52011PC0586

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

RAZLOGI IN CILJI

Vse uredbe o določitvi ribolovnih možnosti morajo omejiti ulov staležev rib na ravni, ki morajo biti skladne s splošnimi cilji skupne ribiške politike (SRP). V zvezi s tem Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike določa cilje za letne predloge omejitev ulova in ribolovnega napora za zagotovitev, da so ribiška območja Unije ekološko, gospodarsko in družbeno trajnostna.

Ključna lastnost določanja letnih ribolovnih možnosti je dejansko njegova kratkoročna narava, in sicer predvsem zaradi zgodovinskih razlogov, ki so povezani z načinom, kako skupna ribiška politika določa razporeditev morskega prostora in virov med nacionalna ladjevja Unije. Pomembno je vzdrževati letno obnovljen postopek za ta pakt, ki velja za celotno Unijo, na osnovi skupne ribiške politike.

Vendar to ne ovira uvedbe pristopov dolgoročnega upravljanja. Unija dobro napreduje na tem področju in ključni staleži gospodarskega interesa se zdaj upravljajo z večletnimi načrti, ki jih je treba upoštevati pri določanju zgornjih mej za letne celotne dovoljene ulove (TAC) in napor.

Področje uporabe

Svet Evropske unije je v preteklih letih sprejel letno odločitev glede ribolovnih možnosti za staleže v Atlantiku, Severnem morju ter na mednarodnih ribolovnih območjih, kjer lovijo plovila Unije. To je bila glede na število reguliranih staležev osrednja uredba, ki je urejala ribolovne možnosti, poleg nje pa so bile sprejete še druge uredbe glede ribolovnih možnosti v Baltskem in Črnem morju ter glede ribolovnih možnosti za globokomorske staleže (za slednje vsaki dve leti).

Vendar je razen nekaj izjem znanstveno mnenje glede staležev, na podlagi katerega Unija sprejme avtonomno odločitev, na voljo že julija. Zato je možno pripraviti predlog izključno za staleže Unije, glede katerega lahko Svet doseže politični dogovor na novembrskem zasedanju. Komisija je v želji, da bi racionalizirala in olajšala sprejemanje odločitev glede ribolovnih možnosti, v Sporočilu v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih (COM(2011) 298 konč.) [1] navedla, da namerava predložiti dva predloga, ki bosta obravnavala vsebino, ki je bila prej vsebovana v enem.

Ta predlog je prvi od dveh predlogov, ki zajemata staleže v Atlantiku in Severnem morju, za katere Unija avtonomno odloči, kakšno raven izkoriščanja je treba določiti. Ribolovne možnosti, ki izhajajo iz regionalnih organizacij za upravljanje ribištva ( Regional Fisheries Management Organisations – RFMO) ali so sprejete ob posvetovanju z Norveško ali drugimi tretjimi državami (deljeni staleži), bodo obravnavane pozneje letos, ko bodo znani rezultati zadevnih mednarodnih pogajanj.

Razdelitev predloga bo omogočila prehod na enostavnejši in bolj strukturiran pristop, pri katerem so odločitve sprejete na podlagi znanstvenega mnenja, in sicer takoj, ko je ta na voljo. Tako kot pri ustrezni uredbi o določitvi ribolovnih možnosti za Baltsko morje bo proces sprejemanja predpisov lažji in bo gospodarskim subjektom prej omogočil gotovost glede njihovih dejavnosti naslednje leto.

Stanje staležev

Komisija že šest let objavlja sporočilo, v katerem pregleduje stanje, kateremu je treba prilagoditi predloge glede ribolovnih možnosti. Letošnje sporočilo Komisije o posvetovanju o ribolovnih možnostih navaja nekaj dobrih novic, saj se je stanje nekaterih staležev izboljšalo. Kljub temu se za številne staleže rib svetuje, da se ulov zmanjša na nič ali na najnižjo možno raven. Mnogo staležev ne dosega varnih bioloških mej. Kljub ohranitvenim ukrepom iz skupne ribiške politike se v te ranljive kategorije uvršča preveč staležev, prav tako se je stanje izboljšalo pri mnogo premalo staležih. Analiza potrjuje, da potrebujemo strožje ohranitvene ukrepe za čezmerno izkoriščane staleže rib.

Za leto 2011 Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) ter Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) v svojih mnenjih ponovno poudarjata slabo stanje številnih ribolovnih virov v vodah Unije. Vendar ugotavljata izboljšave nekaterih pomembnih staležev, kot so stalež trske v Keltskem morju, vahnje in južne morske spake. Kot odgovor na zahtevo Komisije ICES podaja mnenje glede strategije za upravljanje v skladu z največjim trajnostnim donosom v letu 2015. Unija se je zavezala, da bo to storila, ko je podpisala sklepe svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002 ter z njimi povezanega načrta za izvajanje.

Predlagana uredba o določitvi ribolovnih možnosti ustreza znanstvenemu mnenju o stanju staležev, ki ga je prejela Komisija in na podlagi katerega so določene omejitve ulova v skladu z večletnimi načrti upravljanja. Za staleže, ki niso zajeti v takšne načrte, predlagani celotni dovoljeni ulovi ustrezajo znanstvenemu mnenju na način, ki je določen v Sporočilu COM(2011) 298 konč.

Priprava znanstvenega mnenja je odvisna od podatkov. Oceniti je mogoče samo staleže, za katere obstaja dovolj zanesljivih podatkov, da se lahko pripravijo ocene velikosti ter napoved, kako se bodo odzvali na različne scenarije izkoriščanja (to se navaja kot „tabele možnosti ulova“). To velja le za nekatere regulirane staleže. Za ostale mora biti pristop k upravljanju še vedno previdnostno načelo. Poleg tega je bistveno odločno prizadevanje za odpravo pomanjkljivih podatkov v zvezi s temi staleži. V ta namen morajo biti predlagani ukrepi rigorozni.

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Predlagani ukrepi so zasnovani v skladu s cilji in pravili skupne ribiške politike ter so skladni s politiko Unije na področju trajnostnega razvoja.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

1. Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašanih

Komisija se je posvetovala z zainteresiranimi stranmi, zlasti prek regionalnih svetovalnih svetov ( Regional Advisory Councils – RAC), in državami članicami o predlaganem pristopu k različnim predlogom o določitvi ribolovnih možnosti na podlagi Sporočila v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih (COM(2011) 298 konč.).

Poleg tega je Komisija upoštevala usmeritve, določene v Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izboljšanju posvetovanja o upravljanju ribištva v Skupnosti (COM(2006) 246 konč.), ki določa načela za t. i. postopek izboljšanja kakovosti odločitev.

V okviru tega postopka je Komisija pripravila dva posvetovalna dokumenta o specifičnih temah, ki zadevajo ta predlog, in sicer:

- razdelitev: neuradni dokument, namenjen Odboru za ribištvo in ribogojstvo, o razdelitvi osrednje uredbe o določitvi ribolovnih možnosti v letu 2012;

- Priloga IIB: neuradni dokument, namenjen Odboru za ribištvo in ribogojstvo, o predlagani reviziji Priloge IIB o ribolovnem naporu v okviru obnovitve nekaterih staležev južnega osliča in škampa.

Ta dokumenta o izboljšanju kakovosti odločitev sta bila predložena državam članicam ter posredovana regionalnim svetovalnim svetom z namenom, da se jim omogoči predložitev povratnih informacij. Poleg tega je Komisija 8. septembra 2011 organizirala odprti seminar, na katerem so sodelovali države članice, poslanci Evropskega parlamenta, strokovnjaki za ribištvo, zainteresirane strani, tisk in javnost. Na njem so predstavili rezultate znanstvenega mnenja in njegove ključne vplive ter o njih razpravljali.

2. Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Medtem ko je postopek izboljšanja kakovosti odločitev osredotočen na tehnične vidike, odziv na posvetovanje Komisije o ribolovnih možnostih odraža stališča držav članic in zainteresiranih strani o ocenjevanju stanja virov, ki ga je izvedla Komisija, ter kako zagotoviti ustrezen odziv upravljanja.

V okviru odprtega posvetovanja so svoje stališče poslale tri države članice.

Štirje regionalni posvetovalni sveti so predložili mnenja kot odziv na posvetovalni dokument. Stališča posameznih regionalnih svetovalnih svetov, ki so poslali svoja mnenja, je mogoče povzeti, kot sledi:

Regionalni svetovalni svet za jugozahodne vode

- Regionalni svetovalni svet za jugozahodne vode podpira sprejetje bolj dolgoročnih načrtov upravljanja.

- 25-odstotno zmanjšanje za staleže s pomanjkljivimi podatki je preveč poenostavljeno in včasih nepravično. Potreben je pristop, pri katerem bi se obravnaval vsak stalež posebej.

- Vzroki za pomanjkanje podatkov so lahko strukturni. Tako Komisija kot tudi države članice morajo vlagati več v znanstvene raziskave. Zlasti Komisija mora oblikovati metodologijo za okrepitev sodelovanja med znanstveniki in strokovnjaki na tem področju.

Regionalni svetovalni svet za severozahodne vode

- Regionalni svetovalni svet za severozahodne vode sprašuje, kako in kdaj se lahko interakcije med vrstami vključijo v premisleke o največjem trajnostnem donosu.

- RAC spodbija izjavo, da ni dokazov o znatnem zmanjšanju čezmerne zmogljivosti, saj po njegovem mnenju o tem obstaja zadosti dokazov.

- RAC nasprotuje 25-odstotnem zmanjšanju v primerih pomanjkljivih podatkov in je naklonjen temu, da bi Komisija upoštevala gibanja staležev v skladu z nasvetom ICES.

Regionalni svetovalni svet za pelagične staleže

- Novi posvetovalni dokument o ribolovnih staležih je preveč poenostavljen in ne more ustrezno upoštevati raznolikosti staležev, ki jih zajema.

- RAC je zaskrbljen predvsem zato, ker je bil uporabljen poenoten pristop za staleže s pomanjkljivimi staleži.

Regionalni svetovalni svet za Severno morje

- Regionalni svetovalni svet za Severno morje meni, da je ton sporočila Komisije preveč negativen.

- RAC je posvaril, da si je Svet prizadeval za realistično in postopno pot do največjega trajnostnega donosa in ne za neposredno izvajanje v letu 2012.

- RAC je bil naklonjen razvoju regionalnih dolgoročnih načrtov upravljanja za različne vrste ribolova v Severnem morju ob upoštevanju mešane narave ribolova.

- RAC je nasprotoval 25-odstotnemu zmanjšanju za staleže s pomanjkljivimi podatki, saj bi bila s tem kaznovana ribiška industrija, za oceno pa bi bile odgovorne predvsem države članice. To bi povzročilo tudi dodatne zavržke.

Komisija je proučila vse navedene prispevke in jih skušala upoštevati v okviru meja skladnosti z naravo uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti. Zaradi številnih argumentov za bolj ad hoc pristop v zvezi s staleži s pomanjkljivimi podatki se Komisija ni odločila za enotno 25-odstotno zmanjšanje, temveč za 15- ali 25-odstotno zmanjšanje, odvisno od številnih dejavnikov, zlasti razpoložljivih informacij o gibanjih staležev in pomislekov v zvezi z mešanim ribolovom.

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Komisija se je glede uporabljene metodologije posvetovala z dvema glavnima organizacijama/strokovnjaki: ICES (neodvisnim mednarodnim znanstvenim odborom) in STECF. Nasvet odbora ICES temelji na svetovalnem okviru, ki je bil oblikovan znotraj ICES in se uporablja v skladu z zahtevami njihovih strank, med katerimi je tudi Komisija. STECF svetuje v skladu s svojimi pooblastili, ki jih prejme od Komisije.

Vsa poročila STECF so po tem, ko jih Komisija uradno sprejme, na voljo na spletni strani GD MARE. Vsa poročila ICES so na voljo na njegovi spletni strani.

3. Povzetek prejetih in uporabljenih mnenj

Končni cilj Unije je doseči ravni ribolovne smrtnosti, ki omogočajo izkoriščanje staleža na ravni največjega trajnostnega donosa. Vprašanje je, kako zagotoviti, da se taka raven ribolovne smrtnosti doseže najpozneje do leta 2015. V številnih primerih to pomeni zmanjšanje stopenj ribolovne smrtnosti in torej zmanjšanje ulova. Upravljavci pa lahko presodijo, kako hitro ali kako postopoma je treba ta zmanjšanja uvesti. Dve osnovni možnosti, opredeljeni v tem kontekstu, sta: a) doseganje stopenj ribolovne smrtnosti na ravni največjega trajnostnega donosa, kakor hitro je to mogoče (tj. v letu 2012), ali b) doseganje teh stopenj v letu 2015 (tj. postopno zmanjšanje v naslednjih 4 letih). ICES ta scenarija in iz njih izhajajoče mnenje označuje kot „okvirna ureditev na podlagi največjega trajnostnega donosa“ in „prehodna ureditev na podlagi največjega trajnostnega donosa“. V mnenju so za vsak scenarij in vmesne vrednosti oblikovane ustrezne možnosti ulova. ICES pa pri vsakem staležu navede, kateri scenarij ima prednost.

V tem predlogu je ob upoštevanju navedenega uporabljeno mnenje na podlagi največjega trajnostnega donosa, kadar je to na voljo, s predlaganjem celotnih dovoljenih ulovov v skladu z zmanjšanjem ribolovne smrtnosti, ki znaša polovico zmanjšanja ribolovne smrtnosti, ki bi bila potrebna za dosego cilja največjega trajnostnega donosa v letu 2012. Komisija je v Sporočilu COM(2011) 298 konč. poudarila, kako pomembno je, da EU uresniči svojo zavezo glede doseganja največjega trajnostnega donosa v letu 2015. Komisija je za zagotovitev tega predlagala, da se sprejme rigorozen pristop in da se stopnje ribolovne smrtnosti zmanjšajo na ciljne vrednosti že v letu 2012. Zaradi rezultatov posvetovanja pa Komisija zdaj predlaga celotne dovoljene ulove, ki omogočajo postopnejši pristop, ostaja pa odločna pri zavzemanju za dosego končnega cilja. To je razlog za predlagano „polovično“ zmanjšanje ribolovne smrtnosti.

Mnenje na podlagi največjega trajnostnega donosa pa je na voljo le za manjšino staležev. Medtem ko ta predlog ureja ribolovne možnosti za 83 bioloških staležev, ostaja približno polovica teh staležev na ravni ocene, ki je le kakovostna ter ne vsebuje ocene velikosti populacije in zato tudi nobenih količinskih možnosti ulova v zvezi s ciljnimi vrednostmi ribolovne smrtnosti. ICES lahko v nekaterih primerih zagotovi navedbe glede tega, ali bi bila velikost staleža lahko stabilna, bi se povečevala ali zmanjševala, v mnogih primerih pa mnenja sploh ni zaradi pomanjkanja podatkov. Navesti je treba tudi, da je ICES v številnih primerih letos prvič zagotavlja mnenje. To je dobra novica, saj nakazuje, da potekajo prizadevanja za izboljšanje podatkov, na podlagi katerih se lahko pripravi mnenje, in za najboljšo uporabo podatkov, ki so že na voljo. Za količinske ocene so potrebni razmeroma dolgi časovni nizi podatkov, zato se morajo prizadevanja, ki so se začela letos, nadaljevati, da bi lahko zgradili trdno podlago za upravljanje v srednjeročnem obdobju.

Za 13 staležev (s široko porazdelitvijo; morski psi in raže) se mnenje izda jeseni in predlog bo treba takrat ustrezno posodobiti. Za 9 staležev se mnenje uporablja za izvajanje veljavnih načrtov upravljanja ali dogovorjenih pravil o nadzoru ribolova.

Glede dejanskih trendov, ki jih je mogoče opaziti pri razvoju staležev, se lahko izpostavi naslednje:

- trska v Keltskem morju: letnik 2009 je bil izjemno uspešen in je znatno povečal velikost staleža;

- vahnja zahodno od Škotske in v Keltskem morju: na staleže vahnje v zahodnih vodah po več letih neugodnih razmer pozitivno vpliva močan letnik 2009; praksa zavržkov pa ostaja resen problem za to vrsto na obeh območjih in v Irskem morju;

- severni in južni oslič: ta staleža sta še naprej v razmeroma dobrem stanju, čeprav so v mnenju navedeni zaskrbljujoče visoke stopnje ribolovne smrtnosti in možno napačno poročanje o ulovih;

- sled v Keltskem morju: še en pomemben stalež, ki še naprej kaže znake, da je v dobrem stanju, zaradi česar je mogoče predvideti večje ulove v letu 2012.

Pri manj pozitivnih trendih je treba izpostaviti naslednje:

- morski list v Keltskem morju : za stalež velja, da se lovi na trajnostni ravni, vendar je njegova velikost manjša, kot je bilo sprva mišljeno, saj so znanstveniki letos revidirali svoje ocene; to pomeni, da morajo zmanjšanja celotnega dovoljenega ulova ohranjati ribolov na ravni največjega trajnostnega ulova;

- mol (različni staleži v zahodnih vodah) : zdi se, da je bilo leto 2009 pozitivno za bele ribe, kot je razvidno za vahnjo in trsko v Keltskem morju; obstajajo znaki, da je bilo navedeno leto obilno tudi za mola; vendar je mol izmed treh belih rib najmanj dragocen, zato stalež trpi zaradi visokih stopenj zavržkov; podatki o iztovarjanju zato niso dobra podlaga za oceno stanja staleža in znanstveniki ne morejo podati ustreznega mnenja; razen če se sprejmejo ukrepi za odpravo problema zavržkov, bo izjemna priložnost za obnovitev teh staležev od zahoda Škotske do Keltskega morja izgubljena;

- trska zahodno od Škotske, v Irskem morju in Kattegatu: pomanjkljivi podatki še naprej ovirajo upravljanje teh staležev in ni znakov obnovitve kljub zaporednim znatnim zmanjšanjem celotnih dovoljenih ulovov v preteklih letih (–25 %);

- morski list v vzhodnem Rokavskem prelivu: velikost staleža še nikoli ni bila tako majhna;

- škamp: pri različnih enotah staleža (funkcionalnih enotah), ki se upravljajo v okviru posameznih celotnih dovoljenih ulovov, je stanje različno; na območju VII in Plitvini ježevcev je ICES zabeležil, da lahko prostorski in sezonski ukrepi, ki se uporabljajo od leta 2009, prispevajo k zaščiti izčrpanega staleža, vendar to pomeni, da so potrebna dodatna prizadevanja, da bi popravili škodo, povzročeno v prejšnjih letih; druge funkcionalne enote na območju pa tudi severno v vodah zahodno od Škotske kažejo znake pozitivnega trenda, vendar na spošno za preveč funkcionalnih enot močno primanjkuje podatkov.

STECF je mnenje ICES potrdil in ga v nekaterih primerih nadgradil.

4. Sredstva, uporabljena za javno objavo izvedenskih mnenj

Vsa poročila STECF so po tem, ko jih Komisija uradno sprejme, na voljo na spletni strani GD MARE. Vsa poročila ICES so na voljo na njegovi spletni strani.

Ocena učinka

Uredba o določitvi ribolovnih možnosti ni več instrument, ki Svetu dopušča, da sam sprejme kompleksni sveženj ukrepov, temveč se mora omejiti na področje uporabe, ki ga določa člen 43(3) Pogodbe. Zato je dobro prilagojena upravljanju po pristopu rezultata. Če politika kot celota deluje bolje, se bodo letne ribolovne možnosti izboljšale. To vključuje zlasti upravljanje ladjevja, strukturno podporo, nadzor in uveljavljanje, ureditev trgov ter vključevanje orodij za upravljanje v celovito pomorsko politiko. Vendar je ta instrument še vedno treba uporabljati za prilagoditve, ki so potrebne za ohranitev osnove virov za evropsko ribolovno in predelovalno industrijo, ter za preprečevanje ali odpravo negativnih vplivov previsoke ribolovne smrtnosti na morsko okolje.

Unija je sprejela več večletnih načrtov za upravljanje staležev, ki so ključnega pomena za gospodarstvo, vključno z osličem, trsko, bokoplutami in drugimi. Pred sprejetjem teh načrtov je treba opraviti oceno njihovega učinka. Ko začnejo veljati, določajo stopnje celotnega dovoljenega ulova, ki morajo biti določene za dano leto, da se uresničijo njihovi dolgoročni cilji. Komisija mora pripraviti predlog za celotni dovoljeni ulov v skladu s temi načrti. Zaradi tega so številni pomembni celotni dovoljeni ulovi, vključeni v predlog, rezultat specifične ocene učinka, ki je bila opravljena za načrt, na katerem temeljijo.

Za preostali del in kljub dejstvu, da za zadevne staleže ne veljajo večletni načrti, se predlog skuša izogniti kratkoročnim pristopom v korist odločitvam za dolgoročno trajnost. V številnih primerih to vključuje postopnejše zmanjševanje ribolovnih možnosti.

Za politiko doseganja največjega trajnostnega donosa, ki je temelj dolgoročnega pristopa Komisije k upravljanju, je bila izdelana podrobna analiza in ocena učinka v okviru reforme skupne ribiške politike, katere rezultat je bila predložitev svežnja predlogov 13. julija 2011. V tem kontekstu je bilo posebej poudarjeno, da je zaželeno, da se v srednjeročnem obdobju doseže upravljanje staležev, ki je skladno z največjim trajnostnim donosom. V poročilu o oceni učinka (SEC(2011) 891) je bil ta cilj opredeljen kot nujen pogoj za dosego okoljske, gospodarske in družbene trajnosti. Dolgoročno je okoljska, gospodarska in družbena trajnost enako pomemben splošni cilj.

Sodeč po analizi doseganje največjega trajnostnega donosa do ciljnega datuma pomeni kratkoročne gospodarske in socialne stroške. Takšni stroški pa se dolgoročno jasno izplačajo. Iz analize je tudi razvidno, da je za uspešno skupno ribiško politiko nujno treba izboljšati bazo znanja. To zadeva tako podatke, potrebne za pripravo znanstvenega mnenja o stanju staležev, kot tudi podatke, potrebne za ocenjevanje gospodarskih in družbenih vidikov dejavnosti ter vplivanje nanje. Namen tega predloga je ob upoštevanju navedene analize na podlagi dopolnjujočih in usklajenih pristopov narediti korak v pravo smer. Na eni strani se v predlogu odločno zasleduje cilj največjega trajnostnega donosa, kadar je za to na voljo znanstvena podlaga, kar pomeni, da se znanstveno mnenje kar najbolje uporabi. Na drugi strani je pri staležih, pri katerih podatki manjkajo in zato upravljanje na podlagi največjega trajnostnega donosa ni mogoče, izbran rigorozen pristop, ki temelji na previdnostnih pomislekih. Zmanjšanje potrebe po previdnostnih ukrepih v bistvu pomeni zmanjšanje negotovosti v zvezi z mnenjem. To se lahko doseže le, če zadevni nacionalni organi in zainteresirane strani zbirajo ter znanstvenikom zagotavljajo potrebne podatke.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

5. PRAVNA PODLAGA

Pravna podlaga tega predloga je člen 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Obveznosti Unije za trajnostno izkoriščanje živih morskih virov izhajajo iz obveznosti, določenih v členu 2 Uredbe (ES) št. 2371/2002.

6. Povzetek predloga

Predlog določa omejitve ulova in ribolovnega napora, ki se uporabljajo za ribištvo Unije, da bi dosegli cilj skupne ribiške politike, in sicer zagotovitev ribolova na ravni, ki je okoljsko, gospodarsko in družbeno trajnostna.

7. Uporaba

Določbe na področju, na katerega se nanaša predlog, se uporabljajo do 31. decembra 2012, z izjemo nekaterih določb o omejitvah napora, ki se uporabljajo do 31. januarja 2013.

8. Načelo subsidiarnosti

Predlog spada pod izključno pristojnost Unije iz člena 3(1)(d) Pogodbe. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

9. Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov: SRP je skupna politika. V skladu s členom 43(3) Pogodbe mora Svet sprejeti ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

Predlagana uredba Sveta dodeljuje ribolovne možnosti državam članicam. Glede na člen 20(3) Uredbe št. 2371/2002 lahko države članice regijam ali gospodarskim subjektom dodeljujejo takšne ribolovne možnosti, kot se jim zdi primerno. Zato imajo države članice pri sprejemanju odločitev o družbeno-gospodarskem modelu po njihovi izbiri za izkoriščanje ribolovnih možnosti, ki so jim dodeljene, veliko manevrskega prostora.

Ta predlog za države članice nima novih finančnih posledic. Svet sprejme to uredbo vsako leto, javna in zasebna sredstva za njeno izvajanje pa že obstajajo.

10. Izbira instrumentov

Predlagani instrument: uredba.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

PREDLOG NE VPLIVA NA PRORAčUN UNIJE.

5. DODATNE INFORMACIJE

11. Poenostavitev

S predlogom se bodo poenostavili upravni postopki za javne organe (organe Unije ali nacionalne organe), zlasti glede zahtev za upravljanje napora.

12. Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog zadeva letno uredbo za leto 2012, zato ne vključuje klavzule o reviziji.

13. Podrobna razlaga predloga

Ta predlog je omejen na določitev in dodelitev ribolovnih možnosti ter pogojev, ki so funkcionalno povezani z uporabo teh možnosti.

Za vse večje število staležev, npr. za osliča, morskega lista, morsko ploščo in škampa, so bile ribolovne možnosti določene na podlagi pravil iz ustreznih večletnih načrtov. Za staleže, za katere so bili predlagani novi večletni načrti (zahodni stalež šura), in za staleže, za katere sta se Svet in Komisija zavezala z izjavo, sprejeto na zasedanju Sveta decembra 2009 (sled v Keltskem morju in vahnja v vodah zahodno od Škotske), ta predlog upošteva pravila iz navedenih virov.

V znanstvenem mnenju za staleže trske v vodah zahodno od Škotske, Irskem morju in Kattegatu je navedeno, da se ti staleži še niso obnovili. Komisija tako kot prejšnje leto predlaga strožji ukrep od zmanjšanja TAC, ki je zahtevan v načrtu o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske[2] in velja za ribolov staležev s pomanjkljivimi podatki. To je v skladu s členom 10(2) načrta za staleže trske, ki se v tem primeru uporablja v skladu s prejetim znanstvenim mnenjem. Komisija predlaga 0 TAC, kot je že lansko leto napovedala v predlogu za leto 2011. To pa spremlja odstotek dovoljenega prilova na potovanje plovila, in sicer 1,5 %, da se omogoči iztovarjanje neizogibnega prilova, ki bi bil drugače zavržen. Ta odstotek ustreza realistični ravni neizogibnega ulova, ki se pričakuje ob upoštevanju selektivnega orodja za trsko za večino ribiških območij. V zvezi z upravljanjem napora se od leta 2009 za ribolov trske uporablja sistem, ki temelji na kilovatnih dnevih, ta sistem se bo še naprej uporabljal v letu 2012.

Za upravljanje napora za morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu in južnega osliča ter škampa se bo sistem upravljanja števila dni na morju glede na vrsto plovila, ki je evidentirano v zadevnem ribiškem območju, uporabljal tudi v letu 2012, vendar bo predlagana uredba državam članicam še naprej omogočala uporabo sistema kilovatnih dni, da bi bila zagotovljena učinkovitejša uporaba ribolovnih možnosti in da bi se spodbujali postopki ohranjanja v dogovoru z ribiškim sektorjem. Posebej v zvezi s pravili glede napora za ribolov južnega osliča in škampa bo predlog racionaliziral sistem, ki velja za izjeme od uporabe dodeljenega števila dni na morju. Trenutno so plovila, ki ne ulovijo več kot 5 ton osliča ali 2,5 tone škampa, izvzeta od omejitev ribolovnega napora. Plovila, pri katerih ulov osliča obsega manj kot 3 % skupnega ulova, so prav tako izvzeta. Komisija na podlagi rezultatov postopka izboljšanja kakovosti odločitev predlaga, da se to zadnje merilo za izvzetje revidira tako, da spodbuja izogibanje ulova osliča. V skladu s predlogom se bodo ulovi osliča na ribolovno potovanje spremljali in če plovilo med ribolovnim potovanjem ulovi manj kot 3 % osliča (glede na skupni ulov), se zadevna država članica lahko odloči, da dni na morju v okviru zadevnega potovanja ne bo upoštevala pri celotnem številu dni na morju, ki je plovilu dodeljeno v skladu s Prilogo IIB Uredbe. Ta sistem bo gospodarske subjekte spodbudil k zmanjšanju prilova osliča in s tem pripomogel k zmanjšanju ribolovne smrtnosti staleža, ki je na poti obnovitve.

Ta uredba drugič v zgodovini letnih ureditev ribolovnih možnosti z vsakoletno dodelitvijo določa, da države članice same določijo nekatere celotne dovoljene ulove, pri čemer morajo delovati v skladu s cilji skupne ribiške politike.

2011/0255 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti, ki so plovilom Unije na voljo v letu 2012 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere ne veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

14. V skladu s členom 43(3) Pogodbe Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

15. Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike[3] zahteva določitev ukrepov za urejanje dostopa do voda in virov ter trajnostno izvajanje ribolovnih dejavnosti, pri čemer se upoštevajo razpoložljiva znanstvena, tehnična in gospodarska mnenja ter zlasti poročila, ki jih pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF).

16. Svet je zadolžen za sprejetje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti za posamezno ribolovno območje ali za skupino ribolovnih območij, vključno po potrebi z nekaterimi pogoji, ki so s tem funkcionalno povezani. Ribolovne možnosti je treba dodeliti državam članicam tako, da zagotovijo vsaki državi članici relativno stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsak stalež ali ribolovno območje ter ustrezno upoštevajo cilje skupne ribiške politike, ki so bili določeni z Uredbo (ES) št. 2371/2002.

17. V zvezi s področjem uporabe te uredbe je Komisija v nedavnem sporočilu v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih[4] za leto 2012 predvidela razdelitev osrednje letne uredbe o določitvi ribolovnih možnosti na dva instrumenta. Ta dokument vsebuje prvo od dveh uredb. Celotne dovoljene ulove za staleže, regulirane v tej uredbi, je avtonomno določila Unija in so na voljo le plovilom Unije.

18. Kadar se celotni dovoljeni ulov (TAC) za določen stalež dodeli le eni državi članici, je treba zadevno državo članico v skladu s členom 2(1) Pogodbe pooblastiti za določitev stopnje takšnega TAC. Sprejeti je treba določbe, da se zagotovi, da zadevna država članica pri določanju stopnje TAC v celoti upošteva načela in pravila skupne ribiške politike ter zagotovi, da se zadevni stalež izkorišča na ravni, ki bo z največjo možno verjetnostjo zagotovila največji trajnostni donos od leta 2015 dalje, vključno s sprejetjem potrebnih ukrepov za zbiranje ustreznih podatkov, ocenjevanje zadevnega staleža in določanje ravni največjega trajnostnega donosa tega staleža.

19. Nekateri TAC državam članicam omogočajo, da plovilom, ki sodelujejo pri preskusih s popolnoma dokumentiranim ribolovom, odobrijo dodatne dodelitve. Namen preskusov je preskusiti sistem lovnih kvot, da bi preprečili zavržke in odpadek drugače uporabnih ribolovnih virov, ki ga zavržki pomenijo. Nenadzorovani zavržki rib ogrožajo dolgoročno trajnost rib kot javno dobro in s tem cilje skupne ribiške politike. V nasprotju sistemi lovnih kvot ribiče spodbujajo, da pri svojih ribolovnih dejavnostih optimizirajo lovno selektivnost. Da bi dosegli racionalno upravljanje zavržkov, mora biti popolnoma dokumentirana vsaka dejavnost na morju in ne le iztovarjanje v pristanišču. Pogoji, pod katerimi lahko države članice odobrijo dodatne dodelitve, morajo torej vključevati obvezno uporabo sistema televizijskih kamer zaprtega kroga (CCTV), ki je povezan s sistemom senzorjev. To bo omogočilo podrobno evidenco vseh obdržanih in zavrženih delov ulova. Sistem, ki bi temeljil na opazovalcih na krovu in bi deloval v realnem času, bi bil manj učinkovit, dražji in manj zanesljiv. Zato je uporaba sistema CCTV bistvena za uspešnost shem za zmanjšanje zavržkov, kot je npr. popolnoma dokumentiran ribolov, pod pogojem da so izpolnjene zahteve Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[5].

20. TAC je treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer z upoštevanjem bioloških in družbenogospodarskih vidikov, pri čemer se zagotovi poštena obravnava med ribiškimi sektorji, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi, zlasti na srečanjih s svetovalnim odborom za ribištvo in ribogojstvo ter zadevnimi regionalnimi svetovalnimi sveti.

21. Za staleže, za katere veljajo posebni večletni načrti, je treba TAC določiti v skladu s pravili iz teh načrtov. Zato je treba TAC za staleže osliča, škampa, morskega lista v Biskajskem zalivu in zahodnem Rokavskem prelivu, sleda v vodah zahodno od Škotske in trske v Kattegatu, vodah zahodno od Škotske in Irskem morju določiti v skladu s pravili, določenimi v Uredbi Sveta (ES) št. 811/2004 z dne 21. aprila 2004 o določitvi ukrepov za obnovitev staleža severnega osliča[6], Uredbi Sveta (ES) št. 2166/2005 z dne 20. decembra 2005 o določitvi ukrepov za obnovitev staležev južnega osliča in škampa v Kantabrijskem morju in zahodno od Iberskega polotoka[7], Uredbi Sveta (ES) št. 388/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi večletnega načrta za trajnostno izkoriščanje staleža morskega lista v Biskajskem zalivu[8], Uredbi Sveta (ES) št. 509/2007 z dne 7. maja 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za trajnostno izkoriščanje staleža morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu[9], Uredbi Sveta (ES) št. 1300/2008 z dne 18. decembra 2008 o oblikovanju večletnega načrta za stalež sleda, ki se nahaja zahodno od Škotske, in ribištvo, ki izkorišča navedeni stalež[10], in Uredbi Sveta (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže[11].

22. V znanstvenem mnenju za staleže trske v vodah zahodno od Škotske, Irskem morju in Kattegatu je navedeno, da se ti staleži še niso obnovili. V skladu s členom 10(2) Uredbe[12] o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske je treba uvesti strožji celotni dovoljeni ulov od tistega, ki je v navedenem načrtu določen za staleže s pomanjkljivimi podatki.

23. Za staleže, za katere ni dovolj zanesljivih podatkov za oblikovanje ocen glede velikosti, morajo biti ukrepi upravljanja in stopnje TAC v skladu s previdnostnim načelom, kot je opredeljeno v Sporočilu Komisije o previdnostnem načelu[13], in pristopom iz Sporočila Komisije v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih, obenem pa je treba upoštevati dejavnike, ki so specifični za posamičen stalež, vključno z razpoložljivimi informacijami o gibanjih staležev in premisleki v zvezi z mešanim ribolovom.

24. V skladu s členom 2 Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto[14] je treba navesti staleže, za katere veljajo različni ukrepi, določeni v Uredbi.

25. Pri nekaterih vrstah, kot so nekatere vrste morskega psa, bi lahko celo omejene ribolovne dejavnosti resno ogrozile njihovo ohranitev. Ribolovne možnosti za takšne vrste je treba zato popolnoma omejiti s splošno prepovedjo ribolova teh vrst.

26. Škamp se lovi z mešanim pridnenim ribolovom, skupaj z različnimi drugimi vrstami. Na območju zahodno od Irske, znanem kot Plitvina ježevcev, je treba zaradi zagotavljanja ohranitve nujno čim bolj zmanjšati ulov škampa. Zato je na tem območju primerno omejiti ribolovne možnosti le na ulov pelagičnih vrst, skupaj s katerimi se škamp ne lovi.

27. Treba je določiti zgornje meje ribolovnega napora za leto 2012 v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 2166/2005, členom 5 Uredbe (ES) št. 509/2007, členoma 11 in 12 Uredbe (ES) št. 1342/2008, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 754/2009 z dne 27. julija 2009 o izključitvi določenih skupin plovil iz ureditve ribolovnega napora, določenega v poglavju III Uredbe (ES) št. 1342/2008[15].

28. Uporaba ribolovnih možnosti, ki so na voljo plovilom Unije, v skladu s to uredbo je predmet Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike[16] ter zlasti členov 33 in 34 Uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter sporočanju podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti. Zato je treba določiti oznake, ki jih države članice uporabljajo pri pošiljanju podatkov Komisiji v zvezi z iztovarjanjem staležev, ki jih ureja ta uredba.

29. Da bi preprečili prekinitev ribolovnih dejavnosti in zagotovili preživetje ribičev v Uniji, je treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2012, razen določb o omejitvah ribolovnega napora, ki se morajo uporabljati od 1. februarja 2012. Ta uredba mora zaradi nujnosti začeti veljati takoj po objavi.

30. Ribolovne možnosti je treba uporabljati popolnoma v skladu z veljavnim pravom Unije –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1 Vsebina

(1) Ta uredba določa ribolovne možnosti, ki so plovilom Unije na voljo za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere ne veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi.

(2) Ribolovne možnosti iz odstavka 1 vključujejo:

(a) omejitve ulova za leto 2012 in

(b) omejitve ribolovnega napora za obdobje od 1. februarja 2012 do 31. januarja 2013.

Člen 2 Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za plovila Unije.

Člen 3 Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „plovilo Unije“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice in je registrirano v Uniji;

(b) „vode Unije“ pomenijo vode pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic, razen voda, ki so sosednje ozemljem iz Priloge II k Pogodbi;

(c) „celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni količino, ki se lahko iz posameznega staleža ulovi in iztovori vsako leto;

(d) „kvota“ pomeni delež celotnega dovoljenega ulova, ki je dodeljen Uniji ali državi članici;

(e) „mednarodne vode“ pomenijo vode, ki so zunaj suverenosti ali jurisdikcije katere koli države;

(f) „velikost mrežnega očesa“ pomeni velikost mrežnega očesa, kot je določena v skladu z Uredbo (ES) št. 517/2008;

(g) „register ribiškega ladjevja Unije“ pomeni register, ki ga je vzpostavila Komisija v skladu s členom 15(3) Uredbe (ES) št. 2371/2002;

(h) „ribolovni ladijski dnevnik“ pomeni ladijski dnevnik iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 4 Ribolovna območja

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve območij:

(a) območja ICES (območja Mednarodnega sveta za raziskovanje morja), kot so opredeljena v Uredbi (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku;

(b) „Skagerrak“ pomeni območje, ki je na zahodu omejeno s črto od svetilnika Hanstholm do svetilnika Lindesnes in na jugu s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna ter od te točke do najbližje točke na švedski obali;

(c) „Kattegat“ pomeni območje, ki je na severu omejeno s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od te točke do najbližje točke na švedski obali ter na jugu s črto od Hasenøre do Gnibens Spids, od Korshaga do Spodsbjerga in od Gilbjerg Hoveda do Kullena;

(d) „VII (Plitvina ježevcev – Enota 16)“ pomeni območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

– 53° 30' S 15° 00' Z,

– 53° 30' S 11° 00' Z,

– 51° 30' S 11° 00' Z,

– 51° 30' S 13° 00' Z,

– 51° 00' S 13° 00' Z,

– 51° 00' S 15° 00' Z,

– 53° 30' S 15° 00' Z;

(e) „Cadiški zaliv“ pomeni območje v razdelku ICES IXa vzhodno od zemljepisne dolžine 7° 23′ 48″ Z;

(f) območja CECAF (območja Odbora za ribištvo za vzhodni osrednji Atlantik), kot so opredeljena v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki lovijo na določenih območjih izven severnega Atlantika[17].

NASLOV II

RIBOLOVNE MOŽNOSTI

Člen 5 Celotni dovoljeni ulovi in dodelitve

TAC za plovila Unije v vodah Unije ali v nekaterih vodah, ki niso v Uniji, in dodelitev teh TAC državam članicam ter po potrebi pogoji, ki so s tem funkcionalno povezani, so določeni v Prilogi I.

Člen 6 Posebne določbe za nekatere TAC

1. TAC za nekatere staleže rib določi zadevna država članica. Ti staleži so določeni v Prilogi I.

2. TAC, ki jih določi država članica:

31. so skladni z načeli in predpisi skupne ribiške politike, predvsem z načelom trajnostnega izkoriščanja staleža, in

32. bodo zelo verjetno vodili do izkoriščanja staleža v skladu z največjim trajnostnim donosom od leta 2015 naprej.

3. Vsaka zadevna država članica do 28. februarja 2012 Komisiji predloži naslednje informacije:

(a) sprejete celotne dovoljene ulove;

(b) podatke, ki jih zbere in oceni država članica ter na katerih temeljijo celotni dovoljeni ulovi; in

33. podrobne navedbe glede tega, kako sprejeti celotni dovoljeni ulovi izpolnjujejo določbe odstavka 2.

Člen 7 Dodatne dodelitve plovilom, ki sodelujejo pri preskusih s popolnoma dokumentiranim ribolovom

34. Države članice lahko za nekatere staleže plovilom, ki sodelujejo pri preskusih s popolnoma dokumentiranim ribolovom, odobrijo dodatne dodelitve. Ti staleži so določeni v Prilogi I. Dodatne dodelitve ne presegajo skupne meje iz Priloge I kot odstotka kvote, ki je dodeljena zadevni državi članici.

35. Dodatne dodelitve iz odstavka 1 se lahko odobrijo le pod naslednjimi pogoji:

36. plovila uporabljajo sistem televizijskih kamer zaprtega kroga (CCTV), ki je povezan s sistemom senzorjev, ki evidentirajo ves ribolov in dejavnosti predelave na krovu plovil;

37. količina dodatnih dodelitev, ki se odobrijo plovilu, znaša največ 7 % zavržkov, ocenjenih za vrsto plovilo, ki mu pripada, nikakor pa ne sme pomeniti več kot 30-odstotnega povečanja osnovne dodelitve, odobrene plovilu; in

38. vsi ulovi staleža, za katerega se odobri dodatna dodelitev, navedenega plovila se morajo upoštevati pri celotni dodelitvi za plovilo.

Če evidenca, pridobljena v skladu s točko (a), vsebuje obdelavo osebnih podatkov v smislu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[18], se za obdelavo takih podatkov uporablja navedena direktiva.

39. Če država članica ugotovi, da plovilo, ki sodeluje pri preskusih s popolnoma dokumentiranim ribolovom, ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 2, nemudoma umakne dodatne dodelitve, ki so bile odobrene zadevnemu plovilu, in ga za preostanek leta 2012 izključi iz nadaljnjega sodelovanja pri teh preskusih.

40. Države članice pred odobritvijo dodatnih dodelitev Komisiji predložijo naslednje informacije:

41. seznam plovil, ki sodelujejo pri preskusih s popolnoma dokumentiranim ribolovom;

42. specifikacije elektronskega sistema daljinskega spremljanja, ki je nameščen na krovu zadevnih plovil;

43. zmogljivost, vrsto in specifikacijo orodij, ki se uporabljajo na plovilih, ki sodelujejo pri preskusih;

44. ocenjene stopnje zavržkov za vsako vrsto plovil, ki sodelujejo pri preskusih; in

45. količino ulovov staleža, za katerega velja ustrezni celotni dovoljeni ulov, ki so jih v letu 2011 opravila plovila, ki sodelujejo pri preskusih.

46. Komisija lahko zahteva, da se ocena zavržkov za plovila iz odstavka (2)(b) predloži v pregled znanstvenemu svetovalnemu organu. Če ocena ni potrjena, zadevna država članica ne odobri dodatne dodelitve zadevnim plovilom, če pa je bila ta že odobrena pa tako dodatno dodelitev umakne.

Člen 8 Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

Ribe iz staležev, za katere so določeni TAC, se smejo obdržati na krovu ali iztovarjati le, če:

47. so ulov opravila plovila države članice, ki ima kvoto in ta kvota ni izčrpana, ali

48. je ulov sestavljen iz deleža kvote Unije, ki ni bil dodeljen državam članicam s kvotami, in kvota Unije ni bila izčrpana.

Člen 9 Omejitve ribolovnega napora

Od 1. februarja 2012 do 31. januarja 2013 se ukrepi glede ribolovnega napora, določeni v:

49. Prilogi IIA, uporabljajo za upravljanje staležev trske v Kattegatu, razdelkih ICES VIIa in VIa ter vodah Unije razdelka ICES Vb;

50. Prilogi IIB, uporabljajo za obnovitev staležev osliča in škampa v razdelkih ICES VIIIc in IXa, z izjemo Cadiškega zaliva;

51. Prilogi IIC, uporabljajo za upravljanje staleža morskega lista v razdelku ICES VIIe.

Člen 10 Posebne določbe o dodelitvah ribolovnih možnosti

1. Dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam, kot je določena tej uredbi, ne posega v:

(a) izmenjave v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002;

(b) ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009 ali členom 10(4) Uredbe (ES) št. 1006/2008;

(c) dodatne iztovore, dovoljene v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 847/96;

(d) zadržane količine v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96;

(e) odbitke v skladu s členi 37, 105, 106 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

2. Razen če ni določeno drugače v Prilogi I k tej uredbi, se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 uporablja za staleže, za katere veljajo previdnostni TAC, člen 3(2) in (3) ter člen 4 navedene uredbe pa za staleže, ki so predmet analitičnega TAC.

Člen 11 Zaprta ribolovna sezona

1. V Plitvini ježevcev je v obdobju od 1. maja do 31. julija 2012 prepovedano loviti ali obdržati na krovu katero koli od naslednjih vrst: trsko, krilatega romba, morsko spako, vahnjo, mola, osliča, škampa, morsko ploščo, polaka, raže, morskega lista in trneža.

2. Za namene tega člena Plitvina ježevcev zajema območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

Točka | Zemljepisna širina | Zemljepisna dolžina |

1 | 52° 27' S | 12° 19' Z |

2 | 52° 40' S | 12° 30' Z |

3 | 52° 47' S | 12° 39,600' Z |

4 | 52° 47' S | 12° 56' Z |

5 | 52° 13,5' S | 13° 53,830' Z |

6 | 51° 22' S | 14° 24' Z |

7 | 51° 22' S | 14° 03' Z |

8 | 52° 10' S | 13° 25' Z |

9 | 52° 32' S | 13° 07,500' Z |

10 | 52° 43' S | 12° 55' Z |

11 | 52° 43' S | 12° 43' Z |

12 | 52° 38,800' S | 12° 37' Z |

13 | 52° 27' S | 12° 23' Z |

14 | 52° 27' S | 12° 19' Z |

3. Z odstopanjem od odstavka 1 je v skladu s členom 50(3), (4) in (5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 dovoljen prehod skozi Plitvino ježevcev plovilom, ki imajo na krovu vrste iz navedenega odstavka.

Člen 12 Prepovedane vrste

52. Za plovila Unije se prepove ribolov, obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje naslednjih vrst:

53. morskega psa orjaka ( Cetorhinus maximus ) in belega morskega volka ( Carcharodon carcharias ) v vodah Unije in vodah, ki niso v Uniji;

54. atlantskega morskega psa ( Lamna nasus ) v mednarodnih vodah;

55. sklata ( Squatina squatina ) v vodah Unije;

56. navadne raže ( Dipturus batis ) v vodah Unije razdelka ICES IIa ter podobmočij ICES III, IV, VI, VII, VIII, IX in X;

57. valovito progaste raže ( Raja undulata ) in bele raže ( Rostroraja alba ) v vodah Unije podobmočij ICES VI, VII, VIII, IX in X;

58. goslašev ( Rhinobatidae ) v vodah Unije podobmočij ICES I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X in XII.

59. Vrste iz odstavka 1 se ob naključnem ulovu ne poškodujejo. Navedene vrste se takoj izpustijo.

Člen 13 Prenos podatkov

Kadar države članice na podlagi členov 33 in 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 Komisiji pošljejo podatke v zvezi z iztovarjanjem količin ujetih staležev, uporabijo oznake staležev, ki so določene v Prilogi I k tej uredbi.

NASLOV II I

KONČNE DOLOČBE

Člen 14 Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

SEZNAM PRILOG

- PRILOGA I: Celotni dovoljeni ulovi, ki veljajo za plovila Unije na območjih, za katera obstajajo celotni dovoljeni ulovi, po vrstah in območjih (v tonah žive teže, razen če ni določeno drugače)

- Del A: Splošne določbe

- Del B: Kattegat, podobmočja ICES I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV, vode Unije območij CECAF, vode Francoske Gvajane.

- PRILOGA IIA: Ribolovni napor za plovila v okviru upravljanja staležev trske v Kattegatu, razdelkih ICES VIIa in VIa ter vodah Unije razdelka ICES Vb

- PRILOGA IIB: Ribolovni napor za plovila v okviru obnovitve nekaterih staležev južnega osliča in škampa v razdelkih ICES VIIIc in IXa z izjemo Cadiškega zaliva

- PRILOGA IIC: Ribolovni napor za plovila v okviru upravljanja staležev morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu v razdelku ICES VIIe

PRILOGA I

CELOTNI DOVOLJENI ULOVI, KI VELJAJO ZA PLOVILA UNIJE NA OBMOČJIH, ZA KATERA OBSTAJAJO CELOTNI DOVOLJENI ULOVI, PO VRSTAH IN OBMOČJIH V TONAH ŽIVE TEŽE, RAZEN ČE NI DOLOČENO DRUGAČE

DEL ASPLOŠNE DOLOČBE

V tabelah dela B te priloge so določeni celotni dovoljeni ulovi in kvote (v tonah žive teže, razen če ni določeno drugače) po staležih ter po potrebi pogoji, ki so z njimi funkcionalno povezani.

Za vse ribolovne možnosti iz te priloge veljajo pravila iz Uredbe (ES) št. 1224/2009 ter zlasti člena 33 in 34 Uredbe.

Sklici na ribolovna območja so sklici na območja ICES, razen če ni drugače določeno. Za vsako območje so staleži rib navedeni po abecednem redu latinskih imen vrste. Za namene te uredbe je v nadaljevanju podana korelacijska tabela domačih in latinskih imen.

Znanstveno ime | Tričrkovna oznaka | Splošno ime |

Amblyraja radiata | RJR | žarkasta raža |

Ammodytes spp. | SAN | prave peščenke |

Argentina silus | ARU | velika srebrenka |

Beryx spp. | ALF | sluzoglavke |

Brosme brosme | USK | morski menek |

Caproidae | BOR | merjaščevke |

Centrophorus squamosus | GUQ | luskasti globokomorski trnež |

Centroscymnus coelolepis | CYO | portugalski morski pes |

Chaceon maritae | CGE | globokomorska rdeča rakovica |

Champsocephalus gunnari | ANI | antarktična ledna krokodilka |

Chionoecetes spp. | PCR | snežni morski pajek |

Clupea harengus | HER | sled |

Coryphaenoides rupestris | RNG | okroglonosi repak |

Dalatias licha | SCK | temni morski pes |

Deania calcea | DCA | kljunati morski pes |

Dipturus batis | RJB | navadna raža |

Dissostichus eleginoides | TOP | patagonska zobata riba |

Engraulis encrasicolus | ANE | sardon |

Etmopterus princeps | ETR | veliki svetilec |

Etmopterus pusillus | ETP | gladki svetilec |

Euphausia superba | KRI | kril |

Gadus morhua | COD | trska |

Galeorhinus galeus | GAG | pepelasti morski pes |

Glyptocephalus cynoglossus | WIT | sivi jezik |

Hippoglossoides platessoides | PLA | ameriška morska plošča |

Hippoglossus hippoglossus | HAL | navadni jezik |

Hoplostethus atlanticus | ORY | oranžna sluzoglavka |

Illex illecebrosus | SQI | kratkoplavuti ligenj |

Lamna nasus | POR | atlantski morski pes |

Lepidonotothen squamifrons | NOS | luskasta nototenija |

Lepidorhombus spp. | LEZ | krilati rombi |

Leucoraja circularis | RJI | peščena raža |

Leucoraja fullonica | RJF | raža Leucoraja fullonica |

Leucoraja naevus | RJN | cvetasta raža |

Limanda ferruginea | YEL | rumenorepa limanda |

Limanda limanda | DAB | limanda |

Lophiidae | ANF | morska spaka |

Macrourus spp. | GRV | repaki |

Makaira nigricans | BUM | sinja jadrovnica |

Mallotus villosus | CAP | kapelan |

Martialia hyadesi | SQS | ligenj |

Melanogrammus aeglefinus | HAD | vahnja |

Merlangius merlangus | WHG | mol |

Merluccius merluccius | HKE | oslič |

Micromesistius poutassou | WHB | sinji mol |

Microstomus kitt | LEM | rdeči jezik |

Molva dypterygia | BLI | modri leng |

Molva molva | LIN | leng |

Nephrops norvegicus | NEP | škamp |

Pandalus borealis | PRA | severna kozica |

Paralomis spp. | PAI | rakovice |

Penaeus spp. | PEN | bele kozice |

Platichthys flesus | FLE | iverka |

Pleuronectes platessa | PLE | morska plošča |

Pleuronectiformes | FLX | bokoplute |

Pollachius pollachius | POL | polak |

Pollachius virens | POK | saj |

Psetta maxima | TUR | romb |

Raja brachyura | RJH | okrasta raža |

Raja clavata | RJC | raža trnjevka |

Raja (Dipturus) nidarosiensis | JAD | norveška kljunata raža |

Raja microocellata | RJE | drobnooka raža |

Raja montagui | RJM | pegasta raža |

Raja undulata | RJU | valovito progasta raža |

Rajiformes | SRX | raže |

Reinhardtius hippoglossoides | GHL | grenlandska morska plošča |

Rostroraja alba | RJA | bela raža |

Scomber scombrus | MAC | skuša |

Scophthalmus rhombus | BLL | gladki romb |

Sebastes spp. | RED | rdeči okun |

Solea solea | SOL | morski list |

Solea spp. | SOX | morski list |

Sprattus sprattus | SPR | papalina |

Squalus acanthias | DGS | trnež |

Tetrapturus albidus | WHM | bela jadrovnica |

Thunnus maccoyii | SBF | južni tun |

Thunnus obesus | BET | veleoki tun |

Thunnus thynnus | BFT | navadni tun |

Trachurus spp. | JAX | šur |

Trisopterus esmarkii | NOP | norveški molič |

Urophycis tenuis | HKW | bela repata tabinja |

Xiphias gladius | SWO | mečarica |

V nadaljevanju je podana korelacijska tabela domačih in latinskih imen izključno v razlagalne namene:

ameriška morska plošča | PLA | Hippoglossoides platessoides |

antarktična ledna krokodilka | ANI | Champsocephalus gunnari |

atlantski morski pes | POR | Lamna nasus |

bela jadrovnica | WHM | Tetrapturus albidus |

bela raža | RJA | Rostroraja alba |

bela repata tabinja | HKW | Urophycis tenuis |

bele kozice | PEN | Penaeus spp. |

bokoplute | FLX | Pleuronectiformes |

cvetasta raža | RJN | Leucoraja naevus |

drobnooka raža | RJE | Raja microocellata |

gladki romb | BLL | Scophthalmus rhombus |

gladki svetilec | ETP | Etmopterus pusillus |

globokomorska rdeča rakovica | CGE | Chaceon maritae |

grenlandska morska plošča | GHL | Reinhardtius hippoglossoides |

iverka | FLE | Platichthys flesus |

južni tun | SBF | Thunnus maccoyii |

kapelan | CAP | Mallotus villosus |

kljunati morski pes | DCA | Deania calcea |

kratkoplavuti ligenj | SQI | Illex illecebrosus |

kril | KRI | Euphausia superba |

krilati rombi | LEZ | Lepidorhombus spp. |

leng | LIN | Molva molva |

ligenj | SQS | Martialia hyadesi |

limanda | DAB | Limanda limanda |

luskasta nototenija | NOS | Lepidonotothen squamifrons |

luskasti globokomorski trnež | GUQ | Centrophorus squamosus |

mečarica | SWO | Xiphias gladius |

merjaščevke | BOR | Caproidae |

modri leng | BLI | Molva dypterygia |

mol | WHG | Merlangius merlangus |

morska plošča | PLE | Pleuronectes platessa |

morska spaka | ANF | Lophiidae |

morski list | SOL | Solea solea |

morski list | SOX | Solea spp. |

morski menek | USK | Brosme brosme |

navadna raža | RJB | Dipturus batis |

navadni jezik | HAL | Hippoglossus hippoglossus |

navadni tun | BFT | Thunnus thynnus |

norveška kljunata raža | JAD | Raja (Dipturus) nidarosiensis |

norveški molič | NOP | Trisopterus esmarkii |

okrasta raža | RJH | Raja brachyura |

okroglonosi repak | RNG | Coryphaenoides rupestris |

oranžna sluzoglavka | ORY | Hoplostethus atlanticus |

oslič | HKE | Merluccius merluccius |

papalina | SPR | Sprattus sprattus |

patagonska zobata riba | TOP | Dissostichus eleginoides |

pegasta raža | RJM | Raja montagui |

pepelasti morski pes | GAG | Galeorhinus galeus |

peščena raža | RJI | Leucoraja circularis |

polak | POL | Pollachius pollachius |

portugalski morski pes | CYO | Centroscymnus coelolepis |

prave peščenke | SAN | Ammodytes spp. |

rakovice | PAI | Paralomis spp. |

raža Leucoraja fullonica | RJF | Leucoraja fullonica |

raža trnjevka | RJC | Raja clavata |

raže | SRX | Rajiformes |

rdeči jezik | LEM | Microstomus kitt |

rdeči okun | RED | Sebastes spp. |

repaki | GRV | Macrourus spp. |

romb | TUR | Psetta maxima |

rumenorepa limanda | YEL | Limanda ferruginea |

saj | POK | Pollachius virens |

sardon | ANE | Engraulis encrasicolus |

severna kozica | PRA | Pandalus borealis |

sinja jadrovnica | BUM | Makaira nigricans |

sinji mol | WHB | Micromesistius poutassou |

sivi jezik | WIT | Glyptocephalus cynoglossus |

skuša | MAC | Scomber scombrus |

sled | HER | Clupea harengus |

sluzoglavke | ALF | Beryx spp. |

snežni morski pajek | PCR | Chionoecetes spp. |

škamp | NEP | Nephrops norvegicus |

šur | JAX | Trachurus spp. |

temni morski pes | SCK | Dalatias licha |

trnež | DGS | Squalus acanthias |

trska | COD | Gadus morhua |

vahnja | HAD | Melanogrammus aeglefinus |

valovito progasta raža | RJU | Raja undulata |

veleoki tun | BET | Thunnus obesus |

velika srebrenka | ARU | Argentina silus |

veliki svetilec | ETR | Etmopterus princeps |

žarkasta raža | RJR | Amblyraja radiata |

DEL BKATTEGAT, podobmočja ICES I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XIIIN XIV, VODE UNIJE OBMOČIJ CECAF IN VODE FRANCOSKE GVAJANE

Vrsta: | velika srebrenka Argentina silus | Območje: | vode Unije in mednarodne vode območij I in II (ARU/1/2.) |

Nemčija | 21 | Analitski TAC |

Francija | 7 |

Nizozemska | 17 |

Združeno kraljestvo | 32 |

Unija | 77 |

TAC | 77 |

.

Vrsta: | velika srebrenka Argentina silus | Območje: | vode Unije območij III in IV (ARU/3/4.) |

Danska | 781 | Analitski TAC |

Nemčija | 8 |

Francija | 6 |

Irska | 6 |

Nizozemska | 37 |

Švedska | 30 |

Združeno kraljestvo | 14 |

Unija | 882 |

TAC | 882 |

.

Vrsta: | velika srebrenka Argentina silus | Območje: | vode Unije in mednarodne vode območij V, VI in VII (ARU/567.) |

Nemčija | 268 | Analitski TAC |

Francija | 6 |

Irska | 248 |

Nizozemska | 2 799 |

Združeno kraljestvo | 197 |

Unija | 3 518 |

TAC | 3 518 |

.

Vrsta: | morski menek Brosme brosme | Območje: | IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32 (USK/3A/BCD) |

Danska | 10 | Analitski TAC |

Švedska | 5 |

Nemčija | 5 |

Unija | 20 |

TAC | 20 |

.

Vrsta: | merjaščevke Caproidae | Območje: | vode Unije in mednarodne vode območij VI, VII in VIII (BOR/678-) |

Danska | pm | Previdnostni TAC |

Irska | pm |

Združeno kraljestvo | pm |

Švedska | pm |

Unija | pm |

TAC | pm |

.

Vrsta: | sled Clupea harengus | Območje: | VIIb, VIIc; VIaS(1) (HER/6AS7BC) |

Irska | 3 048 | Analitski TAC |

Nizozemska | 305 |

Unija | 3 353 |

TAC | 3 353 |

(1) Gre za stalež sleda na območju VIa južno od 56° 00' S in zahodno od 07° 00' Z. |

.

Vrsta: | sled Clupea harengus | Območje: | VI Clyde(1) (HER/06ACL.) |

Združeno kraljestvo | Se določi naknadno. | (2) | Previdnostni TAC |

Unija | Se določi naknadno. | (3) |

TAC | Se določi naknadno. | (3) |

(1) Stalež v Clydu: gre za stalež sleda na morskem območju severovzhodno od črte med Mull of Kintyre in Corsewall Point. (2) Uporablja se člen 6 te uredbe. (3) Določen pri isti količini, kot je določena v skladu s sprotno opombo 2. |

.

Vrsta: | sled Clupea harengus | Območje: | VIIa(1) (HER/07A/MM) |

Irska | 1 031 | Analitski TAC |

Združeno kraljestvo | 2 929 |

Unija | 3 960 |

TAC | 3 960 |

(1) To območje se zmanjša za območje, dodano VIIg, VIIh, VIIj in VIIk, omejeno: – na sever z zemljepisno širino 52° 30' S, – na jug z zemljepisno širino 52° 00' S, – na zahod z obalo Irske, – na vzhod z obalo Združenega kraljestva. |

.

Vrsta: | sled Clupea harengus | Območje: | VIIe in VIIf (HER/7EF.) |

Francija | 416 | Previdnostni TAC |

Združeno kraljestvo | 416 |

Unija | 833 |

TAC | 833 |

.

Vrsta: | sled Clupea harengus | Območje: | VIIg(1), VIIh(1), VIIj(1) in VIIk(1) (HER/7G-K.) |

Nemčija | 234 | Analitski TAC |

Francija | 1 302 |

Irska | 18 236 |

Nizozemska | 1 302 |

Združeno kraljestvo | 26 |

Unija | 21 100 |

TAC | 21 100 |

(1) To območje se poveča za območje, omejeno: – na sever z zemljepisno širino 52° 30' S, – na jug z zemljepisno širino 52° 00' S, – na zahod z obalo Irske, – na vzhod z obalo Združenega kraljestva. |

.

Vrsta: | sardon Engraulis encrasicolus | Območje: | IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1 (ANE/9/3411) |

Španija | 3 090 | Analitski TAC |

Portugalska | 3 370 |

Unija | 6 460 |

TAC | 6 460 |

.

Vrsta: | trska Gadus morhua | Območje: | Kattegat (COD/03AS.) |

Danska | 0 | Analitski TAC |

Nemčija | 0 |

Švedska | 0 |

Unija | 0 |

TAC | 0 | (1) |

(1) Prilov trske na območju, za katerega velja ta TAC, se lahko iztovori, če ne obsega več kot 1,5 % žive teže celotnega ulova, ki se med ribolovnim potovanjem obdrži na krovu. |

.

Vrsta: | trska Gadus morhua | Območje: | VIb; vode Unije in mednarodne vode območja Vb zahodno od 12° 00' Z ter območij XII in XIV (COD/5W6-14) |

Belgija | 0 | Previdnostni TAC |

Nemčija | 2 |

Francija | 19 |

Irska | 7 |

Združeno kraljestvo | 31 |

Unija | 59 |

TAC | 59 |

.

Vrsta: | trska Gadus morhua | Območje: | VIa; vode Unije in mednarodne vode območja Vb vzhodno od 12° 00' Z (COD/5BE6A) |

Belgija | 0 | Analitski TAC |

Nemčija | 0 |

Francija | 0 |

Irska | 0 |

Združeno kraljestvo | 0 |

Unija | 0 |

TAC | 0 | (1) |

(1) Prilov trske na območju, za katerega velja ta TAC, se lahko iztovori, če ne obsega več kot 1,5 % žive teže celotnega ulova, ki se med ribolovnim potovanjem obdrži na krovu. |

Vrsta: | trska Gadus morhua | Območje: | VIIa (COD/07A.) |

Belgija | 0 | Analitski TAC |

Francija | 0 |

Irska | 0 |

Nizozemska | 0 |

Združeno kraljestvo | 0 |

Unija | 0 |

TAC | 0 | (1) |

(1) Prilov trske na območju, za katerega velja ta TAC, se lahko iztovori, če ne obsega več kot 1,5 % žive teže celotnega ulova, ki se med ribolovnim potovanjem obdrži na krovu. |

.

Vrsta: | trska Gadus morhua | Območje: | VIIb, VIIc, VIIe–k, VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1 (COD/7XAD34) |

Belgija | 432 | Analitski TAC Uporablja se člen 11 te uredbe. |

Francija | 7 080 |

Irska | 1 403 |

Nizozemska | 1 |

Združeno kraljestvo | 763 |

Unija | 9 679 |

TAC | 9 679 |

.

Vrsta: | atlantski morski pes Lamna nasus | Območje: | vode Francoske Gvajane, Kattegat; vode Unije Skagerraka in območij I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV; vode Unije območja CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2 (POR/3-1234) |

Danska | pm | (1) | Analitski TAC |

Francija | pm | (1) |

Nemčija | pm | (1) |

Irska | pm | (1) |

Španija | pm | (1) |

Združeno kraljestvo | pm | (1) |

Unija | pm | (1) |

(1) |

TAC | Pm | (1) |

(1) Vrsta se ob naključnem ulovu ne poškoduje. Osebki se takoj izpustijo. |

.

Vrsta: | krilati rombi Lepidorhombus spp. | Območje: | vode Unije območij IIa in IV (LEZ/2AC4-C) |

Belgija | 5 | Analitski TAC |

Danska | 4 |

Nemčija | 4 |

Francija | 26 |

Nizozemska | 20 |

Združeno kraljestvo | 1 509 |

Unija | 1 568 |

TAC | 1 568 |

.

Vrsta: | krilati rombi Lepidorhombus spp. | Območje: | VI; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV (LEZ/56-14) |

Španija | 327 | Analitski TAC |

Francija | 1 276 |

Irska | 373 |

Združeno kraljestvo | 903 |

Unija | 2 879 |

TAC | 2 879 |

.

Vrsta: | krilati rombi Lepidorhombus spp. | Območje: | VII (LEZ/07.) |

Belgija | 371 | Analitski TAC Uporablja se člen 11 te uredbe. |

Španija | 4 118 |

Francija | 4 996 |

Irska | 2 272 |

Združeno kraljestvo | 1 968 |

Unija | 13 725 |

TAC | 13 725 |

.

Vrsta: | krilati rombi Lepidorhombus spp. | Območje: | VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe (LEZ/8ABDE.) |

Španija | 750 | Analitski TAC |

Francija | 605 |

Unija | 1 355 |

TAC | 1 355 |

.

Vrsta: | krilati rombi Lepidorhombus spp. | Območje: | VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1 (LEZ/8C3411) |

Španija | 1 091 | Analitski TAC |

Francija | 55 |

Portugalska | 36 |

Unija | 1 182 |

TAC | 1 182 |

.

Vrsta: | morska spaka Lophiidae | Območje: | VI; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV (ANF/56-14) |

Belgija | 147 | Analitski TAC |

Nemčija | 168 |

Španija | 157 |

Francija | 1 810 |

Irska | 409 |

Nizozemska | 142 |

Združeno kraljestvo | 1 259 |

Unija | 4 092 |

TAC | 4 092 |

.

Vrsta: | morska spaka Lophiidae | Območje: | VII (ANF/07.) |

Belgija | 2 238 | (1) | Analitski TAC Uporablja se člen 11 te uredbe. |

Nemčija | 250 | (1) |

Spain | 889 | (1) |

Francija | 14 362 | (1) |

Irska | 1 835 | (1) |

Nizozemska | 290 | (1) |

Združeno kraljestvo | 4 355 | (1) |

Unija | 24 219 | (1) |

TAC | 24 219 | (1) |

(1) Posebni pogoj: od tega je do 5 % dovoljeno uloviti na območjih VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe (ANF/*8ABDE). |

.

Vrsta: | morska spaka Lophiidae | Območje: | VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe (ANF/8ABDE.) |

Španija | 989 | Analitski TAC |

Francija | 5 501 |

Unija | 6 490 |

TAC | 6 490 |

.

Vrsta: | morska spaka Lophiidae | Območje: | VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1 (ANF/8C3411) |

Španija | 2 750 | Analitski TAC |

Francija | 3 |

Portugalska | 547 |

Unija | 3 300 |

TAC | 3 300 |

.

Vrsta: | vahnja Melanogrammus aeglefinus | Območje: | vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VIa (HAD/5BC6A.) |

Belgija | 6 | Analitski TAC |

Nemčija | 7 |

Francija | 276 |

Irska | 197 |

Združeno kraljestvo | 2 020 |

Unija | 2 506 |

TAC | 2 506 |

.

Vrsta: | vahnja Melanogrammus aeglefinus | Območje: | VIIb–k, VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1 (HAD/7X7A34) |

Belgija | 111 | Analitski TAC Uporablja se člen 11 te uredbe. |

Francija | 6 658 |

Irska | 2 219 |

Združeno kraljestvo | 999 |

Unija | 9 987 |

TAC | 9 987 |

.

Vrsta: | vahnja Melanogrammus aeglefinus | Območje: | VIIa (HAD/07A.) |

Belgija | 16 | Analitski TAC |

Francija | 71 |

Irska | 428 |

Združeno kraljestvo | 473 |

Unija | 988 |

TAC | 988 |

.

Vrsta: | mol Merlangius merlangus | Območje: | VI; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV (WHG/56-14) |

Nemčija | 1 | Analitski TAC |

Francija | 30 |

Irska | 72 |

Združeno kraljestvo | 139 |

Unija | 242 |

TAC | 242 |

.

Vrsta: | mol Merlangius merlangus | Območje: | VIIa (WHG/07A.) |

Belgija | 0 | Analitski TAC |

Francija | 6 |

Irska | 35 |

Nizozemska | 0 |

Združeno kraljestvo | 48 |

Unija | 89 |

TAC | 89 |

.

Vrsta: | mol Merlangius merlangus | Območje: | VIIb, VIIc, VIId, VIIe, VIIf, VIIg, VIIh, VIIj in VIIk (WHG/7X7A-C) |

Belgija | 121 | Analitski TAC Uporablja se člen 11 te uredbe. |

Francija | 7 455 |

Irska | 3 455 |

Nizozemska | 61 |

Združeno kraljestvo | 1 334 |

Unija | 12 426 |

TAC | 12 426 |

.

Vrsta: | mol Merlangius merlangus | Območje: | VIII (WHG/08.) |

Španija | 1 080 | Previdnostni TAC |

Francija | 1 619 |

Unija | 2 699 |

TAC | 2 699 |

.

Vrsta: | mol Merlangius merlangus | Območje: | IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1 (WHG/9/3411) |

Portugalska | Se določi naknadno. | (1) | Previdnostni TAC |

Unija | Se določi naknadno. | (2) |

TAC | Se določi naknadno. | (2) |

(1) Uporablja se člen 6 te uredbe. (2) Določen pri isti količini, kot je določena v skladu s sprotno opombo 1. |

.

Vrsta: | oslič Merluccius merluccius | Območje: | IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32 (HKE/3A/BCD) |

Danska | 1 366 | Analitski TAC |

Švedska | 116 |

Unija | 1 482 |

TAC | 1 482 | (1) |

(1) V okviru skupnega TAC za severni stalež osliča 49 175 ton. |

.

Vrsta: | oslič Merluccius merluccius | Območje: | vode Unije območij IIa in IV (HKE/2AC4-C) |

Belgija | 25 | Analitski TAC |

Danska | 997 |

Nemčija | 115 |

Francija | 221 |

Nizozemska | 57 |

Združeno kraljestvo | 311 |

Unija | 1 726 |

TAC | 1 726 | (1) |

(1) V okviru skupnega TAC za severni stalež osliča 49 175 ton. |

.

Vrsta: | oslič Merluccius merluccius | Območje: | VI in VII; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV (HKE/571214) |

Belgija | 253 | (1) | Analitski TAC Uporablja se člen 11 te uredbe. |

Španija | 8 129 |

Francija | 12 552 | (1) |

Irska | 1 521 |

Nizozemska | 164 | (1) |

Združeno kraljestvo | 4 956 | (1) |

Unija | 27 575 |

TAC | 27 575 | (2) |

(1) Ta kvota se lahko prenese na vode Unije območij IIa in IV. Vendar je treba o teh prenosih vnaprej obvestiti Komisijo. (2) V okviru skupnega TAC za severni stalež osliča 49 175 ton. |

Posebni pogoj: |

V mejah omenjenih kvot se na naslednjih območjih ne sme uloviti več od naslednjih količin: |

VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe (HKE/*8ABDE) |

Belgija | 33 |

Španija | 1 311 |

Francija | 1 311 |

Irska | 164 |

Nizozemska | 16 |

Združeno kraljestvo | 738 |

Unija | 3573 |

.

Vrsta: | oslič Merluccius merluccius | Območje: | VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe (HKE/8ABDE.) |

Belgija | 8 | (1) | Analitski TAC |

Španija | 5 659 |

Francija | 12 708 |

Nizozemska | 16 | (1) |

Unija | 18 391 |

TAC | 18 391 | (2) |

(1) Ta kvota se lahko prenese na območje IV in vode Unije območja IIa. Vendar je treba o teh prenosih vnaprej obvestiti Komisijo. (2) V okviru skupnega TAC za severni stalež osliča 49 175 ton. |

Posebni pogoj: |

V mejah omenjenih kvot se v naslednjih conah ne sme uloviti več od naslednjih količin: |

VI in VII; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV (HKE/*57-14) |

Belgija | 2 |

Španija | 1 639 |

Francija | 2 950 |

Nizozemska | 5 |

Unija | 4596 |

.

Vrsta: | oslič Merluccius merluccius | Območje: | VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1 (HKE/8C3411) |

Španija | 7 870 | Analitski TAC |

Francija | 756 |

Portugalska | 3 673 |

Unija | 12 299 |

TAC | 12 299 |

.

Vrsta: | modri leng Molva dypterygia | Območje: | mednarodne vode območja XII (BLI/12INT-)(1) |

Estonija | 1 | Analitski TAC |

Španija | 582 |

Francija | 14 |

Litva | 5 |

Združeno kraljestvo | 5 |

Drugo | 1 | (1) |

Unija | 611 |

TAC | 611 |

(1) Izključno za prilov. V okviru te kvote ni dovoljen usmerjen ribolov. |

.

Vrsta: | leng Molva molva | Območje: | IIIa; vode Unije območij IIIb, IIIc in IIId (LIN/3A/BCD) |

Belgija | 6 | (1) | Analitski TAC |

Danska | 43 |

Nemčija | 6 | (1) |

Švedska | 17 |

Združeno kraljestvo | 6 | (1) |

Unija | 78 |

TAC | 78 |

(1) Ta kvota se lahko lovi le v vodah Unije območij IIIa, IIIb, IIIc in IIId. |

.

Vrsta: | škamp Nephrops norvegicus | Območje: | vode Unije območij IIa in IV (NEP/2AC4-C) |

Belgija | 1 091 | Analitski TAC |

Danska | 1 091 |

Nemčija | 16 |

Francija | 32 |

Nizozemska | 561 |

Združeno kraljestvo | 18 058 |

Unija | 20 849 |

TAC | 20 849 |

.

Vrsta: | škamp Nephrops norvegicus | Območje: | VI; vode Unije in mednarodne vode območja Vb (NEP/5BC6.) |

Španija | 28 | Analitski TAC |

Francija | 113 |

Irska | 189 |

Združeno kraljestvo | 13 620 |

Unija | 13 950 |

TAC | 13 950 |

.

Vrsta: | škamp Nephrops norvegicus | Območje: | VII (NEP/07.) |

Španija | 1 053 | (1) | Analitski TAC Uporablja se člen 11 te uredbe. |

Francija | 4 268 | (1) |

Irska | 6 473 | (1) |

Združeno kraljestvo | 5 757 | (1) |

Unija | 17 551 | (1) |

TAC | 17 551 | (1) |

(1) Posebni pogoj: od tega se lahko na območju VII (Plitvina ježevcev – Enota 16) (NEP/*07U16) ulovijo samo naslednje kvote: |

Španija | 285 |

Francija | 179 |

Irska | 342 |

Združeno kraljestvo | 139 |

Unija | 945 |

.

Vrsta: | škamp Nephrops norvegicus | Območje: | VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe (NEP/8ABDE.) |

Španija | 199 | Analitski TAC |

Francija | 3 115 |

Unija | 3 314 |

TAC | 3 314 |

.

Vrsta: | škamp Nephrops norvegicus | Območje: | VIIIc (NEP/08C.) |

Španija | 79 | Analitski TAC |

Francija | 3 |

Unija | 82 |

TAC | 82 |

.

Vrsta: | škamp Nephrops norvegicus | Območje: | IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1 (NEP/9/3411) |

Španija | 68 | Analitski TAC |

Portugalska | 205 |

Unija | 273 |

TAC | 273 |

.

Vrsta: | bele kozice Penaeus spp. | Območje: | vode Francoske Gvajane (PEN/FGU.) |

Francija | Se določi naknadno. | (1) (2) | Previdnostni TAC |

Unija | Se določi naknadno. | (2) (3) |

TAC | Se določi naknadno. | (2) (3) |

(1) Uporablja se člen 6 te uredbe. (2) Ribolov kozic Penaeus subtilis in Penaeus brasiliensis je prepovedan v vodah, ki niso globoke vsaj 30 m. (3) Določen pri isti količini, kot je določena v skladu s sprotno opombo 1. |

.

Vrsta: | morska plošča Pleuronectes platessa | Območje: | VI; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV (PLE/56-14) |

Francija | 16 | Previdnostni TAC |

Irska | 215 |

Združeno kraljestvo | 358 |

Unija | 589 |

TAC | 589 |

.

Vrsta: | morska plošča Pleuronectes platessa | Območje: | VIIa (PLE/07A.) |

Belgija | 62 | Analitski TAC |

Francija | 27 |

Irska | 488 |

Nizozemska | 19 |

Združeno kraljestvo | 624 |

Unija | 1 220 |

TAC | 1 220 |

.

Vrsta: | morska plošča Pleuronectes platessa | Območje: | VIIb in VIIc (PLE/7BC.) |

Francija | 13 | Previdnostni TAC Uporablja se člen 11 te uredbe. |

Irska | 53 |

Unija | 66 |

TAC | 66 |

.

Vrsta: | morska plošča Pleuronectes platessa | Območje: | VIId in VIIe (PLE/7DE.) |

Belgija | 684 | Analitski TAC |

Francija | 2 279 |

Združeno kraljestvo | 1 216 |

Unija | 4 179 |

TAC | 4 179 |

.

Vrsta: | morska plošča Pleuronectes platessa | Območje: | VIIf in VIIg (PLE/7FG.) |

Belgija | 76 | Analitski TAC |

Francija | 139 |

Irska | 21 |

Združeno kraljestvo | 72 |

Unija | 308 |

TAC | 308 |

.

Vrsta: | morska plošča Pleuronectes platessa | Območje: | VIIh, VIIj in VIIk (PLE/7HJK.) |

Belgija | 9 | Analitski TAC Uporablja se člen 11 te uredbe. |

Francija | 17 |

Irska | 61 |

Nizozemska | 35 |

Združeno kraljestvo | 17 |

Unija | 139 |

TAC | 139 |

.

Vrsta: | morska plošča Pleuronectes platessa | Območje: | VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1 (PLE/8/3411) |

Španija | 56 | Previdnostni TAC |

Francija | 224 |

Portugalska | 56 |

Unija | 336 |

TAC | 336 |

.

Vrsta: | polak Pollachius pollachius | Območje: | VI; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV (POL/56-14) |

Španija | 4 | Previdnostni TAC |

Francija | 143 |

Irska | 42 |

Združeno kraljestvo | 109 |

Unija | 298 |

TAC | 298 |

.

Vrsta: | polak Pollachius pollachius | Območje: | VII (POL/07.) |

Belgija | 315 | Previdnostni TAC Uporablja se člen 11 te uredbe. |

Španija | 19 |

Francija | 7 249 |

Irska | 773 |

Združeno kraljestvo | 1 765 |

Unija | 10 121 |

TAC | 10 121 |

.

Vrsta: | polak Pollachius pollachius | Območje: | VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe (POL/8ABDE.) |

Španija | 214 | Previdnostni TAC |

Francija | 1 046 |

Unija | 1 260 |

TAC | 1 260 |

.

Vrsta: | polak Pollachius pollachius | Območje: | VIIIc (POL/08C.) |

Španija | 176 | Previdnostni TAC |

Francija | 20 |

Unija | 196 |

TAC | 196 |

.

Vrsta: | polak Pollachius pollachius | Območje: | IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1 (POL/9/3411) |

Španija | 232 | Previdnostni TAC |

Portugalska | 8 |

Unija | 240 |

TAC | 240 |

.

Vrsta: | saj Pollachius virens | Območje: | VII, VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1 (POK/7/3411) |

Belgija | 7 | Previdnostni TAC Uporablja se člen 11 te uredbe. |

Francija | 1 599 |

Irska | 800 |

Združeno kraljestvo | 436 |

Unija | 2 842 |

TAC | 2 842 |

.

Vrsta: | raže Rajiformes | Območje: | vode Unije območij IIa in IV (SRX/2AC4-C) |

Belgija | pm | (1) (2) (3) | Analitski TAC |

Danska | pm | (1) (2) (3) |

Nemčija | pm | (1) (2) (3) |

Francija | pm | (1) (2) (3) |

Nizozemska | pm | (1) (2) (3) |

Združeno kraljestvo | pm | (1) (2) (3) |

Unija | pm | (1) (3) |

TAC | pm | (3) |

(1) Ulovi cvetaste raže (Leucoraja naevus) (RJN/2AC4-C), raže trnjevke (Raja clavata) (RJC/2AC4-C), okraste raže (Raja brachyura) (RJH/2AC4-C), pegaste raže (Raja montagui) (RJM/2AC4-C) in žarkaste raže (Amblyraja radiata) (RJR/2AC4-C) se poročajo posebej. (2) Kvota prilova. Te vrste na enem ribolovnem potovanju ne obsegajo več kot 25 % žive teže ulova, ki se obdrži na krovu. Ta pogoj velja le za plovila s skupno dolžino več kot 15 m. (3) Se ne uporablja za navadno ražo (Dipturus batis). Vrsta se ob naključnem ulovu ne poškoduje. Osebki se takoj izpustijo. Ribiče se spodbuja, da razvijajo in uporabljajo tehnike in opremo, ki omogočajo hiter in varen izpust vrste. |

.

Vrsta: | raže Rajiformes | Območje: | vode Unije območja IIIa (SRX/03A-C.) |

Danska | pm | (1) (2) | Analitski TAC |

Švedska | pm | (1) (2) |

Unija | pm | (1)(2) |

TAC | pm | (2) |

(1) Ulovi cvetaste raže (Leucoraja naevus) (RJN/03 A-C), raže trnjevke (Raja clavata) (RJC/03A-C.), okraste raže (Raja brachyuran) (RJH/03A-C.), pegaste raže (Raja montagui) (RJM/03A-C.) in žarkaste raže (Amblyraja radiate) (RJR/03A-C.) se poročajo posebej. (2) Se ne uporablja za navadno ražo (Dipturus batis). Vrsta se ob naključnem ulovu ne poškoduje. Osebki se takoj izpustijo. Ribiče se spodbuja, da razvijajo in uporabljajo tehnike in opremo, ki omogočajo hiter in varen izpust vrste. |

.

Vrsta: | raže Rajiformes | Območje: | vode Unije VIa, VIb, VIIa–c in VIIe–k (SRX/67AKXD) |

Belgija | pm | (1) (2) (3) | Analitski TAC Uporablja se člen 11 te uredbe. |

Estonija | pm | (1) (2) (3) |

Francija | pm | (1) (2) (3) |

Nemčija | pm | (1) (2) (3) |

Irska | pm | (1) (2) (3) |

Litva | pm | (1) (2) (3) |

Nizozemska | pm | (1) (2) (3) |

Portugalska | pm | (1) (2) (3) |

Španija | pm | (1) (2) (3) |

Združeno kraljestvo | pm | (1) (2) (3) |

Unija | pm | (1) (2) (3) |

TAC | pm | (2) |

(1) Ulovi cvetaste raže (Leucoraja naevus) (RJN/67AKXD), raže trnjevke (Raja clavata) (RJC/67AKXD), okraste raže (Raja brachyura) (RJH/67AKXD), pegaste raže (Raja montagui) (RJM/67AKXD), drobnooke raže (Raja microocellata) (RJE/67AKXD), peščene raže (Leucoraja circularis) (RJI/67AKXD) in raže Leucoraja fullonica (RJF/67AKXD) se poročajo posebej. (2) Se ne uporablja za valovito progasto ražo (Raja undulata), navadno ražo (Dipturus batis), norveško ražo (Raja (Dipturus) nidarosiensis) in belo ražo (Rostroraja alba). Vrste se ob naključnem ulovu ne poškodujejo. Osebki se takoj izpustijo. Ribiče se spodbuja, da razvijajo in uporabljajo tehnike in opremo, ki omogočajo hiter in varen izpust vrst. (3) Posebni pogoj: od tega je do 5 % dovoljeno uloviti v vodah Unije območja VIId (SRX/*07D). |

.

Vrsta: | raže Rajiformes | Območje: | vode Unije območja VIId (SRX/07D.) |

Belgija | pm | (1) (2) (3) | Analitski TAC |

Francija | pm | (1) (2) (3) |

Nizozemska | pm | (1) (2) (3) |

Združeno kraljestvo | pm | (1) (2) (3) |

Unija | pm | (1) (2) (3) |

TAC | pm | (2) |

(1) Ulovi cvetaste raže (Leucoraja naevus) (RJN/07D.), raže trnjevke (Raja clavata) (RJC/07D.), okraste raže (Raja brachyura) (RJH/07D.), pegaste raže (Raja montagui) (RJM/07D.) in žarkaste raže (Amblyraja radiata) (RJR/07D.) se poročajo posebej. (2) Se ne uporablja za navadno ražo (Dipturus batis) in valovito progasto ražo (Raja undulata). Vrsti se ob naključnem ulovu ne poškodujeta. Osebki se takoj izpustijo. Ribiče se spodbuja, da razvijajo in uporabljajo tehnike in opremo, ki omogočajo hiter in varen izpust vrst. (3) Posebni pogoj: od tega je do 5 % mogoče uloviti v vodah Unije območij VIa, VIb, VIIa–c in VIIe–k (SRX/*67AKD). |

.

Vrsta: | raže Rajiformes | Območje: | vode Unije območij VIII in IX (SRX/89-C.) |

Belgija | pm | (1) (2) | Analitski TAC |

Francija | pm | (1) (2) |

Portugalska | pm | (1) (2) |

Španija | pm | (1) (2) |

Združeno kraljestvo | pm | (1) (2) |

Uniija | pm | (1) (2) |

TAC | pm | (2) |

(1) Ulovi cevaste raže (Leucoraja naevus) (RJN/89-C.) in raže trnjevke (Raja clavata) (RJC/89-C.) se poročajo posebej. (2) Se ne uporablja za valovito progasto ražo (Raja undulata), navadno ražo (Dipturus batis) in belo ražo (Rostroraja alba). Vrste se ob naključnem ulovu ne poškodujejo. Osebki se takoj izpustijo. Ribiče se spodbuja, da razvijajo in uporabljajo tehnike in opremo, ki omogočajo hiter in varen izpust vrst. |

.

Vrsta: | morski list Solea solea | Območje: | IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32 (SOL/3A/BCD) |

Danska | 437 | Analitski TAC |

Nemčija | 25 | (1) |

Nizozemska | 42 | (1) |

Švedska | 16 |

Unija | 520 |

TAC | 520 | (2) |

(1) Ta kvota se lahko lovi le v vodah Unije območja IIIa in podrazdelkov 22–32. (2) Posebni pogoj: od tega se lahko največ 461 ton ulovi na območju IIIa. |

.

Vrsta: | morski list Solea solea | Območje: | VI; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV (SOL/56-14) |

Irska | 41 | Previdnostni TAC |

Združeno kraljestvo | 10 |

Unija | 51 |

TAC | 51 |

.

Vrsta: | morski list Solea solea | Območje: | VIIa (SOL/07A.) |

Belgija | 109 | Analitski TAC |

Francija | 1 |

Irska | 27 |

Nizozemska | 34 |

Združeno kraljestvo | 49 |

Unija | 220 |

TAC | 220 |

.

Vrsta: | morski list Solea solea | Območje: | VIIb in VIIc (SOL/7BC.) |

Francija | 6 | Previdnostni TAC Uporablja se člen 11 te uredbe. |

Irska | 31 |

Unija | 37 |

TAC | 37 |

.

Vrsta: | morski list Solea solea | Območje: | VIId (SOL/07D.) |

Belgija | 1 427 | Analitski TAC |

Francija | 2 854 |

Združeno kraljestvo | 1 019 |

Unija | 5 300 |

TAC | 5 300 |

.

Vrsta: | morski list Solea solea | Območje: | VIIe (SOL/07E.) |

Belgija | 27 | (1) | Analitski TAC |

Francija | 293 | (1) |

Združeno kraljestvo | 457 | (1) |

Unija | 777 |

TAC | 777 |

(1) Poleg te kvote lahko države članice pod pogoji iz člena 7 te uredbe plovilom, ki sodelujejo pri preskusih s popolnoma dokumentiranim ribolovom, odobrijo dodatne dodelitve v okviru skupne omejitve dodatnih 5 % kvote, dodeljene zadevni državi članici. |

.

Vrsta: | morski list Solea solea | Območje: | VIIf in VIIg (SOL/7FG.) |

Belgija | 663 | Analitski TAC |

Francija | 66 |

Irska | 33 |

Združeno kraljestvo | 298 |

Unija | 1 060 |

TAC | 1 060 |

.

Vrsta: | morski list Solea solea | Območje: | VIIh, VIIj, in VIIk (SOL/7HJK.) |

Belgija | 30 | Analitski TAC Uporablja se člen 11 te uredbe. |

Francija | 60 |

Irska | 162 |

Nizozemska | 48 |

Združeno kraljestvo | 60 |

Unija | 360 |

TAC | 360 |

.

Vrsta: | morski list Solea solea | Območje: | VIIIa in VIIIb (SOL/8AB.) |

Belgija | 47 | Analitski TAC |

Španija | 8 |

Francija | 3 442 |

Nizozemska | 258 |

Unija | 3 755 |

TAC | 3 755 |

.

Vrsta: | morski list Solea spp. | Območje: | VIIIc, VIIId, VIIIe, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1 (SOX/8CDE34) |

Španija | 343 | Previdnostni TAC |

Portugalska | 568 |

Unija | 911 |

TAC | 911 |

.

Vrsta: | papalina Sprattus sprattus | Območje: | VIId in VIIe (SPR/7DE.) |

Belgija | 20 | Previdnostni TAC |

Danska | 1 321 |

Nemčija | 20 |

Francija | 285 |

Nizozemska | 285 |

Združeno kraljestvo | 2 135 |

Unija | 4 066 |

TAC | 4 066 |

.

Vrsta: | trnež Squalus acanthias | Območje: | vode Unije območja IIIa (DGS/03A-C.) |

Danska | pm | Analitski TAC |

Švedska | pm |

Unija | pm |

TAC | pm |

.

Vrsta: | trnež Squalus acanthias | Območje: | vode Unije območij IIa in IV (DGS/2AC4-C) |

Belgija | pm | (1) | Analitski TAC |

Danska | pm | (1) |

Nemčija | pm | (1) |

Francija | pm | (1) |

Nizozemska | pm | (1) |

Švedska | pm | (1) |

Združeno kraljestvo | pm | (1) |

Unija | (1) |

TAC | pm | (1) |

(1) [Ulovi s parangali pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus), temnega morskega psa (Dalatias licha), kljunastega morskega psa (Deania calceus), luskastega globokomorskega trneža (Centrophorus squamosus), velikega svetilca (Etmopterus princeps), gladkega svetilca (Etmopterus pusillus), portugalskega morskega psa (Centroscymnus coelolepis) in trneža (Squalus acanthias) so vključeni. Vrste se ob naključnem ulovu ne poškodujejo. Osebki se takoj izpustijo.] |

.

Vrsta: | trnež Squalus acanthias | Območjeo izključeniočjantiranim ribo.mprej sporočiulova, ki se obdrži na krovu ribie pže ulovljenih rib v ribolovnem potovanju država: | vode Unije ter mednarodne vode območij I, V, VI, VII, VIII, XII in XIV (DGS/15X14) |

Belgija | pm | (1) | Analitski TAC Uporablja se člen 11 te uredbe. |

Nemčija | pm | (1) |

Španija | pm | (1) |

Francija | pm | (1) |

Irska | pm | (1) |

Nizozemska | pm | (1) |

Portugalska | pm | (1) |

Združeno kraljestvo | pm | (1) |

Unija | pm | (1) |

TAC | pm | (1) |

(1) [Ulovi s parangali pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus), temnega morskega psa (Dalatias licha), kljunastega morskega psa (Deania calceus), luskastega globokomorskega trneža (Centrophorus squamosus), velikega svetilca (Etmopterus princeps), gladkega svetilca (Etmopterus pusillus), portugalskega morskega psa (Centroscymnus coelolepis) in trneža (Squalus acanthias) so vključeni. Vrste se ob naključnem ulovu ne poškodujejo. Osebki se takoj izpustijo.] |

.

Vrsta: | šur Trachurus spp. | Območje: | VIIIc (JAX/08C.) |

Španija | pm | (1) (2) | Analitski TAC |

Francija | pm | (1) |

Portugalska | pm | (1) (2) |

Unija | pm |

TAC | pm |

(1) Od tega lahko največ 5 % sestavlja šur med 12 in 14 cm, ne glede na člen 19 Uredbe (ES) št. 850/98[19]. Za nadzor te količine se teža iztovorov pretvori s koeficientom 1,20. (2) Posebni pogoj: do 5 % te kvote se lahko ulovi v območju IX. Vendar je treba o uporabi tega posebnega pogoja vnaprej obvestiti Komisijo (JAX/*09.). |

.

Vrsta: | šur Trachurus spp. | Območje: | IX (JAX/09.) |

Španija | pm | (1) (2) | Analitski TAC |

Portugalska | pm | (1) (2) |

Unija | pm |

TAC | pm |

(1) Od tega lahko največ 5 % sestavlja šur med 12 in 14 cm, ne glede na člen 19 Uredbe (ES) št. 850/98. Za nadzor te količine se teža iztovorov pretvori s koeficientom 1,20. (2) Posebni pogoj: do 5 % te kvote se lahko ulovi na območju VIIIc. Vendar je treba o uporabi tega posebnega pogoja vnaprej obvestiti Komisijo (JAX/*08C). |

.

Vrsta: | šur Trachurus spp. | Območje: | X; vode Unije območij CECAF(1) (JAX/X34PRT) |

Portugalska | Se določi naknadno. | (2)(3) | Previdnostni TAC |

Unija | Se določi naknadno. | (4) |

TAC | Se določi naknadno. | (4) |

(1) Vode, ki mejijo na Azore. (2) Od tega lahko največ 5 % sestavlja šur med 12 in 14 cm, ne glede na člen 19 Uredbe (ES) št. 850/98. Za nadzor te količine se teža iztovorov pretvori s koeficientom 1,20. (3) Uporablja se člen 6 te uredbe. (4) Določen pri isti količini, kot je določena v skladu s sprotno opombo 3. |

.

Vrsta: | šur Trachurus spp. | Območje: | vode Unije območij CECAF (1) (JAX/341PRT) |

Portugalska | Se določi naknadno. | (2)(3) | Previdnostni TAC |

Unija | Se določi naknadno. | (4) |

TAC | Se določi naknadno. | (4) |

(1) Vode, ki mejijo na Madeiro. (2) Od tega lahko največ 5 % sestavlja šur med 12 in 14 cm, ne glede na člen 19 Uredbe (ES) št. 850/98. Za nadzor te količine se teža iztovorov pretvori s koeficientom 1,20. (3) Uporablja se člen 6 te uredbe. (4) Določen pri isti količini, kot je določena v skladu s sprotno opombo 3. |

.

Vrsta: | šur Trachurus spp. | Območje: | vode Unije območij CECAF(1) (JAX/341SPN) |

Španija | Se določi naknadno. | (2) | Previdnostni TAC |

Unija | Se določi naknadno. | (3) |

TAC | Se določi naknadno. | (3) |

(1) Vode, ki mejijo na Kanarske otoke. (2) Uporablja se člen 6 te uredbe. (3) Določen pri isti količini, kot je določena v skladu s sprotno opombo 2. |

PRILOGA IIA

RIBOLOVNI NAPOR ZA PLOVILA V OKVIRU UPRAVLJANJA STALEŽEV TRSKE V KATTEGATU, RAZDELKIH ICES VIIa IN VIa TER VODAH UNIJE RAZDELKA ICES Vb

1. PODROČJE UPORABE

1.1. Ta priloga se uporablja za plovila Unije, ki imajo na krovu ali uporabljajo katero koli orodje iz točke 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1342/2008 in so prisotna v katerem koli geografskem območju iz točke 2 te priloge.

1.2. Priloga se ne uporablja za plovila s skupno dolžino manj kot 10 metrov. Takšnim plovilom ni treba imeti posebnih ribolovnih kart, izdanih v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1627/94. Zadevna država članica oceni ribolovni napor teh plovil glede na skupine napora, v katere so uvrščene, pri čemer uporabi primerne metode vzorčenja. Komisija v letu 2012 pridobi znanstveno mnenje za oceno izvajanja napora teh plovil, na podlagi katerega bodo lahko v prihodnosti vključena v ureditev ribolovnega napora.

2. REGULIRANO ORODJE IN GEOGRAFSKA OBMOČJA

Za namene te priloge se uporabljajo skupine orodja iz točke 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1342/2008 in skupine geografskih območij iz točke 2(a), (c) in (d) navedene priloge.

3. DOVOLJENJA

Če se zdi državi članici to primerno zaradi krepitve trajnostnega izvajanja te ureditve ribolovnega napora, potem lahko na vseh geografskih območjih, za katera velja ta priloga, uvede prepoved ribolova z reguliranim orodjem vsem svojim plovilom, ki takih ribolovnih dejavnosti prej niso opravljala, razen če zagotovi, da se na tem območju ribolov prepreči enakovredni zmogljivosti, merjeni v kilovatih.

4. NAJVEČJI DOVOLJENI RIBOLOVNI NAPOR

4.1. Največji dovoljeni ribolovni napor iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 1342/2008 za obdobje upravljanja 2012, to je od 1. februarja 2012 do 31. januarja 2013, je za vsako skupino napora posamezne države članice določen v Dodatku 1 k tej prilogi.

4.2. Najvišje stopnje letnega ribolovnega napora, določene v skladu z Uredbo (ES) št. 1954/2003[20], ne vplivajo na največji dovoljeni ribolovni napor iz te priloge.

5. UPRAVLJANJE

5.1. Države članice največji dovoljeni napor upravljajo v skladu s pogoji iz člena 4 in členov od 13 do 17 Uredbe (ES) št. 1342/2008 ter členov od 26 do 35 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

5.2. Država članica lahko uvede obdobja upravljanja za dodelitev celote ali dela največjega dovoljenega napora posameznemu plovilu ali skupini plovil. V tem primeru število dni ali ur, ko je plovilo lahko prisotno na območju v obdobju upravljanja, določi zadevna država članica. V takih obdobjih upravljanja lahko država članica prerazporedi napor med posameznimi plovili ali skupinami plovil.

5.3. Če država članica odobri, da so plovila na območju prisotna po urah, še naprej meri porabo dni v skladu s pogoji iz točke 5.1. Na zahtevo Komisije država članica predstavi previdnostne ukrepe, ki jih je sprejela, da se izogne čezmerni porabi napora na območju zaradi plovil, ki prisotnost na območju končajo pred iztekom 24-urnega obdobja.

6. POROČILO O RIBOLOVNEM NAPORU

Za plovila, ki sodijo na področje uporabe te priloge, se uporablja člen 28 Uredbe (ES) št. 1224/2009. Geografsko območje iz navedenega člena se za namene upravljanja trske razume kot vsako od geografskih območij iz točke 2 te priloge.

7. SPOROČANJE USTREZNIH PODATKOV

7.1. Ne glede na člena 33 in 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 države članice Komisiji na njeno zahtevo pošljejo podatke o opravljenem ribolovnem naporu svojih ribiških plovil v predhodnem mesecu in mesecih pred tem, pri čemer uporabijo obliko poročila iz Dodatka 2.

7.2. Podatki se pošljejo na ustrezen elektronski poštni naslov, ki ga Komisija sporoči državam članicam. Po začetku delovanja prenosa podatkov v sistem izmenjave ribolovnih podatkov (ali kateri drug sistem, za katerega se bo v prihodnosti odločila Komisija) država članica pred 15. dnem vsakega meseca v sistem pošlje podatke o opravljenem naporu do konca predhodnega meseca. Komisija države članice obvesti o datumu začetka uporabe sistema za prenos podatkov vsaj dva meseca pred prvim rokom za sporočanje podatkov. Prva prijava ribolovnega napora, ki se pošlje v sistem, vsebuje opravljeni napor po 1. februarju 2012. Države članice Komisiji na njeno zahtevo pošljejo podatke o ribolovnem naporu svojih ribiških plovil v januarju 2012.

Dodatek 1 k Prilogi IIA

Največji dovoljeni ribolovni napor v kilovatnih dneh

Geografsko območje : | Regulirano orodje | DK | DE | SE |

(a) Kattegat | TR1 | 197 929 | 4 212 | 16 610 |

TR2 | 830 041 | 5 240 | 327 506 |

TR3 | 441 872 | 0 | 490 |

BT1 | 0 | 0 | 0 |

BT2 | 0 | 0 | 0 |

GN | 115 456 | 26 534 | 13 102 |

GT | 22 645 | 0 | 22 060 |

LL | 1 100 | 0 | 25 339 |

Geografsko območje | Regulirano orodje | BE | FR | IE | NL | UK |

(c) Razdelek ICES VIIa | TR1 | 0 | 48 193 | 33 539 | 0 | 339 592 |

TR2 | 10 166 | 744 | 438 035 | 0 | 1 088 238 |

TR3 | 0 | 0 | 1 422 | 0 | 0 |

BT1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

BT2 | 843 782 | 0 | 514 584 | 200 000 | 111 693 |

GN | 0 | 471 | 18 255 | 0 | 5 970 |

GT | 0 | 0 | 0 | 0 | 158 |

LL | 0 | 0 | 0 | 0 | 70 614 |

Geografsko območje | Regulirano orodje | BE | DE | ES | FR | IE | UK |

(d) Razdelek ICES VIa in vode Unije razdelka ICES Vb | TR1 | 0 | 6 272 | 0 | 1 485 589 | 473 011 | 1 033 273 |

TR2 | 0 | 0 | 0 | 34 926 | 14 371 | 2 972 845 |

TR3 | 0 | 0 | 0 | 0 | 273 | 16 027 |

BT1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 117 544 |

BT2 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3 801 | 4 626 |

GN | 0 | 35 442 | 13 836 | 150 198 | 5 697 | 213 454 |

GT | 0 | 0 | 0 | 0 | 1 953 | 145 |

LL | 0 | 0 | 1 402 142 | 163 130 | 4 250 | 630 040 |

Dodatek 2 k Prilogi IIA

Tabela I |

Oblika poročila |

Država članica | Orodje | Območje | Leto | Mesec | Kumulativna prijava |

(1) | (2) | (3) | (4) | (5) | (6) |

Tabela II |

Oblika podatkov |

Naziv postavke | Največje št. znakov/števk | Razvrstitev[21] L(evo)/D(esno) | Opredelitev in opombe |

(1) Država članica | 3 | — | Država članica (tričrkovna oznaka ISO), v kateri je plovilo registrirano |

(2) Orodje | 3 | — | Ena od naslednjih vrst orodja: TR1 TR2 TR3 BT1 BT2 GN GT LL |

(3) Območje | 8 | L | Eno od naslednjih območij: 03AS 07A 06A |

(4) Leto | 4 | — | Leto meseca, za katerega se izvede prijava |

(5) Mesec | 2 | — | Mesec, za katerega se izvede prijava ribolovnega napora (naveden z dvema števkama med 01 in 12) |

(6) Kumulativna prijava | 13 | D | Kumulativna količina ribolovnega napora, izražena v kilovatnih dneh od 1. januarja leta (4) do konca meseca (5) |

PRILOGA IIB

RIBOLOVNI NAPOR ZA PLOVILA V OKVIRU OBNOVITVE NEKATERIH STALEŽEV JUŽNEGA OSLIČA IN ŠKAMPA V RAZDELKIH ICES VIIIc IN IXa RAZEN CADIŠKEGA ZALIVA

POGLAVJE I SPLOŠNE DOLOČBE

1. PODROČJE UPORABE

Ta priloga se uporablja za plovila Unije, katerih skupna dolžina je 10 metrov ali več, ki imajo na krovu ali uporabljajo vlečne mreže, danske potegalke ali podobno orodje z velikostjo mrežnega očesa 32 mm ali več, zabodne mreže z velikostjo mrežnega očesa 60 mm ali več ali pridnene parangale in ki so prisotna v razdelkih ICES VIIIc in IXa z izjemo Cadiškega zaliva.

2. OPREDELITEV POJMOV

V tej prilogi:

(a) „skupina orodja“ pomeni skupino vlečnih mrež, danskih potegalk ali podobnih orodij z velikostjo mrežnega očesa 32 mm ali več in zabodnih mrež z velikostjo mrežnega očesa 60 mm ali več ter pridnenih parangalov;

(b) „regulirano orodje“ pomeni katero koli od dveh kategorij orodja iz skupine orodja;

(c) „območje“ pomeni razdelka ICES VIIIc in IXa z izjemo Cadiškega zaliva;

(d) „obdobje upravljanja 2012“ pomeni obdobje od 1. februarja 2012 do 31. januarja 2013;

(e) „posebna pogoja“ pomenita posebna pogoja iz točke 6.1.

3. OMEJITEV DEJAVNOSTI

Brez poseganja v člen 29 Uredbe (ES) št. 1224/2009 vsaka država članica zagotovi, da so ribiška plovila Unije, ki plujejo pod njeno zastavo, prisotna na območju največ toliko dni, kot je določeno v poglavju III te priloge, če imajo na krovu regulirano orodje.

POGLAVJE II

DOVOLJENJA

4. PLOVILA Z DOVOLJENJEM

4.1. Država članica na tem območju ne dovoli ribolova z reguliranim orodjem nobenemu od svojih plovil, ki na tem območju nima zabeleženih takih ribolovnih dejavnosti v obdobju od leta 2002 do 2011, z izjemo zabeleženih ribolovnih dejavnosti, ki so posledica prenosa dni med ribiškimi plovili, razen če zagotovi, da se na tem območju ribolov prepreči enakovredni zmogljivosti, merjeni v kilovatih.

4.2. Plovilu, ki pluje pod zastavo države članice in nima kvote na območju, se na tem območju ne odobri ribolova z reguliranim orodjem, razen če se plovilu dodeli kvota po prenosu v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002 in se mu dodelijo dnevi na morju v skladu s točko 11 ali 12 te priloge.

POGLAVJE III ŠTEVILO DNI PRISOTNOSTI NA OBMOČJU, DODELJENO PLOVILOM UNIJE

5. NAJVEČJE ŠTEVILO DNI

5.1. Največje število dni na morju v obdobju upravljanja 2012, ki ga lahko država članica zastave odobri plovilu, da je prisotno na območju, če ima na krovu katero koli regulirano orodje, je prikazano v tabeli I.

5.2. Če lahko plovilo dokaže, da njegov ulov osliča obsega manj kot 3 % skupne žive teže rib, ulovljenih med ribolovnim potovanjem, se državi članici zastave plovila dovoli, da dni na morju v okviru navedenega ribolovnega potovanja ne upošteva pri največjem številu dni, ki ga plovilo v skladu s tabelo I sme preživeti na morju.

6. POSEBNA POGOJA ZA DODELITEV DNI

6.1. Za določanje največjega števila dni na morju, ki ga lahko država članica zastave odobri plovilu Unije, da je prisotno na območju, se uporabljata naslednja posebna pogoja v skladu s tabelo I:

(a) skupno število iztovarjanj osliča v letu 2009 ali 2010, ki jih je opravilo plovilo, mora obsegati manj kot 5 ton v skladu z iztovarjanji v živi teži in

(b) skupno število iztovarjanj škampa v letu 2009 ali 2010, ki jih je opravilo plovilo, mora obsegati manj kot 2,5 ton v skladu z iztovarjanji v živi teži.

6.2. Če je bilo plovilu zaradi skladnosti s posebnima pogojema dodeljeno neomejeno število dni, njegova iztovarjanja v obdobju upravljanja 2012 ne presegajo 5 ton skupnega števila iztovarjanj žive teže osliča in 2,5 tone skupnega števila iztovarjanj žive teže škampa.

6.3. Če plovilo ne izpolni katerega izmed teh pogojev, takoj izgubi pravico do dodelitve dni, ki ustrezajo danima posebnima pogojema.

6.4. Uporaba posebnih pogojev iz točke 6.1 se lahko prenese z enega plovila na eno ali več drugih plovil, ki nadomestijo navedeno plovilo v ladjevju, pod pogojem da nadomestno plovilo uporablja podobno orodje in nima za nobeno leto svojega delovanja zabeleženega iztovarjanja osliča ali škampa, ki bi preseglo količini iz točke 6.1.

Tabela I |

Največje število dni na leto, ko je plovilo lahko prisotno na območju, glede na ribolovno orodje |

Posebni pogoj | Regulirano orodje | Največje število dni |

pridnene vlečne mreže, danske potegalke in podobne vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa ≥ 32 mm, zabodne mreže z velikostjo mrežnega očesa ≥ 60 mm in pridneni parangali | ES | 142 |

FR | 128 |

PT | 155 |

5.2(a) in 5.2(b) | pridnene vlečne mreže, danske potegalke in podobne vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa ≥ 32 mm, zabodne mreže z velikostjo mrežnega očesa ≥ 60 mm in pridneni parangali | neomejeno |

7. SISTEM KILOVALTNIH DNI

7.1. Država članica lahko upravlja dodelitve ribolovnega napora v skladu s sistemom kilovatnih dni. Po tem sistemu lahko država članica vsakemu zadevnemu plovilu za katero koli regulirano orodje in kateri koli posebni pogoj iz tabele I odobri, da je na območju prisotno največje število dni, ki je drugačno od števila iz navedene tabele, če se skupno število kilovatnih dni, ki ustreza reguliranemu orodju in posebnemu pogoju, ne preseže.

7.2. To skupno število kilovatnih dni je vsota vseh posameznih ribolovnih naporov, dodeljenih plovilom, ki plujejo pod zastavo zadevne države članice ter izpolnjujejo pogoje za regulirano orodje in po potrebi posebna pogoja. Posamezni ribolovni napori se izračunajo v kilovatnih dnevih kot zmnožek moči motorja posameznega plovila in števila dni na morju, do katerih bi bilo plovilo upravičeno v skladu s tabelo I, če se točka 7.1 ne bi uporabljala. Če število dni v skladu s tabelo I ni omejeno, je dejansko število dni, do katerega je plovilo upravičeno, 360.

7.3. Država članica, ki želi uporabiti sistem iz točke 7.1, Komisiji predloži zahtevek skupaj s poročili v elektronski obliki, ki za skupino orodij in posebna pogoja iz tabele I vsebujejo podrobnosti izračuna, ki temelji na:

(a) seznamu plovil z dovoljenjem za ribolov z navedbo njihove številke v registru ribiškega ladjevja Unije (CFR) in moči motorja;

(b) evidencah teh plovil iz let 2009 in 2010, iz katerih je razvidna sestava ulova, opredeljena v posebnih pogojih iz točke 6.1(a) ali (b), če za plovila veljata posebna pogoja;

(c) številu dni na morju, ki bi bilo vsakemu plovilu prvotno odobreno za ribolov v skladu s tabelo I, in številu dni na morju, do katerega bi bilo vsako plovilo upravičeno ob uporabi točke 7.1.

7.4. Na podlagi tega opisa lahko Komisija državi članici dovoli uporabo sistema iz točke 7.1.

8. DODELITEV DODATNIH DNI ZA DOKONČNO PREKINITEV RIBOLOVNIH DEJAVNOSTI

8.1. Komisija lahko državam članicam dodeli dodatno število dni na morju, ki ga lahko država članica zastave odobri plovilu, da je prisotno na območju, če ima na krovu katero koli regulirano orodje, in sicer na podlagi dokončne prekinitve ribolovnih dejavnosti med 1. februarjem 2011 in 31. januarjem 2012 v skladu s členom 23 Uredbe (ES) št. 1198/2006[22] ali Uredbe (ES) št. 744/2008[23]. Komisija lahko za vsak primer posebej na podlagi pisnega in ustrezno utemeljenega zahtevka zadevne države članice upošteva dokončno prekinitev zaradi drugih okoliščin. V pisnem zahtevku so opredeljena zadevna plovila in za vsako posebej je potrjeno, da ne bo nikoli več opravljalo ribolovnih dejavnosti.

8.2. V kilovatnih dneh merjen napor, ki so ga v letu 2003 porabila umaknjena plovila, ki uporabljajo zadevno skupino orodja, se deli z naporom, ki so ga v letu 2003 porabila vsa plovila, ki uporabljajo to skupino orodja. Dodatno število dni na morju se nato izračuna s pomnožitvijo tako dobljenega deleža s številom dni, ki bi bilo dodeljeno v skladu s tabelo I. Vsak del dneva, ki izhaja iz tega izračuna, se zaokroži na najbližji celi dan.

8.3. Točki 8.1 in 8.2 se ne uporabljata, če se je plovilo nadomestilo v skladu s točko 3 ali 6.4 ali če je bil umik že uporabljen v prejšnjih letih za pridobitev dodatnih dni na morju.

8.4. Države članice, ki želijo izkoristiti dodelitve iz točke 8.1, Komisiji najpozneje do 15. junija predložijo zahtevek skupaj s poročili v elektronski obliki, ki za vsako skupino orodij in posebni pogoj iz tabele I vsebujejo podrobnosti izračuna, ki temelji na:

(a) seznamih umaknjenih plovil z njihovo številko v registru ribiškega ladjevja Unije (CFR) in močjo motorja;

(b) ribolovni dejavnosti teh plovil v letu 2003, izračunani v dnevih na morju po zadevni skupini ribolovnega orodja in po potrebi posebnih pogojih.

8.5. Na podlagi takega zahtevka lahko Komisija za zadevno državo članico spremeni število dni iz točke 5.1 v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

8.6. Država članica lahko v obdobju upravljanja 2012 prerazporedi dodatno število dni na morju na vsa preostala plovila v ladjevju, ki izpolnjujejo pogoje za regulirano orodje, ali na del teh plovil. Dodatnih dni, pripadajočih umaknjenemu plovilu, ki je bilo upravičeno do posebnega pogoja iz točke 6.1(a) ali (b), se ne sme dodeliti plovilu, ki nadaljuje z dejavnostjo in ni upravičeno do posebnega pogoja.

8.7. Kadar Komisija dodeli dodatne dni na morju zaradi dokončne prekinitve ribolovnih dejavnosti v obdobju upravljanja 2012, se največje število dni na državo članico in orodje iz tabele I ustrezno prilagodi za obdobje upravljanja 2013.

9. DODELITEV DODATNIH DNI ZARADI OKREPLJENEGA ZNANSTVENEGA OPAZOVANJA

9.1. Komisija lahko državam članicam na podlagi programa okrepljenega znanstvenega opazovanja v okviru partnerstva med znanstveniki in ribiško industrijo dodeli tri dodatne dni, ko sme biti plovilo prisotno na območju, če ima na krovu katero koli regulirano orodje. Tak program je usmerjen zlasti na ravni zavržkov in sestavo ulova ter presega zahteve o zbiranju podatkov, kot so določene z Uredbo Sveta (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko[24] ter v izvedbenih pravilih za nacionalne programe.

9.2. Znanstveni opazovalci morajo biti neodvisni od lastnika in poveljnika plovila ter vseh članov posadke.

9.3. Države članice, ki želijo izkoristiti dodelitve iz točke 9.1, Komisiji predložijo opis svojega programa okrepljenega znanstvenega opazovanja v odobritev.

9.4. Na podlagi tega opisa in po posvetovanju s STECF lahko Komisija spremeni število dni iz točke 5.1 za zadevno državo članico ter za plovila, območje in orodje, ki jih zadeva program okrepljenega znanstvenega opazovanja, v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

9.5. Če je Komisija program okrepljenega znanstvenega opazovanja, ki ga predloži država članica, že odobrila v preteklosti in želi država članica nadaljevati z njegovo uporabo brez sprememb, država članica obvesti Komisijo o nadaljnji uporabi programa štiri tedne pred začetkom obdobja, za katerega se bo program uporabljal.

POGLAVJE IV UPRAVLJANJE

10. SPLOŠNE OBVEZNOSTI

Države članice največji dovoljeni napor upravljajo v skladu s pogoji iz člena 8 Uredbe (ES) št. 2166/2008 in členov od 26 do 35 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

11. OBDOBJA UPRAVLJANJA

11.1. Država članica lahko dneve prisotnosti na območju iz tabele I razdeli v obdobja upravljanja, ki trajajo en ali več koledarskih mesecev.

11.2. Število dni ali ur, ko je plovilo lahko prisotno na območju v obdobju upravljanja, določi zadevna država članica.

11.3. Če država članica odobri, da so plovila na območju prisotna po urah, še naprej meri porabo dni, kot je navedeno v točki 10. Na zahtevo Komisije država članica predstavi previdnostne ukrepe, ki jih je sprejela, da se izogne čezmerni porabi dni na območju zaradi plovil, ki prisotnost na območju končajo pred iztekom 24-urnega obdobja.

POGLAVJE V IZMENJAVA DODELITEV RIBOLOVNEGA NAPORA

12. PRENOS DNI MED RIBIŠKIMI PLOVILI, KI PLUJEJO POD ZASTAVO ISTE DRŽAVE ČLANICE

12.1. Država članica lahko kateremu koli ribiškemu plovilu, ki pluje pod njeno zastavo, dovoli, da prenese dneve prisotnosti na območju, do katerih je upravičeno, na drugo plovilo, ki pluje pod njeno zastavo, če je zmnožek dni, ki jih je prejelo plovilo, in moči njegovega motorja v kilovatih (kilovatni dnevi) enak ali manjši od zmnožka dni, ki jih prenese plovilo dajalec, in moči motorja tega plovila v kilovatih. Moč motorja plovil v kilovatih je moč, ki je za vsako plovilo zabeležena v registru ribiškega ladjevja Unije.

12.2. Skupno število dni prisotnosti na območju, prenesenih v skladu s točko 12.1, pomnoženih z močjo motorja plovila dajalca v kilovatih, ne sme biti večje od zabeleženega povprečnega letnega števila dni plovila dajalca na tem območju, kot je preverjeno v ladijskem dnevniku, v letih 2009 in 2010, pomnoženo z močjo motorja tega plovila v kilovatih.

12.3. Prenos dni iz točke 12.1 je dovoljen le med plovili, ki izvajajo dejavnosti s katerim koli reguliranim orodjem in v istem obdobju upravljanja.

12.4. Prenos dni je dovoljen samo za plovila, ki so upravičena do dodelitve ribolovnih dni brez posebnih pogojev.

12.5. Države članice na zahtevo Komisije predložijo informacije o opravljenih prenosih. Za zbiranje in prenos informacij iz te točke se lahko sprejmejo oblike tabele v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

13. PRENOS DNI MED RIBIŠKIMI PLOVILI, KI PLUJEJO POD ZASTAVO RAZLIČNIH DRŽAV ČLANIC

Države članice lahko dovolijo prenos dni prisotnosti na območju za isto obdobje upravljanja in na istem območju med katerimi koli ribiškimi plovili, ki plujejo pod njihovo zastavo, če se točke 3.1, 3.2 in 12 uporabljajo mutatis mutandis . Če se države članice odločijo, da bodo takšen prenos odobrile, Komisijo pred samim prenosom obvestijo o podrobnostih prenosa, vključno s številom prenesenih dni, ribolovnim naporom in po potrebi s tem povezanimi ribolovnimi kvotami.

POGLAVJE VI OBVEZNOSTI POROČANJA

14. POROČILO O RIBOLOVNEM NAPORU

Za plovila, ki sodijo na področje uporabe te priloge, se uporablja člen 28 Uredbe (ES) št. 1224/2009. Zemljepisno območje iz tega člena se razume kot območje, opredeljeno v točki 2 te priloge.

15. ZBIRANJE USTREZNIH PODATKOV

Države članice na podlagi informacij, ki se uporabljajo za upravljanje ribolovnih dni prisotnosti na območju iz te priloge, za vsako četrtletje zberejo informacije o skupnem ribolovnem naporu na območju za vlečno in mirujoče orodje, naporu plovil, ki na območju uporabljajo druge vrste orodja, in o moči motorja teh plovil v kilovatnih dneh.

16. SPOROČANJE USTREZNIH PODATKOV

Države članice Komisiji na njeno zahtevo pošljejo tabelo s podatki iz točke 15 v obliki, določeni v tabelah II in III, na ustrezen elektronski poštni naslov, ki ga Komisija sporoči državam članicam. Države članice Komisiji na njeno zahtevo pošljejo podrobne informacije o dodeljenem in porabljenem naporu za celoto ali del obdobij upravljanja 2011 in 2012, in sicer v obliki, določeni v tabelah IV in V.

Tabela II |

Oblika poročila za kilovatne dni na leto |

Država članica | Orodje | Leto | Kumulativna prijava napora |

(1) | (2) | (3) | (4) |

Tabela III |

Oblika podatkov za kilovatne dni na leto |

Naziv postavke | Največje št. znakov/števk | Razvrstitev[25] L(evo)/D(esno) | Opredelitev in opombe |

(1) Država članica | 3 | Država članica (tričrkovna oznaka ISO), v kateri je plovilo registrirano |

(2) Orodje | 2 | Ena od naslednjih vrst orodja: TR = vlečne mreže, danske potegalke in podobno orodje ≥ 32 mm GN = zabodne mreže ≥ 60 mm LL = pridneni parangali |

(3) Leto | 4 | 2006 ali 2007 ali 2008 ali 2009 ali 2010 ali 2011 ali 2012 |

(4) Kumulativna prijava napora | 7 | D | Kumulativna količina ribolovnega napora, izražena v kilovatnih dneh, od 1. januarja do 31. decembra zadevnega leta |

Tabela IV |

Oblika poročila za informacije o plovilu |

Oblika podatkov za informacije o plovilu Unije |

Naziv postavke | Največje št. znakov/števk | Razvrstitev[26] L(evo)/D(esno) | Opredelitev in opombe |

(1) Država članica | 3 | Država članica (tričrkovna oznaka ISO), v kateri je plovilo registrirano |

(2) CFR | 12 | Številka registra ribiškega ladjevja Unije Enotna identifikacijska številka ribiškega plovila Država članica (tričkrovna oznaka ISO), ki ji sledi razpoznavni niz devetih znakov. Če ima razpoznavni niz manj kot devet znakov, se na levo stran pripišejo dodatne ničle. |

(3) Zunanja oznaka | 14 | L | Na podlagi Uredbe (EGS) št. 1381/87[27] |

(4) Trajanje obdobja upravljanja | 2 | L | Dolžina obdobja upravljanja v mesecih |

(5) Prijavljena orodja | 2 | L | Ena od naslednjih vrst orodja: TR = vlečne mreže, danske potegalke in podobno orodje ≥ 32 mm GN = zabodne mreže ≥ 60 mm LL = pridneni parangali |

(6) Posebni pogoj, ki se uporablja za prijavljena orodja | 2 | L | Navedba posebnega pogoja iz točke 6.1(a) ali (b) Priloge IIB, če se uporablja. |

(7) Št. dni, ko je uporaba prijavljenih orodij dovoljena | 3 | L | Število dni, ko je v skladu s Prilogo IIB plovilo upravičeno do uporabe prijavljenega orodja in prijavljenega trajanja obdobja upravljanja. |

(8) Št. izkoriščenih dni s prijavljenimi orodji | 3 | L | Število dni, ko je bilo plovilo dejansko prisotno na območju in je uporabljalo prijavljeno orodje v prijavljenem obdobju upravljanja. |

(9) Prenosi dni | 4 | L | Prenesene dni označite „–število prenesenih dni“, prejete dni pa „+število prenesenih dni“. |

PRILOGA IIC

RIBOLOVNI NAPOR ZA PLOVILA V OKVIRU UPRAVLJANJA STALEŽEV MORSKEGA LISTA V VODAH ZAHODNEGA ROKAVSKEGA PRELIVA V RAZDELKU ICES VIIe

POGLAVJE I SPLOŠNE DOLOČBE

1. PODROČJE UPORABE

1.1. Ta priloga velja za plovila Unije, katerih skupna dolžina je 10 metrov ali več, ki imajo na krovu ali uporabljajo katero koli orodje iz točke 2 in so prisotna v razdelku ICES VIIe. V tej prilogi sklic na obdobje upravljanja 2012 pomeni obdobje od 1. februarja 2012 do 31. januarja 2013.

1.2. Plovila, ki lovijo z mirujočimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 120 mm ali več in z evidenco ulova manj kot 300 kg žive teže morskega lista v skladu z zapisi ribolovnega ladijskega dnevnika v letu 2004, so izvzeta iz te priloge, če:

(a) takšna plovila ulovijo manj kot 300 kg žive teže morskega lista v obdobju upravljanja 2012;

(b) takšna plovila na morju ne pretovorijo nobenih rib na drugo plovilo in

(c) vsaka zadevna država članica do 31. julija 2012 in 31. januarja 2013 Komisiji predloži poročilo o evidencah teh plovil glede ulova morskega lista v letu 2004 in ulova morskega lista v letu 2012.

Če zadevna plovila ne izpolnijo katerega izmed teh pogojev, takoj izgubijo pravico do izvzetja iz te priloge.

2. RIBOLOVNO ORODJE

V tej prilogi se uporabljajo naslednje skupine ribolovnega orodja:

(a) vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa enako ali večjo od 80 mm;

(b) mirujoče mreže, vključno z zabodnimi mrežami, trislojnimi mrežami in zapletnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa, ki je manjša ali enaka od 220 mm.

3. OMEJITEV DEJAVNOSTI

Vsaka država članica zagotovi, da so ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in so registrirana v Uniji, prisotna na območju največ toliko dni, kot je določeno v poglavju III, če imajo na krovu katero koli skupino ribolovnih orodij iz točke 2.

POGLAVJE II DOVOLJENJA

4. PLOVILA Z DOVOLJENEM

4.1. Plovila, ki uporabljajo vrste orodja iz točke 2 in lovijo na območjih, opredeljenih v točki 1, imajo posebno ribolovno karto, izdano v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1627/94.

4.2. Država članica ne dovoli ribolova z orodjem, ki spada v skupino ribolovnega orodja iz točke 2, na območju nobenemu od svojih plovil, ki nima zabeleženih takih ribolovnih dejavnosti v letih od 2002 do 2011 na zadevnem območju, razen če zagotovi, da se na reguliranem območju ribolov prepreči enakovredni zmogljivosti, merjeni v kilovatih.

4.3. Plovilo, ki ima zabeleženo uporabo orodja iz ene od skupin ribolovnih orodij iz točke 2, pa lahko uporabi drugo ribolovno orodje, če je število dni, dodeljeno temu novemu orodju, enako ali večje od števila dni, dodeljenega prvotnemu orodju.

4.4. Plovilu, ki pluje pod zastavo države članice, ki nima kvote na območju, določenem v točki 1, se na tem območju ne dovoli ribolova z ribolovnim orodjem iz skupin iz točke 2, razen če se plovilu dodeli kvota po prenosu v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002 in se mu dodelijo dnevi na morju v skladu s točko 10 ali 11 te priloge.

POGLAVJE III ŠTEVILO DNI PRISOTNOSTI NA OBMOČJU, DODELJENO PLOVILOM UNIJE

5. NAJVEČJE ŠTEVILO DNI

Največje število dni na morju v obdobju upravljanja 2012, ki ga lahko država članica zastave odobri plovilu, da je prisotno na območju, če ima na krovu in uporablja ribolovno orodje iz ene izmed skupin iz točke 2, je prikazano v tabeli I.

Tabela I |

Največje število dni na leto, ko je plovilo lahko prisotno na območju, glede na skupino orodja |

Orodje točka 2 | Poimenovanje Uporabljajo se le skupine orodja iz točke 2. | Zahodni Rokavski preliv |

2(a) | vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa ≥ 80 mm | 164 |

2(b) | mirujoče mreže z velikostjo mrežnega očesa ≤ 220 mm | 164 |

6. SISTEM KILOVALTNIH DNI

6.1. Država članica lahko v obdobju upravljanja 2012 upravlja dodelitve ribolovnega napora v skladu s sistemom kilovatnih dni. Po tem sistemu lahko država članica vsakemu plovilu z ribolovnim orodjem iz katere koli izmed skupin iz tabele I odobri, da je na območju prisotno največje število dni, ki je drugačno od števila iz navedene tabele, če se skupno število kilovatnih dni, ki ustreza tej skupini, ne preseže.

6.2. Za določeno skupino ribolovnega orodja je skupno število kilovatnih dni vsota vseh posameznih ribolovnih naporov, dodeljenih plovilom, ki plujejo pod zastavo zadevne države članice in ustrezajo tej določeni skupini. Posamezni ribolovni napori se izračunajo v kilovatnih dnevih kot zmnožek moči motorja posameznega plovila in števila dni na morju, do katerih bi bilo plovilo upravičeno v skladu s tabelo I, če se točka 6.1 ne bi uporabljala.

6.3. Država članica, ki želi uporabiti sistem iz točke 6.1, Komisiji predloži zahtevek skupaj s poročili v elektronski obliki, ki za vsako skupino ribolovnega orodja vsebujejo podrobnosti izračuna, ki temelji na:

(a) seznamu plovil z dovoljenjem za ribolov z navedbo njihove številke v registru ribiškega ladjevja Unije (CFR) in moči motorja;

(b) številu dni na morju, ki bi bilo vsakemu plovilu prvotno odobreno za ribolov v skladu s tabelo I, in številu dni na morju, do katerega bi bilo vsako plovilo upravičeno ob uporabi točke 6.1.

6.4. Na podlagi tega opisa lahko Komisija državi članici dovoli uporabo sistema iz točke 6.1.

7. DODELITEV DODATNIH DNI ZA DOKONČNO PREKINITEV RIBOLOVNIH DEJAVNOSTI

7.1. Komisija lahko državam članicam dodeli dodatno število dni na morju, ki ga lahko država članica zastave odobri plovilu, da je prisotno na geografskem območju, če ima na krovu eno od orodij iz točke 2, na podlagi dokončne prekinitve ribolovnih dejavnosti po 1. januarju 2004 v skladu s členom 23 Uredbe (ES) št. 1198/2006 ali Uredbe (ES) št. 744/2008[28]. Komisija lahko za vsak primer posebej na podlagi pisnega in ustrezno utemeljenega zahtevka zadevne države članice upošteva dokončno prekinitev zaradi drugih okoliščin. V pisnem zahtevku so opredeljena zadevna plovila in za vsako posebej je potrjeno, da ne bo nikoli več opravljalo ribolovnih dejavnosti.

7.2. V kilovatnih dneh merjen napor, ki so ga v letu 2003 porabila umaknjena plovila, ki uporabljajo zadevno skupino orodja, se deli z naporom, ki so ga v letu 2003 porabila vsa plovila, ki uporabljajo to skupino orodja. Dodatno število dni na morju se nato izračuna s pomnožitvijo tako dobljenega deleža s številom dni, ki bi bilo dodeljeno v skladu s tabelo I. Vsak del dneva, ki izhaja iz tega izračuna, se zaokroži na najbližji celi dan.

7.3. Točki 7.1 in 7.2 se ne uporabljata, če se je plovilo nadomestilo v skladu s točko 4.2 ali če je bil umik že uporabljen v prejšnjih letih za pridobitev dodatnih dni na morju.

7.4. Države članice, ki želijo izkoristiti dodelitve iz točke 7.1, Komisiji najpozneje do 15. junija predložijo zahtevek skupaj s poročili v elektronski obliki, ki za vsako skupino ribolovnega orodja vsebujejo podrobnosti izračuna, ki temelji na:

(a) seznamih umaknjenih plovil z njihovo številko v registru ribiškega ladjevja Unije (CFR) in močjo motorja;

(b) ribolovni dejavnosti teh plovil v letu 2003, izračunani v dnevih na morju glede na skupino ribolovnega orodja.

7.5. Na podlagi takega zahtevka lahko Komisija za zadevno državo članico spremeni število dni iz točke 5 v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

7.6. Država članica lahko v obdobju upravljanja 2012 prerazporedi dodatno število dni na morju na vsa preostala plovila v floti, ki izpolnjujejo pogoje za ustrezno skupino ribolovnih orodij, ali na del teh plovil.

7.7. Država članica v obdobju upravljanja 2012 ne sme prerazporediti nobenega dodatnega števila dni, ki izhaja iz dokončne prekinitve dejavnosti in ga je Komisija predhodno dodelila, razen če Komisija sprejme odločitev, s katero ponovno oceni navedeno dodatno število dni na podlagi skupin orodja in veljavnih omejitev dni na morju. Na podlagi zahtevka države članice, da se ponovno oceni število dni, se državi članici do sprejetja odločitve Komisije začasno dovoli, da prerazporedi 50 % dodatnega števila dni.

8. DODELITEV DODATNIH DNI ZARADI OKREPLJENEGA ZNANSTVENEGA OPAZOVANJA

8.1. Komisija lahko državam članicam na podlagi programa okrepljenega znanstvenega opazovanja v okviru partnerstva med znanstveniki in ribiško industrijo dodeli tri dodatne dni med 1. februarjem 2012 in 31. januarjem 2013, ko sme biti plovilo prisotno na območju, če ima na krovu katero koli izmed skupin ribolovnega orodja iz točke 2. Tak program je usmerjen zlasti na ravni zavržkov in sestavo ulova ter presega zahteve o zbiranju podatkov za nacionalne programe iz Uredbe (ES) št. 199/2008 in Uredbe (ES) št. 665/2008[29].

8.2. Opazovalci so neodvisni od lastnika in poveljnika ribiškega plovila ter vseh članov posadke.

8.3. Države članice, ki želijo izkoristiti dodelitve iz točke 8.1, Komisiji predložijo opis svojega programa okrepljenega znanstvenega opazovanja v odobritev.

8.4. Na podlagi tega opisa in po posvetovanju s STECF lahko Komisija spremeni število dni iz točke 5 za zadevno državo članico ter za plovila, območje in orodje, ki jih zadeva program okrepljenega opazovanja, v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

8.5. Če je Komisija program okrepljenega znanstvenega opazovanja, ki ga je predložila država članica, že odobrila v preteklosti in želi država članica nadaljevati z njegovo uporabo brez sprememb, država članica obvesti Komisijo o nadaljnji uporabi programa štiri tedne pred začetkom obdobja, za katerega se bo program uporabljal.

POGLAVJE IV UPRAVLJANJE

9. SPLOŠNE OBVEZNOSTI

Države članice največji dovoljeni napor upravljajo v skladu s členi od 26 do 35 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

10. OBDOBJA UPRAVLJANJA

10.1. Država članica lahko dneve prisotnosti na območju iz tabele I razdeli v obdobja upravljanja, ki trajajo en ali več koledarskih mesecev.

10.2. Število dni ali ur, ko je plovilo lahko prisotno na območju v obdobjum upravljanja, določi zadevna država članica.

10.3. Če država članica odobri, da so plovila na območju prisotna po urah, še naprej meri porabo dni, kot je navedeno v točki 3. Na zahtevo Komisije država članica predstavi previdnostne ukrepe, ki jih je sprejela, da se izogne čezmerni porabi dni na območju zaradi plovil, ki prisotnosti na območju ne končajo v skladu s koncem 24-urnega obdobja.

POGLAVJE V IZMENJAVA DODELITEV RIBOLOVNEGA NAPORA

11. PRENOS DNI MED RIBIŠKIMI PLOVILI, KI PLUJEJO POD ZASTAVO ISTE DRŽAVE ČLANICE

11.1. Država članica lahko kateremu koli ribiškemu plovilu, ki pluje pod njeno zastavo, dovoli, da prenese dneve prisotnosti na območju, do katerih je upravičeno, na drugo plovilo, ki pluje pod njeno zastavo, če je zmnožek dni, ki jih je prejelo plovilo, in moči njegovega motorja v kilovatih (kilovatni dnevi) enak ali manjši od zmnožka dni, ki jih prenese plovilo dajalec, in moči motorja tega plovila v kilovatih. Moč motorja plovil v kilovatih je moč, ki je za vsako plovilo zabeležena v registru ribiškega ladjevja Unije.

11.2. Skupno število dni prisotnosti na območju, pomnoženih z močjo motorja plovila dajalca v kilovatih, ne sme biti večje od zabeleženega povprečnega letnega števila dni plovila dajalca na območju, kot dokazuje ribolovni ladijski dnevnik v letih 2001, 2002, 2003, 2004 in 2005, pomnoženo z močjo motorja tega plovila v kilovatih.

11.3. Prenos dni iz točke 10.1 je dovoljen le med plovili, ki izvajajo dejavnosti z ribolovnim orodjem iz iste skupine iz točke 2 in v istem obdobju upravljanja.

11.4. Države članice na zahtevo Komisije predložijo poročila o opravljenih prenosih. Za zagotovitev dostopnosti teh poročil Komisiji se lahko sprejme podrobna oblika tabele v skladu s postopkom, določenim v členu 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

12. PRENOS DNI MED RIBIŠKIMI PLOVILI, KI PLUJEJO POD ZASTAVO RAZLIČNIH DRŽAV ČLANIC

Države članice lahko dovolijo prenos dni prisotnosti na območju za isto obdobje upravljanja in na istem območju med katerimi koli ribiškimi plovili, ki plujejo pod njihovo zastavo, če se točke 4.2, 4.4, 5, 6 in 10 uporabljajo mutatis mutandis . Če se države članice odločijo, da bodo takšen prenos odobrile, Komisijo pred samim prenosom obvestijo o podrobnostih prenosa, vključno s številom prenesenih dni, ribolovnim naporom in po potrebi s tem povezanimi ribolovnimi kvotami v skladu z medsebojnim dogovorom.

POGLAVJE VI OBVEZNOSTI POROČANJA

13. POROČILO O RIBOLOVNEM NAPORU

Za plovila, ki sodijo na področje uporabe te priloge, se uporablja člen 28 Uredbe (ES) št. 1224/2009. Geografsko območje iz navedenega člena se razume kot razdelek ICES VIIe.

14. ZBIRANJE USTREZNIH PODATKOV

Države članice na podlagi informacij, ki se uporabljajo za upravljanje ribolovnih dni prisotnosti na območju iz te priloge, za vsako četrtletje zberejo informacije o skupnem ribolovnem naporu na območju za vlečno in mirujoče orodje ter naporu plovil, ki uporabljajo druge vrste orodja na območju, za katerega se uporablja ta priloga.

15. SPOROČANJE USTREZNIH PODATKOV

Države članice Komisiji na njeno zahtevo pošljejo tabelo s podatki iz točke 14 v obliki, določeni v tabelah II in III, na ustrezen elektronski poštni naslov, ki ga Komisija sporoči državam članicam. Države članice Komisiji na njeno zahtevo pošljejo podrobne informacije o dodeljenem in porabljenem naporu za celoto ali del obdobij upravljanja 2011 in 2012, in sicer v obliki, določeni v tabelah IV in V.

Tabela II |

Oblika poročila za kilovatne dni na leto |

Država članica | Orodje | Leto | Kumulativna prijava napora |

(1) | (2) | (3) | (4) |

Tabela III |

Oblika podatkov za kilovatne dni na leto |

Naziv postavke | Največje št. znakov/števk | Razvrstitev[30] L(evo)/D(esno) | Opredelitev in opombe |

(1) Država članica | 3 | Država članica (tričrkovna oznaka ISO), v kateri je plovilo registrirano |

(2) Orodje | 2 | Ena od naslednjih vrst orodja: BT = vlečne mreže z gredjo ≥ 80 mm GN = zabodne mreže < 220 mm TN = trislojne mreže ali zapletne mreže < 220 mm |

(3) Leto | 4 | 2006 ali 2007 ali 2008 ali 2009 ali 2010 ali 2011 ali 2012 |

(4) Kumulativna prijava napora | 7 | D | Kumulativna količina ribolovnega napora, izražena v kilovatnih dneh, od 1. januarja do 31. decembra zadevnega leta |

Tabela IV |

Oblika poročila za informacije o plovilu |

Država članica | CFR | Zunanja oznaka | Trajanje obdobja upravljanja | Prijavljeno orodje | Št. dni, ko je uporaba prijavljenih orodij dovoljena | Št. izkoriščenih dni s prijavljenimi orodji | Prenos dni |

Oblika podatkov za informacije o plovilu |

Naziv postavke | Največje št. znakov/števk | Razvrstitev[31] L(evo)/D(esno) | Opredelitev in opombe |

(1) Država članica | 3 | Država članica (tričrkovna oznaka ISO), v kateri je plovilo registrirano |

(2) CFR | 12 | Številka registra ribiškega ladjevja Unije Enotna identifikacijska številka ribiškega plovila Država članica (tričkrovna oznaka ISO), ki ji sledi razpoznavni niz devetih znakov. Če ima razpoznavni niz manj kot devet znakov, se na levo stran pripišejo dodatne ničle. |

(3) Zunanja oznaka | 14 | L | Na podlagi Uredbe (EGS) št. 1381/87 |

(4) Trajanje obdobja upravljanja | 2 | L | Dolžina obdobja upravljanja v mesecih |

(5) Prijavljena orodja | 2 | L | Ena od naslednjih vrst orodja: BT = vlečne mreže z gredjo ≥ 80 mm GN = zabodne mreže < 220 mm TN = trislojne mreže ali zapletne mreže < 220 mm |

(6) Posebni pogoj, ki se uporablja za prijavljena orodja | 3 | L | Število dni, ko je v skladu s Prilogo IIC plovilo upravičeno do uporabe prijavljenega orodja in prijavljenega trajanja obdobja upravljanja. |

(8) Št. izkoriščenih dni s prijavljenimi orodji | 3 | L | Število dni, ko je bilo plovilo dejansko prisotno na območju in je uporabljalo prijavljeno orodje v prijavljenem obdobjem upravljanja. |

(9) Prenosi dni | 4 | L | Prenesene dni označite „–število prenesenih dni“, prejete dni pa „+število prenesenih dni“. |

[1] COM(2011) 298 konč.

[2] Uredba Sveta (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2004, UL L 348, 24.12.2008, str. 20–33.

[3] UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

[4] COM(2011) 298 konč.

[5] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[6] UL L 150, 30.4.2004, str. 1.

[7] UL L 345, 28.12.2005, str. 5.

[8] UL L 65, 7.3.2006, str. 1.

[9] UL L 122, 11.5.2007, str. 7.

[10] UL L 344, 20.12.2008, str. 6.

[11] UL L 348, 24.12.2008, str. 20.

[12] Uredba Sveta (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2004, UL L 348, 24.12.2008, str. 20–33.

[13] COM(2000) 1 konč.

[14] UL L 115, 9.5.1996, str. 3.

[15] UL L 214, 19.8.2009, str. 16.

[16] UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

[17] UL L 87, 31.3.2009, str. 1.

[18] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[19] Uredba Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (UL L 125, 27.4.1998, str. 1).

[20] Uredba Sveta (ES) št. 1954/2003 z dne 4. novembra 2003 o upravljanju ribolovnega napora v zvezi z nekaterimi ribolovnimi območji in viri Skupnosti (UL L 289, 7.11.2003, str. 1).

[21] Pomembne informacije za prenos podatkov s formatiranjem s fiksno dolžino.

[22] Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (UL L 223, 15.8.2006, str. 1).

[23] Uredba Sveta (ES) št. 744/2008 z dne 24. julija 2008 o uvedbi začasnega posebnega ukrepa za spodbujanje prestrukturiranja ribiških flot Evropske skupnosti, ki jih je prizadela gospodarska kriza (UL L 202, 31.7.2008, str. 1).

[24] UL L 60, 5.3.2008, str. 1.

[25] Pomembne informacije za prenos podatkov s formatiranjem s fiksno dolžino.

[26] Pomembne informacije za prenos podatkov s formatiranjem s fiksno dolžino.

[27] Uredba Komisije (EGS) št. 1381/87 z dne 20. maja 1987 o določitvi podrobnih pravil za označevanje in dokumentacijo ribiških plovil (UL L 132, 21.5.1987, str. 9).

[28] Uredba Sveta (ES) št. 744/2008 z dne 24. julija 2008 o uvedbi začasnega posebnega ukrepa za spodbujanje prestrukturiranja ribiških flot Evropske skupnosti, ki jih je prizadela gospodarska kriza (UL L 202, 31.7.2008, str. 1).

[29] Uredba Komisije (ES) št. 665/2008 z dne 14. julija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (UL L 186, 15.7.2008, str. 3).

[30] Pomembne informacije za prenos podatkov s formatiranjem s fiksno dolžino.

[31] Pomembne informacije za prenos podatkov s formatiranjem s fiksno dolžino.