52011PC0657

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Splošno ozadje

Ta pobuda je vključena v strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast[1], ki v ospredje postavlja digitalno infrastrukturo kot del vodilne pobude „digitalna agenda za Evropo“[2]. Njen poudarek je na uvedbi in vzpostavitvi visokohitrostnih širokopasovnih povezav za vse prek fiksnih in brezžičnih tehnologij ter olajšanju naložb v nova, zelo hitra, odprta in konkurenčna internetna omrežja, ki bodo ožilje prihodnjega gospodarstva. EU si je za uvedbo in vzpostavitev širokopasovnih omrežij do leta 2020 določila visoke cilje.

Komisija je 29. junija 2011 sprejela sporočilo „Proračun za strategijo Evropa 2020“ o naslednjem večletnem finančnem okviru (2014–2020)[3], v katerem je predlagala uvedbo instrumenta za povezovanje Evrope, da bi spodbudila dokončno vzpostavitev prednostne energetske, prometne in digitalne infrastrukture s sredstvi v višini 40 milijard EUR, od katerih bo 9,2 milijarde EUR namenjene digitalnim omrežjem in storitvam.

Namen predloga

Ta uredba naj bi določila smernice za cilje in prednostne naloge, predvidene za širokopasovna omrežja in infrastrukturo za digitalne storitve na področju telekomunikacij v okviru instrumenta za povezovanje Evrope.

V teh smernicah so v prilogi opredeljeni projekti skupnega interesa za vzpostavitev širokopasovnih omrežij in infrastrukture za digitalne storitve. Ti projekti prispevajo k večji konkurenčnosti evropskega gospodarstva, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji, spodbujajo medsebojno povezanost in interoperabilnost nacionalnih omrežij kot tudi dostop do teh omrežij ter podpirajo razvoj enotnega digitalnega trga. Ti projekti so upravičeni do finančne podpore EU v okviru instrumentov, ki so na voljo v skladu z Uredbo o instrumentu za povezovanje Evrope, ki je priložena tej uredbi.

Ta uredba naj bi odpravila ozka grla, ki ovirajo dokončno vzpostavitev enotnega digitalnega trga, kar pomeni, da je treba povezljivost omrežja z infrastrukturo javnih digitalnih storitev ter dostop do nje zagotoviti tudi prek meja. Za telekomunikacijska omrežja so ovire v operativnem smislu v nasprotju z npr. financiranjem obvoznice okrog prestolnice, ki je ključna za pretočnost prometnega koridorja, prisotne tako na strani ponudbe kot tudi na strani povpraševanja. Na strani ponudbe so to npr. številne tržne nepopolnosti in vzporedno slabe poslovne priložnosti za naložbe v širokopasovna omrežja in zagotavljanje bistvenih storitev v javnem interesu (npr. e-zdravje, e-identiteta, e-javna naročila in njihova čezmejna interoperabilnost). Na strani povpraševanja pa se enotni digitalni trg z znatnim potencialom za rast zanaša na to, da bodo vsi državljani povezani z digitalnimi omrežji.

Instrument za povezovanje Evrope naj bi spodbudil uporabo inovativnih finančnih instrumentov, namenjenih spodbujanju naložb v infrastrukturo, z zmanjšanjem naložbenega tveganja in zagotavljanjem dolgoročnejšega financiranja tako za alternativne kot za prvotne operaterje. Inovativni finančni instrumenti imajo pomemben učinek finančnega vzvoda na zasebne in druge javne naložbe, medtem ko se še vedno zanašajo na tržne mehanizme. Za izredno slabe izide poslovanja pri naložbah v infrastrukturo instrument za povezovanje Evrope predvideva tudi možnost sofinanciranja prek nepovratnih sredstev.

Pri širokopasovnih omrežjih ukrepi, ki na področju širokopasovnih povezav prispevajo k projektom skupnega interesa, spodbujajo naložbe v omrežja, s katerimi bo mogoče do leta 2020 doseči cilje digitalne agende za Evropo, tj. univerzalno pokritost pri hitrosti 30 Mbps oziroma najmanj 50 % gospodinjstev z naročnino na storitve s hitrostjo, višjo od 100 Mbps. Oblikovan bo uravnotežen portfelj projektov za hitrosti 30 in 100 Mbps, pri čemer bo treba ustrezno upoštevati potrebe držav članic po naložbah, ki po okvirnih ocenah znašajo do 270 milijard EUR.

Pri infrastrukturi za digitalne storitve se ozka grla pri vzpostavljanju storitev v interoperabilnih okvirih odpravljajo z neposrednimi nepovratnimi sredstvi, v nekaterih primerih z visokimi stopnjami sofinanciranja, saj evropske interoperabilne infrastrukture za storitve nimajo fizičnih lastnikov. Sicer se niti posamezne države članice niti zasebni vlagatelji ne bi prizadevali za vzpostavitev storitev v interoperabilnih okvirih. Zato je dodana vrednost EU visoka.

Med projekte skupnega interesa na področju infrastrukture za digitalne storitve iz Priloge spadajo vseevropske visokohitrostne hrbtenične povezave za javne uprave, čezmejno zagotavljanje storitev e-uprave na podlagi interoperabilne identifikacije in overovitve (npr. vseevropske elektronski postopki za ustanovitev podjetja in čezmejna naročila, e-pravosodje, čezmejne e-zdravstvene storitve); zagotavljanje dostopa do informacij javnega sektorja, vključno z digitalnimi viri evropske dediščine, data.eu in večjezični viri, varnost in zaščita (varnejši internet in kritična storitvena infrastruktura) ter pametne energetske storitve. Med projekte skupnega interesa lahko spada tudi delovanje elektronskih javnih storitev, ki se izvajajo v okviru drugih programov Skupnosti, kot je program ISA („Interoperabilne rešitve za evropske javne uprave“).

Ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa, so upravičeni do finančne podpore EU v okviru instrumentov, ki so na voljo v skladu z Uredbo o instrumentu za povezovanje Evrope[4]. Ta predlog je treba zato obravnavati skupaj s predlogom navedene uredbe. Uredba določa tudi merila za določitev novih projektov skupnega interesa na podlagi ocene, ki jo Komisija opravi ob upoštevanju spremenjenih političnih prednostnih nalog, tehnološkega razvoja ali razmer na zadevnih trgih.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

V zvezi z uvedbo širokopasovnih storitev so bila opravljena številna posvetovanja z državami članicami, stroko in socialnimi akterji. V okviru posvetovanj sta bila organizirana okrogla miza podpredsednice Kroes z izvršnimi direktorji ponudnikov vsebin, izdelovalci opreme, vlagatelji in telekomunikacijskimi operaterji vodilnih svetovnih družb, kot so Nokia, Alcatel Lucent, Google, Ericsson, News Corp itd., ter prvi zbor digitalne agende, ki je potekal 16. in 17. junija 2011 v Bruslju in ki se ga je udeležilo več kot 1 000 zainteresiranih strani iz zasebnega in javnega sektorja ter predstavnikov civilne družbe. Ob teh in mnogo drugih priložnostih so zainteresirane strani široko podprle oceno Komisije, da z obstoječim telekomunikacijskim naložbenim modelom ni mogoče vzpostaviti cenovno dostopne in visokokakovostne širokopasovne infrastrukture za vse evropske državljane, ter pozdravile načrte Komisije, da bo podpirala ciljno usmerjene javne naložbe, npr. z inovativnimi finančnimi instrumenti, da bi spodbudila potrebne naložbe v infrastrukturo ter tako podprla alternativne in vzdržnejše modele naložb.

Evropski parlament je v osnutku poročila o naslednjem večletnem finančnem okviru poudaril pomen, ki ga imajo proračunska sredstva pri spodbujanju naložb v širokopasovne povezave.

Na področju infrastrukture za čezmejne digitalne storitve Komisija že več let sodeluje z različnimi interesnimi skupinami. Iz ocen in strokovnih mnenj o obstoječih dejavnostih, kot sta Europeana (za kulturno dediščino) ali program Varnejši internet, na splošno izhaja, da je treba dejavnosti nadaljevati in razširiti.

V poročilu o oceni učinka sta obravnavani dve možnosti. Prva, osnovna, možnost ne predvideva dodelitve sredstev EU za širokopasovne povezave, razen prek morebitnih sredstev strukturnih skladov in nadaljevanjem programa za konkurenčnost in inovativnost na področju infrastrukture za digitalne storitve, v okviru katerega se podpirajo samo pilotni projekti. Pri tem scenariju ne bi bili doseženi kritična masa ali vzpostavitev digitalnih storitev, naložbe v širokopasovne povezave pa bi bile zaradi nezadostnih konkurenčnih pritiskov in velikega poslovnega tveganja v številnih regijah še naprej nezadostne. Enako je mogoče pričakovati, da bodo javne spletne storitve zaradi nezadostnih prizadevanj in tehničnih rešitev, pomanjkanja kritične mase ter visokih stroškov za ponudnike storitev in upravičence storitev še naprej slabo razvite in čezmejno neinteroperabilne. Zato ta možnost ne bi prispevala k uresničevanju enotnega digitalnega trga, mnogo Evropejcev pa bi bilo še naprej prikrajšanih za digitalne priložnosti.

Pri drugi možnosti se predlaga finančno orodje, ki bi dopolnjevalo finančna sredstva v okviru prve možnosti. Gre za ukrep iz predloga za naslednji večletni finančni okvir, ki ga je Evropska komisija objavila 29. junija 2011, da bi vzpostavila „instrument za povezovanje Evrope“ in financirala infrastrukturo. V okviru tega novega instrumenta se bodo financirali infrastrukturni projekti z visoko dodano vrednostjo EU, in sicer ne samo „trda“ ampak tudi „mehka in pametna“ infrastruktura ter upravne strukture, da se vzpostavijo „prometno jedrno omrežje“, energetski „prednostni koridorji“ in digitalna infrastruktura. Instrument bi bil usmerjen v projekte z visoko evropsko dodano vrednostjo, kot so čezmejne povezave ali vzpostavitev vseevropskih sistemov, ki jih je treba uresničiti do leta 2020. Da bi bil učinek čim večji, bi ustrezne določbe določale kombinacijo tržnih instrumentov in neposredne podpore EU, s čimer bi se spodbudilo sodelovanje specializiranih vlagateljev v infrastrukturo. Pri subvencijah bi bila Komisija ob morebitni podpori izvajalske agencije še vedno pristojna za splošno načrtovanje in izbiro projektov, medtem ko bi predlagatelji projektov zagotavljali fizično izvajanje na kraju samem. Izvajanje finančnih instrumentov bo zaupano specializiranim finančnim institucijam, Komisija pa bo odločala o upravičenosti. Države članice bi razvile nacionalne načrte za visokohitrostni dostop do interneta v skladu s cilji za širokopasovni dostop, medtem ko bo mogoče na podlagi geodetskega načrtovanja širokopasovne infrastrukture in storitev (na ravni EU in nacionalni/regionalni ravni) ugotoviti vrzeli v pokritosti ter spodbuditi pobude številnih zasebnih in javnih vlagateljev.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga

Predlagana uredba bo razveljavila in nadomestila Odločbo 1336/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1997 o vrsti smernic za vseevropska telekomunikacijska omrežja.

Predlagano posredovanje bo v skladu s členom 172 PDEU, ki je pravna podlaga za posredovanje EU, ki prispeva k vzpostavitvi in razvoju vseevropskih omrežij na področju prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture.

Subsidiarnost in sorazmernost

Da se zagotovi usklajen razvoj vseevropskih telekomunikacijskih omrežij, ki omogočajo vzpostavitev širokopasovne infrastrukture in spodbujajo storitve na enotnem evropskem trgu ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, je treba sprejeti ukrepe na ravni Unije, saj ukrepov ne morejo sprejeti posamezne države članice.

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti in obsegom ukrepov na področju vseevropskih telekomunikacijskih omrežij, kot je določeno v členu 170 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Izbira pravnega instrumenta

Veljavne telekomunikacijske smernice so bile predlagane in sprejete kot odločba Evropskega parlamenta in Sveta, ki je bila naslovljena izrecno na države članice, zato so te smernice za vse države članice zavezujoče v celoti.

Vendar bo instrument olajšal predvsem vzpostavitev telekomunikacijske infrastrukture in spodbujanje storitev s strani zasebnih subjektov (vključno z operaterji, komunalni operaterji, proizvajalci opreme itd.) ter regionalnih in lokalnih organov. Ker je v načrtovanje, razvoj in upravljanje digitalnih telekomunikacijskih omrežij poleg držav članic vključenih vedno več drugih akterjev, je treba zagotoviti, da bodo smernice zavezujoče za vse. Zato je Komisija kot pravni instrument za ta predlog izbrala uredbo.

Zagotavljanje sredstev

Projekti v skupnem interesu so upravičeni do finančne podpore EU v okviru instrumentov, ki so na voljo v skladu z Uredbo o instrumentu za povezovanje Evrope [XX/20012]. Finančna podpora se zagotavlja v skladu z ustreznimi pravili in postopki, ki jih je sprejela Unija, prednostmi pri financiranju in razpoložljivostjo sredstev.

Prenos pooblastil

Telekomunikacijska omrežja se hitro razvijajo, zato bo treba morda v prihodnosti spremeniti seznam projektov skupnega interesa, da se upošteva hiter razvoj. Zato se predlaga, da se pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesejo na Komisijo.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne pomeni dodatnega stroška za proračun EU.

Predlog uredbe o smernicah za vseevropske telekomunikacijska omrežja je povezan s predlogom uredbe o uvedbi instrumenta za povezovanje Evrope, ki določa zakonodajni in finančni okvir. V okviru instrumenta za povezovanje Evrope je za telekomunikacije namenjene 9,2 milijarde EUR[5].

2011/0299 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o smernicah za vseevropska telekomunikacijska omrežja in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[6],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[7],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

1. Telekomunikacijska omrežja in storitve predstavljajo vedno bolj internetno podprto infrastrukturo, v kateri so širokopasovna omrežja in digitalne storitve med seboj tesno povezani. Internet postaja prevladujoča platforma za komunikacijo, storitve in poslovanje. Zato vseevropska razpoložljivost hitrega dostopa do interneta in digitalnih storitev v javnem interesu bistveno prispeva h gospodarski rasti in enotnemu trgu.

2. Evropski svet je 26. marca 2010 pozdravil predlog Komisije za začetek izvajanja strategije Evropa 2020. Ena od treh prednostnih nalog strategije Evropa 2020 je pametna rast z razvojem na znanju in inovacijah temelječega gospodarstva. Naložbe v telekomunikacije, zlasti v širokopasovna omrežja in infrastrukturo za digitalne storitve, so pogoj za zagotovitev pametne kot tudi trajnostne in vključujoče gospodarske rasti v Uniji.

3. Evropski svet je na zasedanju 17. junija 2010 odobril digitalno agendo za Evropo[8] in vse institucije pozval, naj si prizadevajo za njeno celovito izvajanje. V njej je začrtal pot za doseganje čim večjega socialnega in gospodarskega potenciala informacijskih in komunikacijskih tehnologij, zlasti z vzpostavitvijo visokohitrostnih širokopasovnih omrežij, da bi imeli do leta 2020 vsi Evropejci dostop do interneta s hitrostjo nad 30 Mbps in da bi bilo najmanj 50 % evropskih gospodinjstev naročenih na internetno povezavo s hitrostjo nad 100 Mbps. Digitalna agenda naj bi zagotovila stabilen pravni okvir, ki bi spodbujal naložbe v odprto in konkurenčno infrastrukturo za visokohitrostni dostop do interneta in v s tem povezane storitve; pravi enotni trg spletnih vsebin in storitev, dejavna podpora digitalizacije bogate evropske kulturne dediščine ter spodbujanje dostopa do interneta in njegove uporabe pri vseh evropskih državljanih, zlasti s podpiranjem digitalnega opismenjevanja in dostopnosti digitalnih vsebin. Države članice morajo izvajati operativne nacionalne načrte za visokohitrostni dostop do interneta, da bi usmerile javno financiranje v področja, ki niso zadostno financirana z zasebnimi naložbami v internetno infrastrukturo, ter spodbujati vzpostavitev in uporabo sodobnih dostopnih spletnih storitev.

4. Komisija v sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropske širokopasovne povezave: naložbe v rast, ki jo poganja digitizacija[9] ugotavlja, da so zaradi odločilne vloge, ki jo ima internet, koristi za družbo kot celoto precej večje kot zasebne spodbude za naložbe v hitrejša omrežja. Zato je na tem področju potrebna javna podpora, vendar ne sme neustrezno izkrivljati konkurence.

5. Komisija v sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Proračun za strategijo Evropa 2020[10] podpira uvedbo instrumenta za povezovanje Evrope v okviru večletnega finančnega okvira, da se vzpostavi potrebna infrastruktura na področju prometa, energije ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Sinergija med temi sektorji ter z drugimi investicijskimi programi Unije je bistvena, saj se pojavljajo podobni izzivi, ki zahtevajo rešitve, ki sproščajo rast, preprečujejo razdrobljenost, krepijo kohezijo, dajejo prednost uporabi inovativnih finančnih instrumentov ter odpravljajo pomanjkljivosti na trgu in ozka grla, ki ovirajo dokončno vzpostavitev enotnega trga.

6. Uredba (EU) št. […/…] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope[11] določa pogoje, metode in postopke za zagotavljanje finančne pomoči Unije za vseevropska omrežja ter tako podpira projekte na področju prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture.

7. Ukrepi na področju širokopasovnih omrežij bodo v skladu z ustreznimi politikami, predpisi in smernicami Unije. Mednje spadajo tudi pravila in smernice za telekomunikacijske trge ter zlasti regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2009, ki uvaja jasen, zanesljiv in prožen pristop za urejanje elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev na hitro rastočih trgih. Ta pravila izvajajo nacionalni regulativni organi in Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC). Priporočilo o omrežjih NGA[12], ki je bilo sprejeto leta 2010, naj bi izboljšalo pravno varnost ter spodbudilo vlaganja, konkurenco in inovacije na trgu širokopasovnih storitev, zlasti pri prehodu na dostopovna omrežja naslednje generacije (omrežja NGA), ter tako pospešilo razvoj enotnega trga.

8. Ti ukrepi bodo v skladu tudi s členi 101, 102 in 106 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter s smernicami Skupnosti o uporabi pravil o državni pomoči za hitro vzpostavitev širokopasovnih omrežij iz leta 2009, ki za zainteresirane strani in države članice predstavljajo okvir, na podlagi katerega bodo lahko pospešile in razširile širokopasovne povezave. Smernice EU za naložbene modele NGA za upravne organe in druge ustrezne agencije EU (objavljene oktobra 2011) uvajajo postopni pristop za izvajanje modelov, ki zagotavljajo pošteno konkurenco med vsemi ponudniki in so namenjeni uresničevanju ciljev kohezijske politike in politike za razvoj podeželja.

9. V okviru sistema odprtih in konkurenčnih trgov je posredovanje Unije potrebno tam, kjer je treba odpraviti pomanjkljivosti trga. Z zagotavljanjem finančne podpore in dodatnim financiranjem infrastrukturnih projektov lahko Unija prispeva k vzpostavitvi in razvoju vseevropskih omrežij na področju telekomunikacij, kar bo zagotovilo večje koristi v smislu vpliva na tržišče, upravne učinkovitosti in uporabe virov.

10. Večje širokopasovne hitrosti prinašajo velike gospodarske in socialne koristi, ki jih vlagatelji ne morejo izkoristiti ali denarno zajeti. Hitre in ultrahitre širokopasovne povezave predstavljajo ključno infrastrukturo za razvoj in uvedbo digitalnih storitev, ki so odvisne od razpoložljivosti, hitrosti, zanesljivosti in odpornosti fizičnih omrežij. Vzpostavitev in uporaba hitrejših omrežij odpirata poti inovativnim storitvam, ki zahtevajo višje hitrosti. Potrebni so ukrepi na ravni Unije, da se dosežeta čim večja sinergija in medsebojna povezanost med tema dvema sestavnima deloma digitalnih telekomunikacijskih omrežij.

11. Postavitev ultrahitrih širokopasovnih povezav bo zlasti koristila malim in srednje velikim podjetjem, ki zaradi neustrezne povezljivosti in neustrezne hitrosti obstoječih širokopasovnih povezav pogosto ne morejo izkoriščati spletno podprtih storitev, kot je „računalništvo v oblaku“,. To bo sprostilo potencial za bistveno povečanje produktivnosti malih in srednje velikih podjetij.

12. Postavitev širokopasovnih omrežij in infrastrukture za digitalne storitve bo ustvarila nove poslovne priložnosti ter tako spodbudila ustvarjanje delovnih mest v Uniji. Gradnja širokopasovnih omrežij bo tudi neposredno vplivala na zaposlovanje, zlasti v gradbeništvu.

13. Postavitev širokopasovnih omrežij in infrastrukture za digitalne storitve bo prispevala k uresničevanju cilju Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, saj bo v številnih sektorjih evropskega gospodarstva zagotovila energetsko učinkovite rešitve. Ta pozitivni učinek bo – četudi samo v določeni meri – zmanjšala vedno večja potreba po energiji in surovinah, ki bo večinoma pogojena z gradnjo širokopasovnih omrežij in upravljanjem infrastrukture za digitalne storitve.

14. Interoperabilnost širokopasovnih omrežij z digitalno komunikacijsko infrastrukturo, ki spadajo med energetska omrežja, omogoča konvergentno komunikacijo, ki je pogoj za postavitev energetsko učinkovitih, zanesljivih in stroškovno učinkovitih digitalnih omrežij. Poleg tega bo konvergenca presegla povezljivost ter tako omogočila, da bodo lahko ponudniki energetskih in telekomunikacijskih storitev storitve zagotavljali v paketu.

15. Razvoj, vzpostavitev in dolgoročno zagotavljanje interoperabilnih storitev e-uprave krepijo delovanje enotnega trga. Uprave zagotavljajo javne spletne storitve, ki krepijo učinkovitost in zmogljivost javnega in zasebnega sektorja.

16. Z zagotavljanjem skupnih elektronskih javnih storitev v skladu s Sklepom 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009[13] naj bi bile razpoložljive skupne storitve, ki podpirajo čezmejno in medsektorsko interakcijo med evropskimi javnimi upravami.

17. Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu[14] določa pravni okvir za čezmejno zdravstveno varstvo v Evropi, vključno s storitvami e-zdravja. Uvedba teh storitev naj bi po pričakovanjih izboljšala kakovost oskrbe in varnosti bolnikov, zmanjšala zdravstvene stroške ter prispevala k modernizaciji nacionalnih zdravstvenih sistemov in povečanju njihove učinkovitosti ter jih bolje prilagodila individualnim potrebam državljanov, bolnikov in zdravstvenih delavcev ter izzivom starajoče se družbe.

18. Razširitev in ohranjanje dostopa do evropskih bogatih in raznovrstnih kulturnih vsebin in podatkov, s katerimi upravljajo javni organi, in njihova zagotovljena ponovna uporaba ob popolnem spoštovanju avtorskih in sorodnih pravic, bodo okrepili ustvarjalnost ter spodbudili inovacije in podjetništvo. Neoviran dostop do ponovno uporabljivih večjezičnih virov bo pomagal odpraviti jezikovne okvire, ki ogrožajo notranji trg za spletne storitve in ovirajo dostop do znanja.

19. Na področju varnosti in zaščite bo vseevropska platforma za izmenjavo virov, informacijskih sistemov in programskih orodij, ki spodbuja varnost na spletu, pripomogla k ustvarjanju varnejšega spletnega okolja za otroke. Središčem, ki obravnavajo več sto tisoč zahtevkov in opozoril letno, bo omogočila delovanje po vsej Evropi. Kritična informacijska infrastruktura bo okrepila zmogljivosti za pripravljenost, izmenjavo informacij, usklajevanje in odzivanje na grožnje spletne varnosti po vsej Uniji.

20. Pričakovati je, da se bodo pojavile inovativne komercialne aplikacije, ki bodo delovale prek infrastrukture za digitalne storitve. Njihovo preučevanje in preskušanje je mogoče sofinancirati kot del projektov za raziskave in inovacije v okviru programa Horizont 2020, njihova vzpostavitev pa v okviru kohezijske politike.

21. Da bi upoštevali razvoj na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, je treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, s katerimi bo spremenila prilogo k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravami opravi ustrezna posvetovanja, med drugim tudi na strokovni ravni. S to pooblastitvijo naj bi se upoštevali nov tehnološki razvoj in razvoj na trgu, nove prednostne naloge politik ali priložnosti za izkoriščanje sinergij med različnimi infrastrukturami, med drugim tudi infrastrukturami na področju prometa in energije. Pooblastilo je omejeno na spreminjanje opisa projektov skupnega interesa, dodajanje projektov skupnega interesa ali črtanje zastarelih projektov skupnega interesa v skladu s predhodno določenimi, jasnimi in preglednimi merili.

22. Pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in ustrezno predložiti zadevne dokumente.

23. Odločba št. 1336/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1997 o vrsti smernic za vseevropska telekomunikacijska omrežja[15] določa cilje, prednostne naloge in splošno zasnovo ukrepov za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture. Glede na nedavni razvoj dogodkov je treba to odločbo nadomestiti.

24. Odločbo št. 1336/97/ES je zato treba razveljaviti.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Predmet

Ta uredba določa smernice za določanje vseevropskih telekomunikacijskih omrežij, pri katerih se bodo razvoj, izvajanje, postavitev, medsebojna povezanost in interoperabilnost podpirali v skladu z Uredbo XXX (Uredba CEF).

Te smernice določajo cilje in prednostne naloge projektov skupnega interesa ter določajo projekte skupnega interesa in merila za določanje novih projektov skupnega interesa.

Člen 2 Cilji

Projekti skupnega interesa:

25. prispevajo h gospodarski rasti in podpirajo razvoj enotnega trga, s čimer povečujejo konkurenčnost evropskega gospodarstva, vključno malih in srednje velikih podjetij;

26. izboljšujejo vsakdanje življenje državljanov, podjetij in uprav tako, da spodbujajo medsebojno povezanost in interoperabilnost nacionalnih telekomunikacijskih omrežij ter dostop do takih omrežij;

27. spodbujajo vseevropsko postavitev hitrih in ultrahitrih širokopasovnih omrežij, ki v zameno olajšujejo razvoj in vzpostavitev vseevropskih digitalnih storitev;

28. olajšujejo trajnostno postavitev vseevropske infrastrukture za digitalne storitve ter njeno interoperabilnost, usklajenost na evropski ravni, delovanje, vzdrževanje in nadgradnjo;

29. prispevajo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ter varstvu in izboljševanju okolja.

Člen 3 Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednji pojmi:

30. „telekomunikacijska omrežja“ pomenijo širokopasovna omrežja in infrastrukturo za digitalne storitve.

31. „širokopasovna omrežja“ pomenijo žična in brezžična (vključno s satelitskimi) dostopovna omrežja, pomožno infrastrukturo in jedrna omrežja, ki zagotavljajo povezljivost zelo visokih hitrosti;

32. „infrastruktura za digitalne storitve“ pomeni mrežne storitve, ki se zagotavljajo v elektronski obliki, navadno prek interneta, in ki omogočajo opravljanje vseevropskih interoperabilnih storitev v javnem interesu ter tako ustvarjajo pogoje za dejavnosti državljanov, podjetij in/ali vlade;

33. „evropska dodana vrednost“ pomeni vrednost, ki izhaja iz posredovanja EU in ki dopolnjuje vrednost, ki bi bila dosežena izključno z ukrepi države članice ali ukrepi skupine držav članic“. V tej uredbi se uporabljajo tudi opredelitve iz Uredbe XXX (Uredba o instrumentu za povezovanje Evrope).

Člen 4 Prednostne naloge projektov skupnega interesa

Med prednostne naloge projektov skupnega interesa ob upoštevanju ciljev iz člena 2 spadajo:

34. postavitev ultrahitrih širokopasovnih omrežij, ki zagotavljajo prenos podatkov s hitrostjo najmanj 100 Mbps;

35. postavitev širokopasovnih omrežij za povezovanje otoških, neobalnih in obrobnih območij z osrednjimi območji Unije, ki na teh območjih zagotavljajo dovolj visoko hitrost prenosa podatkov, ki omogoča širokopasovno povezljivost s hitrostjo najmanj 30 Mbps;

36. podpora platform za jedrne storitve na področju infrastrukture za digitalne storitve;

37. ukrepi, ki omogočajo doseganje sinergij in interoperabilnost med različnimi projekti skupnega interesa na področju telekomunikacij, med projekti skupnega interesa za različne infrastrukture, vključno s prometno in energetsko infrastrukturo, med projekti skupnega interesa na področju telekomunikacij ter projekti, ki se podpirajo prek strukturnih in kohezijskih skladov, in ustrezno raziskovalno infrastrukturo;

Člen 5 Projekti skupnega interesa

38. Projekti skupnega interesa iz Priloge prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 2.

39. Projekt skupnega interesa lahko obsega celoten cikel, vključno s študijami izvedljivosti, izvajanjem, neprekinjenim delovanjem, usklajevanjem in ocenjevanjem.

40. Države članice in/ali drugi subjekti, ki so pristojni za izvajanje projektov skupnega interesa oziroma prispevajo k njihovem izvajanju, sprejmejo potrebne pravne, upravne, tehnične in finančne ukrepe v skladu z ustreznimi specifikacijami te uredbe.

41. Unija lahko izvajanje projektov skupnega interesa olajša z regulativnimi ukrepi ter po potrebi z usklajevanjem, podpornimi ukrepi in finančno podporo, da spodbudi njihov razvoj in uporabo ter javne in zasebne naložbe.

42. Ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa, so upravičeni do finančne podpore EU pod pogoji in pri instrumentih, ki so na voljo v skladu z uredbo o uvedbi instrumenta za povezovanje Evrope [REF]. Finančna podpora se zagotavlja v skladu z ustreznimi pravili in postopki Unije, prednostmi financiranja in glede na razpoložljiva sredstva.

43. Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi spremeni opis projektov skupnega interesa iz Priloge, doda nove projekte skupnega interesa v Prilogo ali črta zastarele projekte skupnega interesa iz Priloge v skladu z odstavki 7, 8 in 9 ter v skladu s členom 8.

44. Komisija pri sprejemanju delegiranega akta iz odstavka 6 oceni, ali so za spremembo opisa projekta skupnega interesa ali dodajanje novega projekta skupnega interesa izpolnjene potrebe, ki izhajajo iz:

45. novega tehnološkega in tržnega razvoja; ali

46. novih prednostnih nalog politike; ali

47. novih priložnosti za izkoriščanje sinergij med različnimi infrastrukturami, vključno z infrastrukturami na področju prometa in energije.

48. Če se delegirani akt nanaša na dodajanje novega projekta skupnega interesa, Komisija poleg meril iz odstavka 7 tudi oceni, ali tak projekt hkrati izpolnjuje naslednja merila:

49. prispeva k doseganju ciljev iz člena 2;

50. temelji na dovršeni tehnologiji, ki se lahko uvede;

51. ima evropsko dodano vrednost.

52. Komisija pri sprejemanju delegiranega akta o črtanju zastarelega projekta skupnega interesa iz Priloge oceni, ali ta projekt ne izpolnjuje več meril iz odstavka 7 ali meril iz odstavka 8.

Člen 6

Sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami

53. Unija lahko vzpostavi stik z javnimi organi ali drugimi organizacijami v tretjih državah ter razpravlja, izmenjuje informacije in sodeluje z njimi, da doseže cilje teh smernic, pod pogojem, da tako sodelovanje poveča evropsko dodano vrednost. To sodelovanje je namenjeno tudi spodbujanju interoperabilnosti med vseevropskimi telekomunikacijskimi omrežji in telekomunikacijskimi omrežji tretjih držav.

54. Da bi dosegla cilje teh smernic, lahko Unija vzpostavi stik tudi z mednarodnimi organizacijami in pravnimi subjekti, ustanovljenimi v tretjih državah, ter razpravlja, izmenjuje informacije in sodeluje z njimi.

Člen 7 Izmenjava informacij, spremljanje in pregled

55. Na podlagi informacij, prejetih v skladu s členom 21 Uredbe XXX o uvedbi instrumenta za povezovanje Evrope, države članice in Komisija izmenjujejo informacije o napredku, doseženem pri izvajanju teh smernic.

56. Komisiji pri spremljanju izvajanja teh smernic, pomoči pri načrtovanju z nacionalnimi strategijami za internet visokih hitrosti in geodetskim načrtovanjem infrastrukture ter izmenjavi informacij pomaga skupina izvedencev, ki jo sestavljajo predstavniki posameznih držav članic. Skupina izvedencev lahko obravnava tudi vsa druga vprašanja o razvoju vseevropskih telekomunikacijskih omrežij.

57. Komisija poleg vmesne in naknadne ocene Uredbe XXX o uvedbi instrumenta za povezovanje Evrope in po posvetovanju s skupino izvedencev objavi poročilo o napredku, doseženem pri izvajanju teh smernic. To poročilo predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

58. Komisija v tem poročilu tudi oceni, ali je obseg projektov skupnega interesa še vedno v skladu s prednostnimi nalogami politik, tehnološkim razvojem ali razmerami na upoštevnih trgih. Pri pomembnih projektih ta poročila vsebujejo analizo vpliva na okolje, pri čemer se upoštevajo potrebno prilagajanje na podnebne spremembe in njihovo blaženje ter odpornost na nesreče. Tak pregled lahko opravi, kadar koli je to potrebno.

Člen 8 Izvajanje pooblastila

59. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

60. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(6) se Komisiji podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

61. Pooblastilo iz člena 5(6) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu prekličeta pooblastilo, na katerega se sklep nanaša. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije oziroma na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

62. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem istočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

63. Delegiran akt, sprejet v skladu s členom 5(6), začne veljati samo, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila o tem aktu ne nasprotujeta oziroma če sta pred iztekom tega roka Komisijo obvestila, da mu ne nasprotujeta. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 9 Razveljavitev

Odločba št. 1336/97/ES, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 1376/2002/ES, se razveljavi.

Člen 10 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski Parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

PROJEKTI SKUPNEGA INTERESA

Projekti skupnega interesa so namenjeni odpravljanju ozkih grl, ki ovirajo dokončno vzpostavitev enotnega trga, z zagotavljanjem povezljivosti z omrežjem in dostopom, tudi prek meja, do infrastrukture javnih digitalnih storitev.

Razvoj in širjenje vseevropskih telekomunikacijskih omrežij (širokopasovnih omrežij in infrastrukture za digitalne storitve) prispevata k spodbujanju gospodarske rasti, ustvarjanju delovnih mest in doseganju dinamičnega enotnega digitalnega trga. Postavitev teh omrežij bo omogočila zlasti hitrejši dostop do interneta, zagotovila izboljšane informacijske tehnologije v vsakdanjem življenju državljanov, vključno otrok in mladih, podjetij in uprav, povečala interoperabilnost in olajšala usklajevanje skupno dogovorjenih standardov ter približevanje tem standardom.

Razdelek 1 – Horizontalne prednostne naloge

Postavitev vseevropskih telekomunikacijskih omrežij, ki bo prispevala k odpravljanju ozkih grl na enotnem digitalnem trgu, spremljajo študije in programsko podporni ukrepi. Sem spadajo:

64. Inovativno upravljanje, geodetsko načrtovanje in storitve . Ukrepi tehnične pomoči, če so potrebni za postavitev in upravljanje, vključujejo načrtovanje projektov in naložb ter študije izvedljivosti v podporo naložbenim ukrepom in finančnim instrumentom. Geodetsko načrtovanje vseevropske širokopasovne infrastrukture bo omogočilo stalen in natančen fizičen pregled in dokumentacijo zadevnih območij, analizo pravic do poti, oceno možnosti nadgradnje obstoječih zmogljivosti itd. Pri tem je treba upoštevati načela Direktive 2007/2/ES (Direktiva INSPIRE) ter ustrezne dejavnosti standardizacije. Ukrepi tehnične pomoči lahko prispevajo tudi k ponovni uporabi uspešnih modelov naložb in razvoja. Ti ukrepi lahko vključujejo tudi upoštevanje okoljskih vidikov za oceno podnebnih tveganj in zagotovitev sposobnosti infrastrukture za odpornost na nesreče v skladu z ustreznimi zahtevami v zakonodaji EU ali nacionalni zakonodaji.

65. Podporni ukrepi in drugi tehnični ukrepi. Ti ukrepi so potrebni za pripravo ali podporo izvajanja projektov skupnega interesa ali pospešitev njihove uporabe. Na področju digitalnih storitev podporni ukrepi spodbujajo in pospešujejo tudi uporabo nove infrastrukture za digitalne storitve, ki bo morda ob upoštevanju tehnološkega razvoja, sprememb na upoštevnih trgih ali novih političnih prednostnih nalog postala nujna ali koristna.

Razdelek 2 – Širokopasovna omrežja

Vse naložbe v širokopasovne povezave na ozemlju Unije povečujejo zmogljivost omrežja in zagotavljajo koristi vsem morebitnim uporabnikom, ne samo tistim državah članicah vlagateljicah. Naložbe v ta omrežja bodo spodbudila konkurenco in inovacije v gospodarstvu, zagotovile učinkovitejše in zmogljivejše javne storitve, prispevale k uresničevanju ciljev EU v zvezi z nizkoogljičnim gospodarstvom ter k splošni konkurenčnosti in produktivnosti EU.

V širokopasovno infrastrukturo vlagajo predvsem zasebni vlagatelji, tako pa bo verjetno ostalo tudi v prihodnosti. Vseeno bodo za doseganje ciljev digitalne agende potrebne naložbe na območjih, na katerih ni jasnih poslovnih priložnosti ali pri katerih je treba poslovne priložnosti povečati v časovnem okviru teh ciljev. Na podlagi verjetnih naložb je mogoče opredeliti naslednje vrste območij:

V primestnih območjih/srednje gosto poseljenih območjih so navadno na voljo internetne povezave srednjih hitrosti, ne pa tudi povezave višjih hitrosti. Če je dokazano, da so poslovne priložnosti za naložbe v napredne tehnologije za zasebne vlagatelje kratkoročno nedobičkonosne, bi lahko finančna podpora zagotovila dolgoročno donosnost naložb tako, da bi zapolnila vrzeli v gospodarski sposobnosti in spodbudila konkurenco.

V podeželskih in redko poseljenih območjih so navadno na voljo internetne povezave nizkih hitrosti, v nekaterih primerih pa jih sploh ni. Poslovnih priložnosti za naložbe v ta območja skorajda ni, tako da evropski cilji verjetno ne bodo doseženi do leta 2020. Za naložbe v ta območja je potrebna večja finančna podpora v obliki nepovratnih sredstev in po potrebi v kombinaciji s finančnimi instrumenti. Ta območja obsegajo oddaljene in redko poseljene regije z zelo visokimi naložbenimi stroški ali nizkimi dohodki. Podpora v okviru instrumenta za povezovanje Evrope na teh območjih bo verjetno dopolnjevala sredstva, razpoložljiva v okviru kohezijskih skladov in Sklada za razvoj podeželja ter drugo neposredno javno podporo.

V gosto poseljenih/mestnih območjih – razen v nekaterih regijah z nizkimi dohodki – so navadno na voljo povezave srednjih do visokih hitrosti, ki jih pogosto zagotavljajo konkurenčni kabelski in telekomunikacijski operaterji. Vendar so zaradi teh sorazmerno zadovoljivih razmer tržne spodbude za naložbe v visokohitrostna omrežja, kot so omrežja iz optičnih vlaken do doma (FTTH), omejena. Tako se lahko finančna podpora predvidi tudi za naložbe v gosto poseljenih mestnih območjih, ki kljub družbenim koristim, ki bi jih ustvarile, ne privabljajo zadostnih naložb, pod pogojem, da je ta podpora popolnoma v skladu s členi 101, 102 in 106 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter po potrebi Smernicami Skupnosti o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij.

V manj razvitih regijah je treba podporo za postavitev širokopasovnih omrežij zagotavljati predvsem prek instrumentov strukturnih in kohezijskih skladov. Subvencije in/ali finančni instrumenti v okviru instrumenta za povezovanje Evrope lahko to podporo po potrebi dopolnjujejo, da se dosežejo cilji te uredbe. Doseganje sinergij med ukrepi instrumenta za povezovanje Evrope v teh regijah in podporo v okviru strukturnih in kohezijskih skladov je mogoče z ustreznim usklajevalnim mehanizmom še okrepiti.[16]

Razvrstitev regij po zgornjih kategorijah je okvirno razvidna iz spodnjega zemljevida.

[pic]

Ukrepi, ki prispevajo k projektu skupnega interesa na področju širokopasovnih omrežij, morajo imeti uravnotežen portfelj, v katerega bodo vključeni ukrepi, ki prispevajo k doseganju ciljev digitalne agende v zvezi s hitrostjo 30 Mbps in 100 Mbps ter ki zajemajo zlasti primestna in podeželska območja ter območja po vsej Evropski uniji.

Ukrepi, ki prispevajo k projektu skupnega interesa na področju širokopasovnih omrežij, bodo ne glede na uporabljeno tehnologijo:

66. podpirali naložbe v širokopasovna omrežja, ki lahko dosežejo cilj digitalne agende 2020 v zvezi z univerzalno pokritostjo s hitrostjo 30 Mbps; ali

67. podpirali naložbe v širokopasovna omrežja, ki lahko dosežejo cilj digitalne agende 2020 in cilj, da bo najmanj 50 % gospodinjstev naročenih na storitve s hitrostjo nad 100 Mbps;

68. usklajeni z veljavno zakonodajo, zlasti z zakonodajo o konkurenci

in obsegali zlasti eno ali več naslednjih dejavnosti:

69. postavitev pasivne fizične infrastrukture ali postavitev kombinirane pasivne in aktivne fizične infrastrukture s pomožnimi infrastrukturnimi elementi, vključno s storitvami, ki so potrebne za upravljanje take infrastrukture;

70. pripadajoče naprave in z njimi povezane storitve, kot so električno ožičenje stavb, antene, stolpi in druge podporne konstrukcije, kanali, vodi, drogovi, vstopni jaški in omarice;

71. izkoriščanje potencialnih sinergij med vzpostavljanjem širokopasovnih omrežij in drugih komunalnih omrežij (energetskih, prometnih, vodnih, kanalizacijskih itd.), zlasti v povezavi s pametno distribucijo električne energije.

Postavitev širokopasovnih omrežij za povezovanje otoških, neobalnih in obrobnih območij z osrednjimi območji Unije, pri kateri je lahko potrebno položiti tudi podmorske kable, se bo podpirala, če bo bistvena za zagotavljanje dostopa izoliranih skupnosti do širokopasovnih povezav z najnižjo hitrostjo 30 Mbps. Ta podpora mora dopolnjevati druga na ravni EU ali nacionalni ravni, ki so na voljo v ta namen.

Da ne bi nastali dvomi, storitve zagotavljanja ali izvajanja uredniškega nadzora nad vsebino, ki se prenaša prek elektronskih komunikacijskih omrežij, vključno s storitvami informacijske družbe iz člena 1 Direktive 98/34/ES, ki jih v celoti ali pretežno tvori prenašanje signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih, ne spadajo med ukrepe, ki prispevajo k projektu skupnega interesa na področju širokopasovnih omrežij.

Upravičenci podpore EU za projekt skupnega interesa na področju širokopasovnih povezav so med drugim:

72. telekomunikacijski operaterji (prvotni operaterji, ki vlagajo neposredno ali prek podružnice, ali novi udeleženci na trgu), ki vlagajo v hitra in ultrahitra širokopasovna omrežja;

73. komunalni operaterji (npr. za preskrbo z vodo, kanalizacijo, energijo, promet), ki bodo predvidoma vlagali v pasivna širokopasovna omrežja sama ali kot partnerji operaterjev;

74. regionalni nosilci odločanja, vključno z občinami, ki lahko podelijo koncesije za širokopasovno infrastrukturo. Vanje se lahko V tak dogovor se lahko vključijo proizvajalci opreme, in sicer z ustanovitvijo družbe, specializirane za poseben namen;

75. partnerstva med več operaterji, ki dejavno sodelujejo na trgih z žičnimi in brezžičnimi povezavami, da bi zgradili infrastrukturo nove generacije.

Pri sestavljanju portfelja je treba ustrezno upoštevati tudi potrebe držav članic po naložbah glede števila gospodinjstev, ki jih je treba povezati s podporo instrumenta za povezovanje Evrope.

Poleg tega se bodo podpirale visokohitrostne povezave do javnih točk za dostop do interneta, zlasti v javnih ustanovah, kot so šole, bolnišnice, lokalne vladne pisarne in knjižnice.

Razdelek 3 – Infrastruktura za digitalne storitve

Vzpostavitev infrastrukture za digitalne storitve prispeva k vzpostavitvi enotnega digitalnega trga, saj pri razvoju storitev odpravlja obstoječa ozka grla. To se doseže z ustanovitvijo in/ali okrepitvijo interoperabilnih platform za infrastrukturo za digitalne storitve v povezavi z osnovno infrastrukturo za digitalne storitve. Vzpostavitev infrastrukture bo temeljila na dvoslojnem pristopu:

76. Jedrne storitvene platforme so osrednji elementi ali vozlišča infrastrukture za digitalne storitve, ki so nujna za zagotovitev vseevropske povezljivosti, dostopnosti in interoperabilnosti. Sem spada tudi fizična oprema, kot so strežniki, namenska omrežja in programska orodja. Osnovne storitvene platforme so odprte za subjekte v vseh državah članicah.

77. Generične storitve zagotavljajo delovanje in vsebine infrastrukture za digitalne storitve. Te so lahko medsebojno povezane prek jedrne storitvene platforme.

Med projekti skupnega interesa na področju infrastrukture za digitalne storitve spadajo:

Vseevropske visokohitrostne hrbtenične povezave za javne uprave

Javna vseevropska hrbtenična storitvena infrastruktura bo zagotovila zelo visoke hitrosti in povezave med javnimi institucijami EU na področju javne uprave, kulture, izobraževanja in zdravja. Ta hrbtenična infrastruktura bo podprla javne storitve evropske vrednosti z nadzorovano kakovostjo storitev in varnim dostopom. Tako bo zagotovila digitalno kontinuiteto pri zagotavljanju javnih storitev, kar bo državljanom, podjetjem in upravam prineslo veliko koristi. Združila bo povpraševanje po povezljivosti, doseganje kritične mase in zniževanje stroškov.

Jedrna storitvena platforma:

Ta infrastruktura bo temeljila na obstoječih hrbteničnih internetnih storitvah ter bo po potrebi dopolnjena z novimi omrežji. Povezave bodo vzpostavljene neposredno ali prek regionalno ali nacionalno upravljane infrastrukture. Ta infrastruktura bo zagotovila zlasti povezavo z drugimi vseevropskimi storitvami, med katere spadajo tudi storitve iz te priloge. Ta infrastruktura bo kot ključna zmogljivost za vseevropske javne storitve v celoti vključena v internet in bo podpirala sprejetje novih standardov (npr. novih internetnih protokolov, kot je IPv6[17]). Preučiti je treba tudi vzpostavitev osnovne infrastrukture za povezovanje javnih uprav, če je ta potrebna iz varnostnih razlogov.

Generične storitve:

Vključitev jedrne platforme v evropske javne storitve bo olajšala uvedba generičnih storitev: avtorizacije, overovitve, meddomenske varnosti in pasovne širine na zahtevo, združevanj storitev, upravljanja mobilnosti, nadzora nad kakovostjo in zmogljivostjo, vključitev nacionalne infrastrukture itd.

Interoperabilna storitev „računalništvo v oblaku“ bo zagotovila delovanje hrbtenične infrastrukture, na podlagi katere bo mogoče zagotavljati oblake za vseevropske javne storitve. Sem spadajo omrežne vseevropske storitve, kot so videokonferenca, virtualno shranjevanje in podporne računalniško intenzivne aplikacije, vključno z aplikacijami, povezanimi z drugimi projekti skupnega interesa.

Čezmejno opravljanje storitev e-uprave

E-uprava se nanaša na digitalno interakcijo med javnimi organi in državljani, javnimi organi ter podjetji in organizacijami ter med javnimi organi v različnih državah. Standardne, čezmejne in uporabniku prijazne interakcijske platforme bodo povečale učinkovitost vseh gospodarskih panog in javnega sektorja ter prispevale k enotnemu trgu.

Jedrna storitvena platforma:

Interoperabilna elektronska identifikacija in overitev po vsej Evropi. Razvit bo sistem povezanih in zaščitenih strežnikov ter protokolov za overovitev, ki zagotavljajo interoperabilnost različnih sistemov za overovitev in identifikacijo, ki so na voljo v Evropi. Ta platforma bo omogočila državljanom in podjetjem dostop do spletnih storitev, na primer za namen študija, dela, potovanja, zdravstvenega varstva ali poslovanja v tujini. Postavila bo temelj za vse digitalne storitve, za katere sta potrebna elektronska identifikacija in overovitev: npr. elektronske razpise, spletne zdravstvene storitve, standardna poslovna poročila, elektronsko izmenjavo pravosodnih informacij, vseevropski spletni vpis podjetij v register, storitve e-uprave za podjetja, vključno s komunikacijo med poslovnimi registri, povezanimi s čezmejnimi združitvami in tujimi podružnicami. Ta platforma lahko uporablja tudi sredstva in orodja večjezične osnovne platforme.

Generične storitve:

78. Elektronske postopke za ustanavljanje podjetij in poslovanje v drugi evropski državi : ta storitev bo omogočila čezmejno elektronsko izvajanje vseh potrebnih upravnih postopkov prek enotnih kontaktnih točk. Ta storitev je tudi ena od zahtev iz Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu.

79. Interoperabilne čezmejne storitve elektronske nabave : s to storitvijo se bodo lahko vsa podjetja v EU odzvala na evropske javne razpise v vseh državah članicah, obsegala pa bodo dejavnosti elektronske nabave pred dodelitvijo in po dodelitvi naročil, vključno z dejavnostmi, kot so elektronska vložitev ponudb, virtualna mapa podjetij, e-katalogi, e-naročila in e-računi.

80. Interoperabilne čezmejne storitve e-pravosodja : s to storitvijo bo državljanom, podjetjem, organizacijam in pravosodnim delavcem zagotovljen čezmejni spletni dostop do pravnih sredstev/dokumentov in sodnih postopkov. Storitev bo omogočila tudi čezmejno spletno interakcijo (prek spletne izmenjave podatkov in dokumentov) med pravnimi organi v različnih državah članicah in tako izboljšala učinkovitost pri obravnavanju čezmejnih pravnih zadev.

81. Interoperabilne čezmejne storitve e-zdravja : te storitve bodo omogočale interakcijo med državljani/bolniki in izvajalci zdravstvenih storitev, prenos podatkov med institucijami in med organizacijami ali komunikacijo med državljani/bolniki in/ali zdravstvenimi delavci in institucijami po načelu „vsak z vsakim“. Postavljena infrastruktura mora izpolnjevati načela o varstvu podatkov v skladu z direktivama 95/46/ES in 2002/58/ES ter z mednarodnimi in nacionalnimi etičnimi pravili o uporabi zdravstvenih kartotek bolnikov in drugih osebnih podatkov.Med te storitve bodo spadali čezmejni dostop do elektronskih zdravstvenih kartotek in storitve elektronskega predpisovanja receptov ter zdravstvene storitve/storitve za pomoč okolice pri samostojnem življenju na daljavo, čezmejne večjezične semantične storitve, povezane z večjezično jedrno platformo, dostop do informacij o socialni varnosti, ki temelji na infrastrukturi EESSI (elektronska izmenjava informacij o socialni varnosti) itd.

82. Evropska platforma za medsebojno povezovanje evropskih poslovnih registrov : Ta instrument bo zagotovil osnovna orodja in storitve, prek katerih si bodo poslovni registri v vseh državah članicah izmenjavali informacij o registriranih podjetjih, njihovih podružnicah, združitvah in likvidacijah. Prav tako bo obsegal večdržavno in večjezično iskalno storitev za uporabnike osrednje točke dostopa na portalu e-pravosodja.

Omogočanje dostopa do informacij javnega sektorja in večjezičnih storitev

Dostop do digitalnih virov evropske dediščine

Ta infrastruktura naj bi zagotovila dostop do velikih zbirk evropske kulturne dediščine v digitalni obliki in spodbudila, da jih bodo uporabljale tretje osebe v popolni skladnosti z avtorskimi in sorodnimi pravicami.

Jedrna storitvena platforma:

Razvoj jedrne storitvene platforme bo temeljil na sedanjem portalu Europeana. Ta platforma – ki zahteva razvoj, delovanje in upravljanje porazdeljenih računalniških zmogljivosti, zmogljivosti za shranjevanje podatkov in programske opreme – bo enotna točka za dostop do vsebin evropske kulturne dediščine na ravni objektov, vsebovala bo specifikacije vmesnikov za interakcijo z infrastrukturo (iskanje in prenos podatkov), podprla prilagoditev metapodatkov in polnjenje z novo vsebino ter informacije o pogojih za ponovno uporabo vsebine, ki je na voljo prek infrastrukture.

Prav tako bo zagotavljala sredstva za vzpostavljanje interakcije s ponudniki vsebin, uporabniki (državljani, ki so se prijavili v portal) in ponovnimi uporabniki (ustvarjalni sektorji) infrastrukture za spodbujanje platforme, usklajevanje zadevnih omrežij in izmenjavo informacij.

Generične storitve:

83. združevanje vsebin, ki jih posedujejo kulturne ustanove in zasebni imetniki vsebin v državah članicah;

84. zmogljivosti za črpanje podatkov iz množic, ki spodbujajo interakcijo in uporabnikom omogočajo, da dejavno prispevajo k spletnemu mestu;

85. uporabnikom prijazne storitve za portal, na katerem se obravnavajo vprašanja, kot sta izboljšanje iskanja in brskanja ter večjezični dostop;

86. izmenjava informacij o pravicah in infrastruktur za izdajo dovoljenj;

87. pristojna središča za digitalizacijo in hrambo digitalne kulturne dediščine;

88. odlagališča za vsebine kulturnih ustanov in vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki, ter njihova dolgoročna hramba.

Dostop do informacij javnega sektorja, ki jih je mogoče ponovno uporabiti

S to infrastrukturo za digitalne storitve bo mogoč dostop do nezaupnih informacij javnega sektorja v EU za namen ponovne uporabe.

Jedrna storitvena platforma:

Porazdeljene računalniške zmogljivosti, zmogljivosti za shranjevanje podatkov in programska oprema bodo zagotovili: enotno točko za dostop do večjezičnih (v vseh uradnih jezikih EU) naborov podatkov, katerih imetniki so javni organi v EU, na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni; orodja za poizvedovanje in vizualizacijo naborov podatkov; da so razpoložljivi nabori podatkov licencirani za objavo in ponovno razširjanje, vključno z revizijsko sledjo izvora podatkov; nabor vmesnikov za programiranje aplikacij, ki omogočajo interakcijo uporabnikov programske opreme z infrastrukturo (iskanje podatkov, zbiranje statističnih podatkov, prenos podatkov) za razvoj aplikacij tretjih oseb. Prav tako se bodo na tej platformi zbirali in objavljali statistični podatki o delovanju portala, razpoložljivosti podatkov in aplikacij ter načinu njihove uporabe.

Generične storitve:

Postopna razširitev dostopa do vseh naborov podatkov, ki jih posedujejo in objavljajo skoraj vse javne uprave v EU, ter do večjezičnega iskanja, kar bo mogoče doseči z naslednjim:

89. združevanje mednarodnih/EU/nacionalnih/regionalnih/lokalnih naborov podatkov;

90. interoperabilnost naborov podatkov, vključno s pravnimi vprašanji in vprašanji o izdajanju dovoljenj, da se zagotovi boljša ponovna uporaba;

91. vmesnik za odprte podatkovne infrastrukture v tretjih državah;

92. zbirke podatkov in storitve dolgoročne hrambe.

Večjezični dostop do spletnih storitev

S to storitveno infrastrukturo bodo lahko obstoječi in prihodnji spletni ponudniki storitve in vsebine ponujali v čim več jezikih EU na najbolj stroškovno učinkovit način.

Jedrna storitvena platforma:

S to platformo bo mogoče pridobivanje, vzdrževanje in zagotavljanje širokega nabora živih jezikovnih podatkov in orodij za obdelavo jezikov, ki jih bo mogoče ponovno uporabiti. Na voljo bo v vseh jezikih EU ter bo v skladu z ustreznimi standardi in dogovorjenimi zahtevami glede storitev ter pravnimi zahtevami. Na platformi bodo ponudniki prožno dodajali, ohranjali in izpopolnjevali jezikovne podatke ter orodja, zagotovila pa bo tudi enostaven, pravičen in varen dostop ter spremembo namena takih sredstev s strani organizacij, ki ponujajo ali razvijajo jezikovno podprte storitve. Platforma bo podpirala tudi sodelovanje in medsebojno povezovanje podobnih obstoječih ali prihodnjih pobud in podatkovnih središč v EU in zunaj nje.

Generične storitve:

Ta platforma bo vsebovala širok izbor podatkov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, in vire programske opreme v vseh jezikih EU. Take podatke in elemente programske opreme bo združevala, usklajevala in povezovala v porazdeljeni storitveni infrastrukturi. Zagotavljala bo in na nekaterih področjih razvijala ali razširjala podatke in vire programske opreme, ki se uporabljajo kot gradniki za razvoj, prilagoditev in zagotavljanje večjezičnih storitev ali večjezičnih portalov do spletnih storitev.

Varnost in varovanje

Infrastruktura za varnejše internetne storitve

Ta podpora bo zagotavljala celovite in interoperabilne storitve na evropski ravni, ki temeljijo na skupnem ozaveščanju, virih, orodjih in praksah ter so namenjene usposabljanju otrok, njihovih staršev in skrbnikov ter učiteljev o najučinkovitejši uporabi interneta.

Jedrna storitvena platforma:

Jedrna storitvena platforma bo omogočala pridobivanje, upravljanje in vzdrževanje skupnih računalniških zmogljivosti, podatkovnih zbirk in programskih orodij za centre za varnejši internet (SIC) v državah članicah ter podporne storitve za poročanje o vsebinah o spolni zlorabi, vključno s povezavo s policijskimi organi in mednarodnimi organizacijami, kot je Interpol, ter po potrebi za odstranjevanje te vsebine z ustreznih spletnih mest. To bodo podpirale skupne podatkovne zbirke.

Generične storitve:

93. telefonske linije za pomoč otrokom, staršem in skrbnikom o najboljših načinih otrokove uporabe interneta, da se preprečijo nevarnosti škodljivih in nezakonitih vsebin in vedenj, vključno s podporno infrastrukturo;

94. telefonske linije za poročanje o nezakoniti spletni spolni zlorabi otrok;

95. orodja za zagotavljanje dostopa do starosti primernih vsebin in storitev;

96. programska oprema, ki omogoča enostavno in hitro poročanje o nezakoniti vsebini in njeno odstranitev ter poročanje o navezovanju stikov in ustrahovanju;

97. sistemi programske opreme, ki omogočajo boljše prepoznavanje (neporočane) spletne vsebine, povezane s spolno zlorabo otrok, ter tehnologije, ki podpirajo policijske preiskave, zlasti za ugotavljanje otroških žrtev, storilcev in komercialnega trgovanja s tako vsebino.

Kritična informacijska infrastruktura

Razviti in uvedeni bodo komunikacijski kanali in platforme, da se okrepijo zmogljivosti za pripravljenost, izmenjavo informacij, usklajevanje in odzivanje po vsej EU.

Jedrna storitvena platforma:

Jedrna storitvena platforma bo sestavljena iz mreže nacionalnih/vladnih skupin za odzivanje na računalniške grožnje (CERTs) in bo imela minimalne osnovne zmogljivosti. To omrežje bo ogrodje evropskega sistema za souporabo informacij in opozarjanje (EISAS) za državljane EU ter mala in srednje velika podjetja.

Generične storitve:

98. Proaktivne storitve – opazovanje tehnologij ter razširjanje in souporaba varnostnih informacij; ocene varnosti; priprava smernic o varnostni konfiguraciji; zagotavljanje storitev za odkrivanje vdorov nepooblaščenih oseb;

99. Reaktivne storitve – obvladovanje incidentov in odzivanje nanje; izdaja alarmov in opozoril; analiza ranljivosti in ukrepi, ravnanje z artefakti (dokazovanje visokokakovostnih alarmov o novih zlonamernih in drugih artefaktih).

Uvedba informacijskih in komunikacijskih tehnoloških rešitev za inteligentna energetska omrežja in zagotavljanje pametnih energetskih storitev

Pametne energetske storitve za izpolnjevanje potreb državljanov (ki so lahko proizvajalci ali potrošniki energije), ponudnikov energije in javnih organov uporabljajo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije. Pametne energetske storitve zajemajo interakcijo med državljani in ponudniki energije, prenos podatkov med organizacijami in komunikacijo med državljani po načelu „vsak z vsakim“. Odpirajo priložnosti za obstoječe in nove udeležence na telekomunikacijskih in energetskih trgih (npr. podjetja za energetske storitve). Podjetjem in državljanom tudi omogočajo, da sledijo emisijam toplogrednih plinov, ki jih povzročajo njihove nakupne odločitve.

Jedrne storitvene platforme

Komunikacijska infrastruktura, ki jo običajno razvijajo komunalni operaterji v partnerstvu s telekomunikacijskimi operaterji, ter potrebna strojna oprema IT, ki jo je treba vgraditi v energetske komponente (npr. elektronapajalne postaje). Sem spadajo tudi jedrne storitve, ki omogočajo spremljanje opreme, nadzorovano upravljanje porabe energije, avtomatizacijo in upravljanje podatkov ter komunikacijo med različnimi udeleženci (ponudniki storitev, omrežnimi operaterji in drugi komunalni operaterji, potrošniki itd.).

Generične storitve:

Generične storitve bodo navadno zagotavljali različni novi in inovativni udeleženci, kot so ponudniki energetskih storitev, podjetja za energetske storitve in energetski povezovalci, ki olajšujejo zlasti vstop različnim lokalnim malim in srednje velikim podjetjem ter preprečujejo nastanek monopolov na maloprodajnem trgu.

S temi storitvami bodo potrošniki upravljali povpraševanje po energiji, vire obnovljive energije in zmogljivosti skladiščenja, da bi optimizirali porabo električne energije, znižali račune za električno energijo in emisije toplogrednih plinov ter hkrati zagotovili zasebnost in varnost podatkov.

100. Infrastruktura za pametno merjenje porabe in sporočanje informacij o porabi energije. Med generične storitve spada tudi potrošnikova oprema za upravljanje energije, tj. strojna oprema IT v domačem omrežju, ki je priključena na pametni števec.

101. Zastopniki za programsko opremo, ki lahko določijo, kdaj kupiti/prodati energijo, kdaj vklopiti/izklopiti naprave itd. glede na cenovne signale ponudnika električne energije, vremenske napovedi, upravljanje in sporočanje podatkov, naprave za krmiljenje in avtomatizacijo ter njihove omrežne rešitve.

[1] COM(2010) 2020.

[2] COM(2010) 245.

[3] COM(2011) 500/I konč. in COM(2011) 500/II konč. (Poglavja o posameznih politikah).

[4] Dodaj številko.

[5] Podatki so izraženi v stalnih cenah iz leta 2011.

[6] UL C […], […], str. […].

[7] UL C […], […], str. […].

[8] COM(2010) 245 konč./2.

[9] COM(2010) 472.

[10] COM(2011) 500 konč.

[11] UL […], […], str. […].

[12] UL L 251, 25.9.2010, str. 35.

[13] UL L 260, 3.10.2009, str. 20.

[14] UL L 88, 4.4.2011, str. 45.

[15] UL L 183, 11.7.1997, str. 12.

[16] Kot je določeno v členu 11 (e) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki so zajete v skupnem strateškem okviru, in o določitvi splošnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter razveljavitvi Uredbe (ES) št.1083/2006. COM(2011) 615 konč.

[17] Sklic na sporočilo o ipv6: COM(2008) 313 nadaljnji razvoj interneta, akcijski načrt za uvedbo internetnega protokola različice 6 (IPv6) v Evropi.