje z agencijami in organi ZN, evropskimi ali mednarodnimi finančnimi institucijami, kot so Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj, Svetovna banka ali Afriška razvojna banka, ter drugimi mednarodnimi organizacijami, dejavnimi na področju razvoja.

2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Sistemi Evropske komisije za spremljanje in ocenjevanje so vedno bolj osredotočeni na rezultate. Vključujejo notranje osebje in zunanje strokovnjake.

Vodje v delegacijah in na sedežih nenehno spremljajo izvajanje projektov in programov na različne načine, če je mogoče, tudi z obiski na terenu. Spremljanje zagotavlja pomembne informacije o napredku in nosilcem pomaga pri opredelitvi dejanskih in morebitnih zastojev ter jim omogoča, da sprejmejo popravne ukrepe.

Zunanji, neodvisni strokovnjaki so pogodbeno zaposleni, da ocenijo učinkovitost zunanjih ukrepov EU s pomočjo treh različnih sistemov. Te ocene prispevajo k odgovornosti in izboljšanju posredovanj, ki so v teku, omogočajo pa tudi pridobivanje spoznanj na podlagi preteklih izkušenj, ki se nato uporabijo pri oblikovanju prihodnjih politik in ukrepov. Vsa orodja uporabljajo mednarodno uveljavljena merila ocenjevanja OECD-DAC, vključno z (potencialnim) učinkom.

Prvič, na ravni projekta sistem spremljanja, ki temelji na rezultatih (Results Oriented Monitoring (ROM)), z njim pa se upravlja na sedežu, zagotavlja kratek, osredotočen posnetek kakovosti vzorca posredovanj. Z uporabo dobro strukturirane standardizirane metodologije neodvisni strokovnjaki sistema ROM predložijo ocene, ki poudarijo prednosti in slabosti projekta, ter priporočijo načine za izboljšanje učinkovitosti.

Ocene na ravni projekta, ki jih upravlja delegacija EU, zadolžena za projekt, zagotovijo podrobnejšo, poglobljeno analizo in pomagajo vodjem projekta, da izboljšajo posredovanja, ki so v teku, in pripravijo prihodnja. Za izvedbo analize ter zbiranje odzivov in dokazov od vseh zainteresiranih strani in nenazadnje končnih upravičencev so zaposleni zunanji, neodvisni strokovnjaki s strokovnim znanjem na področju tematskih in geografskih programov.

Komisija izvaja tudi strateške ocene svojih politik, od načrtovanja in strategije do izvajanja posredovanj v določenem sektorju (kot so zdravje, izobraževanje itd.) v državi ali regiji, ali ocene določenega instrumenta. Te ocene pomembno prispevajo k oblikovanju politik ter zasnovi instrumentov in projektov. Vse so objavljene so na spletni strani Komisije, povzetek ugotovitev pa je vključen v letno poročilo Svetu in Evropskemu parlamentu.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora 2.2.1. Ugotovljena tveganja

Okolje

Za okolje, v katerem se izvršuje pomoč v okviru tega instrumenta, so značilna naslednja tveganja: da se ne dosežejo cilji instrumenta, da finančno poslovodenje ne bi bilo najboljše in/ali da se ne bi upoštevala veljavna pravila (napake v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo):

– gospodarska/politična nestabilnost in/ali naravna nesreča lahko povzroči težave in zamude pri oblikovanju in izvajanju ukrepov, zlasti v nestabilnih državah,

– pomanjkanje institucionalnih in upravnih zmogljivosti v partnerskih državah lahko povzroči težave in zamude pri oblikovanju in izvajanju ukrepov,

– spremljanje geografsko razpršenih projektov in programov (ponavadi za več držav/ozemelj/regij) je lahko logistično/stroškovno zahtevno – zlasti to velja za kakršne koli nadaljnje dejavnosti na kraju samem,

– različnost med potencialnimi partnerji/upravičenci z različnimi strukturami in zmogljivostmi notranje kontrole lahko povzroči razdrobljenost ter s tem zmanjša učinkovitost in uspešnost razpoložljivih virov Komisije za podporo in spremljanje izvajanja,

– slaba kakovost in nezadostna količina razpoložljivih podatkov o izidih in učinkih zunanje pomoči / izvajanju nacionalnih razvojnih načrtov v partnerskih državah lahko ovira zmožnost Komisije, da poroča o rezultatih in prevzema odgovornost zanje.

Pričakovana stopnja tveganja neupoštevanja veljavnih pravil

Kar zadeva upoštevanje pravil, je cilj za ta instrument ohraniti zgodovinsko stopnjo tveganja (stopnjo napake) za portfelj EuropeAid, tj. „neto“ stopnjo preostalih napak (na večletni osnovi, potem ko so bile za zaključene pogodbe opravljene vse načrtovane kontrole in popravki) pod 2 %. To tradicionalno pomeni ocenjeno stopnjo napak v razponu 2–5 % v letnem naključno izbranem vzorcu transakcij, ki ga preveri Evropsko računsko sodišče za letno izjavo o zanesljivosti. Po mnenju urada EuropeAid je to najnižja stopnja tveganja neskladnosti, ki jo je mogoče doseči glede na okolje z visokimi tveganji ter ob upoštevanju upravne obremenitve in potrebne stroškovne učinkovitosti kontrol skladnosti.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Struktura notranje kontrole urada EuropeAid

Postopki notranje kontrole in poslovodenja urada EuropeAid so zasnovani tako, da zagotavljajo razumno zagotovilo o uresničevanju ciljev glede učinkovitosti in uspešnosti njegovega delovanja, zanesljivosti njegovega finančnega poročanja ter skladnosti z ustreznim zakonodajnim in postopkovnim okvirom.

Učinkovitost in uspešnost

Urad EuropeAid bo za zagotovitev učinkovitosti in uspešnosti svojega delovanja (ter zmanjšanje visoke stopnje tveganja v okolju, v katerem izvršuje zunanjo pomoč) – poleg vseh elementov celovitega postopka Komisije za strateško politiko in načrtovanje, notranjerevizijskega okolja ter drugih zahtev iz standardov Komisije za notranjo kontrolo – pri vseh svojih instrumentih še naprej uporabljal prilagojen okvir upravljanja pomoči, kar pomeni:

– prenos upravljanja večine zunanje pomoči na delegacije EU na terenu,

– jasno in formalizirano delitev finančne odgovornosti (od odredbodajalca na podlagi prenosa – generalni direktor – naprej) na podlagi nadaljnjega prenosa z odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa (direktor) na sedežu na vodjo delegacije,

– redno poročanje delegacij EU sedežu (poročila o upravljanju zunanje pomoči), vključno z letno izjavo o zanesljivosti, ki jo da vodja delegacije,

– zagotavljanje obsežnega programa usposabljanja za osebje na sedežu in v delegacijah,

– znatno vzajemno podporo in usmerjanje med sedežem in delegacijami (tudi po internetu),

– redne „preveritvene“ obiske pri delegacijah s prenesenimi pooblastili na 3 do 6 let,

– metodologijo upravljanja projektnih in programskih ciklusov, ki vključuje:

– kakovostna podporna orodja za zasnovo ustreznega posredovanja, metodo njegovega zagotavljanja, mehanizem financiranja, upravljavski sistem, oceno in izbiro morebitnih izvedbenih partnerjev itd.,

– orodja za vodenje, spremljanje in poročanje za programe in projekte, da se zagotovi učinkovito izvajanje, vključno z rednim zunanjim spremljanjem projektov na kraju samem,

– celovito oceno in revizijo.

Finančno poročanje in računovodstvo

EuropeAid si bo še naprej prizadeval delovati po najvišjih standardih v računovodstvu in finančnem poročanju z uporabo računovodskega sistema Komisije na podlagi nastanka poslovnega dogodka (ABAC), pa tudi posebnih orodij za zunanjo pomoč, kot je skupni informacijski sistem RELEX (CRIS).

Kar zadeva skladnost z ustreznim zakonodajnim in postopkovnim okvirom, so metode kontrole skladnosti določene v oddelku 2.3 (ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti).

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Glede na visoka tveganja v okolju, v katerem deluje urad EuropeAid, je treba v njegovih sistemih predvideti, da se lahko pojavi znatno število morebitnih napak (nepravilnosti) v zvezi s skladnostjo v transakcijah, ter vanje v čim zgodnejši fazi plačilnega procesa vgraditi visoko stopnjo kontrol preprečevanja, odkrivanja in odprave teh napak. V praksi to pomeni, da se bodo kontrole skladnosti urada EuropeAid najbolj opirale na obsežne predhodne preglede na večletni osnovi, ki jih bodo opravljali zunanji revizorji in osebje Komisije na terenu pred končnimi plačili za projekte (hkrati pa bodo še vedno opravljali tudi nekaj naknadnih revizij in pregledov), tako da bodo te kontrole znatno presegale raven finančne zaščite, zahtevane v skladu s finančno uredbo. Okvir skladnosti urada EuropeAid sestavljajo med drugim naslednji pomembni elementi:

Ukrepi za preprečevanje napak

– obvezno osnovno usposabljanje o problematiki goljufij za osebje, ki upravlja pomoč, in revizorje,

– zagotavljanje smernic (tudi po internetu), vključno s praktičnim vodnikom za postopke javnega naročanja, priročnikom za EuropeAid in sklopom orodij za finančno poslovodenje (za izvedbene partnerje),

– predhodno oceno za zagotovitev, da so organi, ki upravljajo sredstva EU v okviru skupnega in decentraliziranega upravljanja, uvedli ustrezne ukrepe proti goljufijam za preprečevanje in odkrivanje goljufij pri upravljanju teh sredstev,

– predhodno preverjanje mehanizmov boja proti goljufijam, ki so na razpolago v partnerskih državah, kot del ocene upravljanja javnih financ, natančneje izpolnjevanja merila za upravičenost do prejemanja proračunske podpore (tj. dejavna zavezanost boju proti goljufijam in korupciji, ustrezni inšpekcijski organi, zadostne pravosodne zmogljivosti ter učinkoviti mehanizmi odzivanja in sankcioniranja),

– Komisija je leta 2008 v Akri podpisala mednarodno pobudo za pregledno pomoč, ki določa standard za preglednost pomoči, kar zagotavlja pravočasnejše, podrobnejše in rednejše poročanje o tokovih pomoči in dokumentih o pomoči,

– Komisija od 14. oktobra 2011 izvaja prvo fazo standarda iz te mednarodne pobude, ki se nanaša na preglednost objav informacij o pomoči, pred naslednjim forumom na visoki ravni o učinkovitosti pomoči v Busanu, novembra 2011. Poleg tega bo v sodelovanju z državami članicami EU oblikovala skupno spletno računalniško aplikacijo, imenovano TR-AID, ki bo pretvarjala podatke o pomoči EU, pridobljene na podlagi mednarodne pobude za pregledno pomoč in iz drugih virov, v uporabniku prijazne informacije o pomoči.

Ukrepi za odkrivanje in odpravljanje napak

– zunanje revizije in preverjanja (obvezni in na podlagi ocene tveganj), ki jih med drugim izvaja Evropsko računsko sodišče,

– naknadni pregledi (na podlagi ocene tveganj) in izterjave,

– ustavitev financiranja EU v primerih resnih goljufij, vključno s korupcijo velikih razsežnosti, dokler organi ne sprejmejo ustreznih ukrepov za odpravo in preprečevanje takih goljufij v prihodnje.

Poleg tega bo urad EuropeAid izpopolnil svojo strategijo za boj proti goljufijam v skladu z novo strategijo Komisije na področju boja proti goljufijam, ki je bila sprejeta 24. junija 2011, da se med drugim zagotovi:

– pri notranji kontroli urada EuropeAid v zvezi z bojem proti goljufijam popolna uskladitev s strategijo Komisije,

– pri pristopu urada EuropeAid k obvladovanju tveganj goljufij usmerjenost v opredelitev tveganih področij za goljufije in ustreznega odziva,

– pri sistemih, ki se uporabljajo za porabo sredstev EU v tretjih državah, možnost priklica ustreznih podatkov za njihovo vključitev v obvladovanje tveganj goljufij (npr. dvojnega financiranja),

– po potrebi vzpostavitev mrež in ustvarjanje ustreznih informacijskih orodij za analizo primerov goljufij v sektorju zunanje pomoči.

2.4. Ocena stroškov in koristi kontrol.

Za portfelj EuropeAid skupaj so stroški notranje kontrole/poslovodenja za obdobje proračunskega načrtovanja 2014–2020 ocenjeni na letno v povprečju 658 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti. Ta znesek vključuje upravljanje Evropskega razvojnega sklada, ki deluje integrirano znotraj upravljavske strukture urada EuropeAid. Ti „neoperativni“ stroški pomenijo približno 6,4 % ocenjenega letnega povprečja v višini 10,2 milijarde EUR, kolikor je načrtovano za skupne (operativne + upravne) obveznosti DEVCO v njegovem portfelju odhodkov, ki se bo financiral iz splošnega proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada za obdobje 2014–2020.

Ti stroški poslovodenja vključujejo vse osebje EuropeAid na sedežu in v delegacijah, infrastrukturo, prevoz, usposabljanje, spremljanje, ocenjevanje in revizijske pogodbe (vključno s tistimi, ki jih izvedejo upravičenci).

Urad EuropeAid načrtuje, da bo v okviru izboljšane in poenostavljene ureditve novih instrumentov sčasoma zmanjšal razmerje med upravljavskimi in operativnimi dejavnostmi, pri čemer bo izhajal iz sprememb, ki bodo verjetno sprejete v skladu z revidirano finančno uredbo. Ključne koristi teh stroškov poslovodenja se bodo pokazale v uresničevanju ciljev politike, uspešni in učinkoviti rabi virov ter izvajanju odločnih stroškovno učinkovitih ukrepov za preprečevanje napak in drugih pregledov za zagotovitev zakonite in pravilne porabe sredstev.

Sicer se bo še naprej vlagalo v izboljšanje lastnosti in usmerjenosti upravljavskih dejavnosti in pregledov skladnosti v zvezi s portfeljem, vendar so ti stroški v glavnem potrebni za učinkovito in uspešno uresničevanje ciljev instrumentov z najmanjšim mogočim tveganjem neskladnosti (stopnja preostalih napak pod 2 %). Ti stroški so znatno manjši od tveganj ob odpravi ali zmanjšanju notranje kontrole na področju s tako visokimi tveganji.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodka || Prispevek

Razdelek 4 – Evropa v svetu || dif./nedif. ([34]) || držav Efte[35] || držav kandidatk[36] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

19 || 19 01 04 Upravni odhodki na področju „zunanji odnosi“ instrumenta za razvojno sodelovanje || nedif. || NE || NE || NE || NE

19 || 19 02: Sodelovanje s tretjimi državami na področju migracij in azila || dif. || NE || NE || NE || NE

19 || 19 09: Odnosi z Latinsko Ameriko || dif. || NE || NE || NE || NE

19 || 19 10: Odnosi z Azijo, osrednjo Azijo in Bližnjim vzhodoma (Irak, Iran, Jemen) || dif. || NE || NE || NE || NE

19 || 19 11: Strategija in usklajevanje politike na področju „zunanji odnosi“ || dif. || NE || NE || NE || NE

21 || 21 01 04 Upravni odhodki na področju „razvoj in odnosi z državami AKP“ || nedif. || NE || NE || NE || NE

21 || 21 02: Zanesljivost preskrbe s hrano || dif. || NE || NE || NE || NE

21 || 21 03: Nedržavni udeleženci v razvoju || dif. || NE || NE || NE || NE

21 || 21 04: Okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov, vključno z energijo || dif. || NE || NE || NE || NE

21 || 21 05: Človekov in družbeni razvoj || dif. || NE || NE || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice[37]

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Številka [Postavka…………………………………..] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

|| [XX.YY.YY.YY] || || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: 4 || Številka ||

GD: DEVCO || || || Leto N[38] 2014 || Leto N+1 2015 || Leto N+2 2016 || Leto N+3 2017 || Leto N+4 2018 || Leto N+5 2019 || Leto N+6 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || ||

Instrument za razvojno sodelovanje (19 02, 19 09, 19 10, 21 02, 21 03, 21 04, 21 05, 21 06) || prevzete obveznosti || (1) || 2 606,815 || 2 788,125 || 2 980,045 || 3 182,977 || 3 390,185 || 3 614,782 || 3 846,274 || 22 409,105

plačila || (2) || 411,383 || 579,190 || 1 206,218 || 1 765,760 || 2 383,491 || 3 257,677 || 12 805,385 || 22 409,105

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev specifičnih programov[39] || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 19 01 04 01 in 21 01 04 01 || || (3) || 109,885 || 114,975 || 120,254 || 125,723 || 135,115 || 136,918 || 142,726 || 885,595

Odobritve za GD DEVCO SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1+3 || 2 716,700 || 2 903,100 || 3 100,300 || 3 308,700 || 3 525,300 || 3 751,700 || 3 989,000 || 23 294,700

plačila || =2+3 || 521,268 || 694,165 || 1 326,472 || 1 891,483 || 2 518,606 || 3 394,595 || 12 948,111 || 23 294,700

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || 2 606,815 || 2 788,125 || 2 980,045 || 3 182,977 || 3 390,185 || 3 614,782 || 3 846,274 || 22 409,105

plačila || (5) || 411,383 || 579,190 || 1 206,218 || 1 765,760 || 2 383,491 || 3 257,677 || 12 805,385 || 22 409,105

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || 109,885 || 114,975 || 120,254 || 125,723 || 135,115 || 136,918 || 142,726 || 885,595

Odobritve za RAZDELEK 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || =4+ 6 || 2 716,700 || 2 903,100 || 3 100,300 || 3 308,700 || 3 525,300 || 3 751,700 || 3 989,000 || 23 294,700

plačila || =5+ 6 || 521,268 || 694,165 || 1 326,472 || 1 891,483 || 2 518,606 || 3 394,595 || 12 948,111 || 23 294,700

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N 2014 || Leto N+1 2015 || Leto N+2 2016 || Leto N+3 2017 || Leto N+4 2018 || Leto N+5 2019 || Leto N+6 2020 || SKUPAJ

GD: DEVCO ||

Ÿ Človeški viri || 85,041 || 84,182 || 83,329 || 82,480 || 82,480 || 82,480 || 82,480 || 582,473

Ÿ Drugi upravni odhodki || 3,909 || 3,818 || 3,781 || 3,755 || 3,755 || 3,755 || 3,755 || 26,528

GD DEVCO SKUPAJ || odobritve || 88,950 || 88,000 || 87,110 || 86,235 || 86,235 || 86,235 || 86,235 || 609,001

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (prevzete obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 88,950 || 88,000 || 87,110 || 86,235 || 86,235 || 86,235 || 86,235 || 609,001

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N 2014 || Leto N+1 2015 || Leto N+2 2016 || Leto N+3 2017 || Leto N+4 2018 || Leto N+5 2019 || Leto N+6 2020 || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || 2 805,650 || 2 991,100 || 3 187,410 || 3 394,935 || 3 611,535 || 3 837,935 || 4 075,235 || 23 903,701

plačila || 610,218 || 782,165 || 1 413,582 || 1 977,718 || 2 604,841 || 3 480,830 || 13 034,346 || 23 903,701

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje

– ý  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leto N+4 do N+7 || SKUPAJ

REALIZACIJE

|| || || stroški || stroški || stroški || stroški || stroški || stroški || stroški skupaj

Geografski programi[40]… || || || || || || || || .

Seštevek || 1 631,732 || 1 743,689 || 1 862,134 || 1 987,305 || 2 117,402 || 2 253,384 || 2 395,938 || 13 991,50

Tematski program za svetovne javne dobirne in izzive… || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek || 735,099 || 785,536 || 838,895 || 895,285 || 953,894 || 1 015,154 || 1 079,375 || 6 303,20

Tematski program za organizacije civilne družbe in lokalne organei… || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek || 233,246 || 249,250 || 266,181 || 284,073 || 302,670 || 322,108 || 342,485 || 2 000,00

Vseafriški program || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek || 116,623 || 124,625 || 133,090 || 142,037 || 150,335 || 161,054 || 171,242 || 1 000,00

STROŠKI SKUPAJ || 2 716,700 || 2 903,100 || 3 100,300 || 3 308,700 || 3 525,300 || 3 751,700 || 3 989,000 || 23 294.,70

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave 3.2.3.1. Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve

– x Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N [41] 2014 || Leto N+1 2015 || Leto N+2 2016 || Leto N+3 2107 || Leto N+4 2018 || Leto N+5 2019 || Leto N+6 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 85,041 || 84,182 || 83,329 || 82,480 || 82,480 || 82,480 || 82,480 || 582,473

Drugi upravni odhodki || 3,909 || 3,818 || 3,781 || 3,755 || 3,755 || 3,755 || 3,755 || 26,528

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 88,950 || 88,000 || 87,110 || 86,235 || 86,235 || 86,235 || 86,235 || 609,001

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[42] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 97,417 || 101,668 || 106,059 || 110,589 || 115,154 || 119,788 || 124,527 || 775,203

Drugi odhodki upravne narave || 12,467 || 13,307 || 14,195 || 15,134 || 19,961 || 17,129 || 18,199 || 110,392

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 109,885 || 114,975 || 120,254 || 125,723 || 135,115 || 136,918 || 142,726 || 885,595

SKUPAJ || 198,835 || 202,976 || 207,364 || 211,958 || 221,350 || 223,152 || 228,961 || 1 494,596

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov

– x Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leto N+4 2018 || Leto N+5 2019 || Leto N+6 2020

Ÿ Načrt delovnih mest (za uradnike in začasne uslužbence) ||

|| XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 357,2 || 353,6 || 350,1 || 346,6 || 346,6 || 346,6 || 346,6

|| XX 01 01 02 (delegacije) || 157,8 || 156,2 || 154,6 || 153,0 || 153,0 || 153,0 || 153,0

|| XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[43] ||

|| XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 24,1 || 23,9 || 23,6 || 23,4 || 23,4 || 23,4 || 23,4

|| XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

|| XX 01 04 yy [44] || –na sedežu [45] || 146,3 || 143,5 || 140,6 || 137,9 || 135,2 || 132,5 || 129,9

|| –na delegacijah || 985,7 || 1 032,7 || 1 081,2 || 1 131,2 || 1 181,7 || 1 232,9 || 1 285,3

|| XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

|| SKUPAJ || 1 671,1 || 1 709,8 || 1 750,1 || 1 792,1 || 1 839,8 || 1 888,4 || 1 938,1

XX je zadevno področje ali naslov proračuna.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasno osebje ||

Zunanje osebje ||

3.2.4. Skladnost z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020

– ý  Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[46].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– ý predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– ¨ V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || Skupaj

Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

3.3. Ocenjeni učinek na prihodke

– ý  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

¨         na lastna sredstva,

¨         na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[47]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[1]               ERS, Sklad za podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost ter rezerva za nujno pomoč so dodatni instrumenti in se ne financirajo iz proračuna EU.

[2]               Dejavnosti, povezane s trajnostnimi viri energije, bodo eno od ključnih področij za odhodke na področju podnebnih sprememb. Podobno bo ob upoštevanju ključne vloge storitev zdravega ekosistema za proizvodnjo hrane biotska raznovrstnost eno ključnih področij v okviru varne preskrbe s hrano in trajnostnega kmetijstva, zlasti ko bo prispevala k odpornosti na podnebne spremembe.

[3]               UL L …

[4]               „Politika razvojnega sodelovanja Unije in politike razvojnega sodelovanja držav članic se med seboj dopolnjujejo in krepijo.“ (člen 208).

[5]               Glede zanesljivosti oskrbe z energijo in mednarodnega sodelovanja glej sporočilo z dne 7. septembra 2011 „Energetska politika EU: povezovanje s partnerji zunaj naših meja“, COM(2011) 539.

[6]               Uredba (EU) št. 182/2011.

[7]               Sklep Sveta 2010/427/EU.

[8]               UL L 378, 27.12.2006, str. 41–71.

[9]               Deklaracija tisočletja Združenih narodov, resolucija Generalne skupščine, sprejeta 18. septembra 2000.

[10]             Skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije, o razvojni politiki Evropske unije z naslovom „Evropsko soglasje“, UL C 46, 24.2.2006, str. 1.

[11]             Sporočilo z dne 13. oktobra 2011, še ni objavljeno v UL.

[12]             Sporočilo z dne 13. oktobra 2011, še ni objavljeno v UL.

[13]             Sklepi Sveta z dne 15. maja 2007 o „Kodeksu ravnanja EU o dopolnjevanju in delitvi dela v okviru razvojne politike“ (dok. št. 9558/07).

[14]             Sklepi Sveta z dne 17. novembra 2009 o operativnem okviru za učinkovitost pomoči (dok. št. 15912/09), ki je bil razširjen in konsolidiran 11. januarja 2011 (dok. št. 18239/10).

[15]             STRATEŠKO PARTNERSTVO AFRIKA-EU, Skupna strategija Afrika-EU, sprejeta na vrhu v Lizboni 9. decembra 2007.

[16]             Varnost in razvoj – Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta z dne 20. novembra 2007 (dok. št. 15097/07).

[17]             Odziv EU na nestabilne razmere – Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta z dne 20. novembra 2007 (dok. št. 11518/07).

[18]             Sklepi Sveta o preprečevanju konfliktov, 3101. seja Sveta za zunanje zadeve v Luxembourgu, 20. junij 2011.

[19]             COM(2010) 2020 konč.

[20]             COM(2011) 500 konč.

[21]             COM(2011) 637 konč.

[22]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[23]             UL L …

[24]             UL L 201, 3.8.2010, str. 30.

[25]             UL L …

[26]             UL L 314, 30.11.2001, str. 1.

[27]             UL L 163, 2.7.1996, str. 1.

[28]             Načeloma bi bila sredstva razdeljena enako med okolje in podnebne spremembe.

[29]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[30]             DG DEVCO bo zahteval spremembo področij vzporedno s proračunom za leto 2014.

[31]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[32]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[33]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[34]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[35]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[36]             Države kandidatke in, če je primerno, potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[37]             Se dopolni pozneje.

[38]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[39]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[40]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2 „Specifični cilji – v razpredelnico so vključeni samo različni programi uredbe…“.

[41]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[42]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[43]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU= lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak;

[44]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[45]             Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[46]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[47]             Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.