This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52011PC0421
Proposal for a DECISION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL on the mobilisation of the European Globalisation Adjustment Fund in accordance with point 28 of the Interinstitutional Agreement of 17 May 2006 between the European Parliament, the Council and the Commission on budgetary discipline and sound financial management (application EGF/2010/017 DK/Midtjylland Machinery from Denmark)
Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2010/017 DK/Midtjylland Machinery, Danska)
Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2010/017 DK/Midtjylland Machinery, Danska)
/* COM/2011/0421 konč. */
Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2010/017 DK/Midtjylland Machinery, Danska) /* COM/2011/0421 konč. */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM Točka 28 Medinstitucionalnega
sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in
Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[1] omogoča uporabo sredstev Evropskega
sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) na podlagi mehanizma
prilagodljivosti do letne zgornje meje 500 milijonov EUR poleg
ustreznih razdelkov finančnega okvira. Pravila, ki se uporabljajo za prispevke iz
ESPG, so določena v Uredbi (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za
prilagoditev globalizaciji[2]. Danska je 11. maja 2010 vložila
vlogo EGF/2010/017 DK/Midtjylland Machinery za finančni prispevek iz ESPG
po odpuščanju presežnih delavcev v 6 podjetjih, ki delujejo v
sektorju, razvrščenem v oddelek 28 NACE Revizija 2 („Proizvodnja
drugih strojev in naprav“)[3],v
regiji Midtjylland (DK04) na ravni NUTS II na Danskem. Komisija je vlogo temeljito preučila in v
skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006 sklenila, da so
izpolnjeni pogoji za finančni prispevek na podlagi te uredbe. POVZETEK VLOGE IN ANALIZA Ključni podatki: || Referenčna št. ESPG || EGF/2010/017 Država članica || Danska Člen 2 || (b) Zadevna podjetja || 6 Regija na ravni NUTS II || Midtjylland (DK04) Oddelek NACE Revizija 2 || 28 („Proizvodnja drugih strojev in naprav“) Referenčno obdobje || 6. 6. 2009–6. 3. 2010 Datum začetka izvajanja prilagojenih storitev || 11. 8. 2010 Datum začetka uporabe || 11. 5. 2010 Odpuščeni presežni delavci v referenčnem obdobju || 813 Odpuščeni presežni delavci, za katere je predvidena pomoč || 325 Izdatki za prilagojene storitve (v EUR) || 5 627 125 Izdatki za izvajanje ESPG[4] (v EUR) || 441 500 Izdatki za izvajanje ESPG (v %) || 7,3 Celotni proračun (v EUR) || 6 068 625 Prispevek ESPG (65 %) (v EUR) || 3 944 606 1.
Vloga je bila vložena pri Komisiji 11. maja 2010
in do 21. marca 2011 dopolnjena z dodatnimi informacijami. 2.
Vloga izpolnjuje pogoje za uporabo sredstev ESPG iz
člena 2(b) Uredbe (ES) št. 1927/2006 in je bila vložena v roku 10 tednov
iz člena 5 navedene uredbe. Povezava med odpuščenimi presežnimi
delavci in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih
zaradi globalizacije ali svetovne finančne in gospodarske krize 3.
Da bi Danska dokazala povezavo med odpuščanjem
presežnih delavcev in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih
tokovih zaradi globalizacije, trdi, da so sektor proizvodnje vetrnih turbin v
EU, razvrščen v oddelek 28 NACE Revizija 2 („Proizvodnja drugih
strojev in naprav“), resno prizadele spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih,
zlasti občutno zmanjšanje tržnega deleža EU. Danska pojasnjuje, da se je
evropska proizvodnja vetrnih turbin v zadnjih nekaj letih sicer povečala,
da pa se je svetovni trg za vetrne turbine razvijal še hitreje, zlasti v Aziji
in Severni Ameriki. 4.
Danska navaja Svetovno poročilo o vetrni
energiji 2009 Svetovnega združenja za vetrno energijo, ki kaže, da se je
vetrna industrija najbolj dinamično razvijala v Aziji in Severni Ameriki
ter da se je težišče svetovnega vetrnega sektorja odmaknilo od Evrope. Ob
dinamični svetovni rasti sektorja se je evropski delež v celotni
zmogljivosti s 65,5 % leta 2006 zmanjšal na 47,9 % leta 2009.
Azija se razvija najhitreje in je predstavljala 40,4 % novih vetrnih
zmogljivosti v letu 2009 (v primerjavi z 18,1 % leta 2004),
medtem ko so se nove zmogljivosti v Evropi s 70,7 % leta 2004 znižale
na samo 27,3 % v letu 2009. (Vir: Svetovno poročilo o vetrni
energiji 2009, Svetovno združenje za vetrno energijo – WWEA) Visoki stroški prevoza velikih sestavnih delov
vetrnih turbin poleg znatno nižjih stroškov delovne sile evropske proizvajalce
spodbujajo k selitvi proizvodnje bliže najbolj dinamičnim trgom
končnih uporabnikov, da bi si zagotovili konkurenčnost in položaj na
trgu. Zaradi tega se proizvodnja postopoma seli iz EU. 5.
Tudi skupina Vestas Group, ki je zaposlovala 95 %
vseh presežnih delavcev, za katere je predvidena pomoč v tej vlogi, je
sledila tem gibanjem. Čeprav so se njeni prihodki povečali (185-odstotno
povečanje v zadnjih petih letih) in se je število zaposlenih v družbi v
istem obdobju povečalo za 202 %, se je njen delež na hitro
rastočem svetovnem trgu vetrne energije zmanjšal (s 30 % leta 2004
na okoli 14 % danes). Zaradi teh dejavnikov je skupina Vestas težišče
svojih dejavnosti in svoje proizvodne obrate premaknila v ZDA in Azijo, kjer je
delež potrošnikov večji in proizvodnja stroškovno učinkovitejša. 6.
Poleg tega so leta 2009 nove gospodarske
razmere zaradi finančne in gospodarske krize negativno vplivale na vetrno
industrijo EU. Zato je danska vetrna industrija v navedenem letu doživela strm
upad zaposlovanja in zmanjšanje prometa. Prikaz števila odpuščenih presežnih
delavcev in skladnost z merili iz člena 2(b) 7.
Danska je vlogo vložila na podlagi merila za
pomoč iz člena 2(b) Uredbe (ES) št. 1927/2006, ki
zahteva vsaj 500 presežnih delavcev v devetmesečnem obdobju v
podjetjih, ki delujejo v istem oddelku NACE Revizija 2 v eni regiji ali
dveh sosednjih regijah po ravni NUTS II v državi članici. 8.
V vlogi je za devetmesečno referenčno
obdobje od 6. junija 2009 do 6. marca 2010 navedenih 813 presežnih
delavcev v šestih podjetjih v sektorju, razvrščenem v oddelek 28 NACE
Revizija 2 („Proizvodnja drugih strojev in naprav“)[5], nahajajo pa se v regiji Midtjylland (DK04)
po ravni NUTS II. Število odpuščenih presežnih delavcev je bilo
izračunano v skladu z določbami tretje alinee drugega odstavka
člena 2 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Razlaga nepredvidene narave
odpuščanja 9.
Danski organi trdijo, da upada zaposlovanja v
regiji Midtjylland, na katero se nanaša ta vloga, ni bilo mogoče
predvideti zaradi hitrega razvoja svetovnega sektorja vetrne energije ter
pozitivnih pričakovanj, ki so jih objavili proizvajalci v svojih
četrtletnih poročilih v obdobju pred odpuščanjem. Opredelitev podjetij, ki odpuščajo,
in delavcev, za katere je predvidena pomoč 10.
V vlogi je navedenih 813 presežnih delavcev v
šestih podjetjih, za 325 od njih pa je predvidena pomoč. Podjetja Število odpuščenih delavcev Vestas assembly A/S || 138 Vestas Blades A/S || 506 Vestas Control Systems A/S || 105 Vestas Machining A/S || 24 I.P.L Transmissioner || 18 Lind Jensens Maskinfabrik || 22 Skupaj podjetja: 6 || Skupaj odpuščeni delavci: 813 11.
Delavci, za katere je predvidena pomoč: Kategorija || Število || Odstotek Moški || 251 || 77,23 Ženske || 74 || 22,77 Državljani EU || 325 || 100,00 Državljani držav, ki niso članice EU || 0 || 0 Stari od 15 do 24 let || 28 || 8,62 Stari od 25 do 54 let || 247 || 76,00 Stari od 55 do 64 let || 50 || 15,38 Starejši od 64 let || 0 || 0 12.
Med odpuščenimi delavci ni takih z
dolgotrajnimi zdravstvenimi težavami ali invalidnostjo. 13.
Razčlenitev po poklicnih kategorijah: Kategorija || Število || Odstotek Strokovnjaki || 2 || 0,62 Tehniki in drugi strokovni sodelavci || 26 || 8,00 Uradniki za pisarniško poslovanje || 1 || 0,31 Poklici za neindustrijski način dela || 133 || 40,92 Upravljavci in sestavljavci naprav in strojev || 149 || 45,84 Poklici za preprosta dela[6] || 14 || 4,31 14.
Danska je v skladu s členom 7 Uredbe (ES)
št. 1927/2006 potrdila, da je uporabila politiko enakosti žensk in moških
ter politiko nediskriminacije ter da ju bo v različnih fazah izvajanja in
še zlasti pri dostopu do ESPG še naprej uporabljala. Opis zadevnega območja ter njegovih
organov in zainteresiranih strani 15.
Zadevno območje je regija Osrednja Danska
(Midtjylland, NUTS II – DK04), natančneje občina Ringkøbing-Skjern.
Midtjylland je s 13 053 km² in več kot 1,2 milijona
prebivalcev največja in druga najštevilčnejša izmed petih danskih
regij. Glavno mesto regije je Viborg. Prizadeta občina Ringkøbing-Skjern
je v zahodnem delu regije. Občina Ringkøbing-Skjern meri 1 485 km²
in je leta 2009 štela 58 803 prebivalcev. 16.
Glavne zainteresirane strani so občina
Ringkøbing-Skjern in socialni partnerji. Občina je odgovorna za podporo
brezposelnim pri iskanju nove zaposlitve, kar zajema možnosti za
izpopolnjevanje spretnosti ter pomoč pri razvoju spretnosti za iskanje
zaposlitve in pri postopku določanja ciljev. Občina bo odgovorna za
izvajanje dejavnosti iz vloge ter prijavo in nadzor. Socialni partnerji
(sindikati in organizacije delodajalcev, vključeni v projekt) so: center
za razvoj podjetništva Ringkøbing Fjord (Ringkøbing Fjord Erhvervscenter),
višja poklicna šola Ringkøbing-Skjern (UddannelsesCenter Ringkøbing-Skjern),
danska zveza sindikatov (LO), sindikat delavcev kovinske industrije (Dansk
Metal), sindikat nekvalificiranih delavcev 3F, danska organizacija delodajalcev
(DI – organizacija delodajalcev v industriji), lokalni svetovalni odbor za
zaposlovanje (LBR – odbor partnerjev z interesi v sektorju zaposlovanja),
regionalni svetovalni odbor za zaposlovanje (RBR – regionalni odbor
partnerjev), Vestas Wind Systems A/S. Pričakovani vpliv odpuščanja
presežnih delavcev na stopnjo zaposlenosti na lokalni, regionalni ali državni
ravni 17.
Ker je delež delavcev v železarski in kovinski
industriji, kamor sodi sektor proizvodnje vetrnih turbin, v skupnem številu
delavcev v občini Ringkøbing-Skjern večji kot na celotnem Danskem (19 %
oz. 6 %), je regija bolj izpostavljena negativnim spremembam v sektorju. 18.
Danska pričakuje, da bo vpliv odpuščanja
presežnih delavcev na lokalni ravni znaten. Načrtovano število
odpuščenih delavcev znaša okoli 2,5 % vseh delovnih mest v
občini Ringkøbing-Skjern. Občino je rastoča brezposelnost
prizadela veliko bolj kot regijo Midtjylland in Dansko kot celoto (rast
brezposelnosti med julijem 2008 in septembrom 2010:
Ringkøbing-Skjern: 290 %, Midtjylland: 192 %, Danska: 176 %,
vir: www.jobindsats.dk). 19.
Svetovalno podjetje M-ploy A/S na podlagi podatkov
vladne komisije za trg dela ocenjuje, da se lahko zaradi odpuščanja
izdatki za podporo za brezposelnost povečajo za 940 000 EUR na
leto, prihodki od davkov pa zmanjšajo do 3,2 milijona EUR na leto. Usklajeni sveženj prilagojenih storitev,
ki jih je treba financirati, in razčlenitev predvidenih stroškov,
vključno z dopolnjevanjem z ukrepi, financiranimi iz strukturnih skladov 20.
Ugotavljanje stanja in poklicno preusmerjanje: V okviru osnovnega programa ugotavljanja stanja se bodo članom
ciljne skupine določili cilji in pripravil akcijski načrt. Osnovni
program bo trajal 12 tednov in bo osredotočen na poklicno
preusmerjanje zadevnih delavcev s posebnim poudarkom na področjih razvoja
v občini, kot sta zelena energija in turizem. Za boljšo določitev
prihodnjih področij razvoja že potekata dve analizi. Ukrep bo zajemal tudi
oceno usposobljenosti, individualno poklicno svetovanje, delavnice na višjih
poklicnih šolah ali centrih za poklicno usposabljanje ter usposabljanje na
delovnem mestu. Tujim državljanom, ki danščine ne govorijo
tekoče niti je ne razumejo, bodo na voljo tolmači. Dodatna podpora za nadaljnje izobraževanje in
usposabljanje: Udeleženci,
za katere se pri ugotavljanju stanja določi eden ali več
izobraževalnih ciljev, imajo možnost začeti/dokončati program
izobraževanja. Inovacijski laboratorij: Cilj tega ukrepa je izpopolnjevanje spretnosti, kar bo delavcem
omogočilo prototipno delo na podlagi čistih tehnologij v
obstoječih podjetjih. To se bo doseglo s tečaji in vajeniškim
učenjem od sodelavcev v vodilnih podjetjih na trgu na področju
čistih tehnologij/inovacij. Ključni del tega ukrepa bo praksa v
podjetju, kjer bo delavec lahko preskusil svojo lastno idejo ali idejo
podjetja, ki ga bo gostilo. Program mentorstva v povezavi s praktičnim
usposabljanjem: Praktično
usposabljanje s programom mentorstva je namenjeno tistim iz cilje skupine, za
katere se pri ugotavljanju stanja oceni, da so primerni za nadaljnje
usposabljanje, ter delavcem, starejšim od 50 let, ki jih program
izobraževanja ne zanima. Pričakuje se, da bo oblikovanih okoli 40
programov praktičnega usposabljanja z mentorstvom. Telefonska pomoč pri usposabljanju: Telefonski center bo brezposelnim in
potencialnim delodajalcem pomagal pri iskanju ustreznega programa nadaljnjega
usposabljanja. Odziv na potrebo mora biti takojšen. To lahko zajema potrebo po
mentorju, oceno kompetenc ali potrebo po novih kompetencah, nadaljnje
usposabljanje v obliki tečajev poklicnega usposabljanja itd. ter ustrezno
usmerjanje. Nadomestila za iskanje zaposlitve/nadomestilo
za brezposelnost/štipendije: Namen tega ukrepa je
čim bolj zmanjšati ovire za udeležbo v podpornih ukrepih. Iskalcem
zaposlitve se zagotavljajo različna nadomestila glede na njihov status v
nacionalnem sistemu podpore in dejavnosti, v katerih sodelujejo v okviru
usklajenega svežnja ukrepov. Danska je potrdila, da se bodo nadomestila
zagotavljala samo v času izvajanja aktivnih ukrepov na trgu dela. Nadomestila za mobilnost: Za delavce, ki se morajo zaradi udeležbe v ukrepih voziti, so
predvidena nadomestila za mobilnost. 21.
Izdatki za izvajanje ESPG, ki so vključeni v
vlogo v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1927/2006, zajemajo
pripravo, upravljanje in nadzor ter širjenje informacij in obveščanje
javnosti. 22.
Prilagojene storitve, ki so jih predstavili danski
organi, so aktivni ukrepi na trgu dela v okviru upravičenih ukrepov iz
člena 3 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Danski organi skupne stroške
teh storitev ocenjujejo na 5 627 125 EUR, izdatke za izvajanje
ESPG pa na 586 500 EUR (kar je 10,4 % skupnega zneska). Skupni
zaprošeni prispevek iz ESPG je 3 944 606 EUR (65 % skupnih
stroškov). Ukrepi || Predvideno število delavcev, ki bodo prejeli pomoč || Predvideni strošek na delavca, ki bo prejel pomoč (v EUR) || Skupni stroški (ESPG in nacionalno sofinanciranje) (v EUR) Prilagojene storitve (prvi odstavek člena 3 Uredbe (ES) št. 1927/2006) Ugotavljanje stanja in poklicno preusmerjanje || 150 || 7 535 || 1 130 250 Dodatna podpora za nadaljnje izobraževanje || 75 || 12 135 || 910 125 Inovacijski laboratorij || 10 || 24 500 || 245 000 Program mentorstva v povezavi s praktičnim usposabljanjem || 40 || 6 875 || 275 000 Telefonska pomoč pri usposabljanju || 50 || 7 100 || 355 000 Nadomestila za iskanje zaposlitve/nadomestilo za brezposelnost/štipendije || 325 || 7 928 || 2 576 600 Nadomestila za mobilnost || 85 || 1 590 || 135 150 Vmesni seštevek prilagojenih storitev || || 5 627 125 Izdatki za izvajanje ESPG (tretji odstavek člena 3 Uredbe (ES) št. 1927/2006) Priprava || || 33 750 Upravljanje na lokalni ravni || || 159 000 Upravljanje na državni ravni || || 56 000 Širjenje informacij in obveščanje javnosti || || 33 750 Nadzor || || 159 000 Vmesni seštevek izdatkov za izvajanje ESPG || || 441 500 Skupni predvideni stroški || || 6 068 625 Prispevek iz ESPG (65 % skupnih stroškov) || || 3 944 606 23.
Danska potrjuje, da navedeni ukrepi dopolnjujejo
ukrepe, financirane iz strukturnih skladov. Datum začetka ali predvidenega
začetka izvajanja prilagojenih storitev za zadevne delavce 24.
Danska je prilagojene storitve za zadevne delavce,
vključene v usklajeni sveženj, predlagan za sofinanciranje iz ESPG,
začela izvajati 11. avgusta 2010. Zato je ta datum začetek
obdobja upravičenosti za katero koli pomoč, ki bi se lahko dodelila
iz ESPG. Postopki za posvetovanje s socialnimi
partnerji 25.
Med pripravo vloge se je posvetovalo s številnimi
organizacijami socialnih partnerjev (glej točko 14), ki bodo
sodelovali tudi pri spremljanju izvajanja ukrepov. 26.
Danski organi so potrdili, da so bile zahteve
nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU o kolektivnem odpuščanju
upoštevane. Informacije o ukrepih, ki so obvezni v
skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami 27.
Glede meril iz člena 6 Uredbe (ES)
št. 1927/2006 so danski organi v vlogi: · potrdili, da finančni prispevek iz ESPG ne nadomešča ukrepov,
za katere so v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami
odgovorna podjetja, · dokazali, da predvideni ukrepi pomenijo pomoč za posamezne delavce
in se ne uporabljajo za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev, · potrdili, da navedeni upravičeni ukrepi niso bili financirani iz
drugih finančnih instrumentov EU. Sistemi upravljanja in nadzora 28.
Danska je Komisijo uradno obvestila, da bodo
finančni prispevek upravljali in nadzorovali isti organi, ki upravljajo in
nadzorujejo Evropski socialni sklad, katerega organ upravljanja je prav tako
danski organ za podjetništvo in gradbeništvo. Eden od oddelkov tega organa bo
prevzel vlogo organa za potrjevanje. Organ za revizijo bo Controllerfunction EU
v danskem organu za podjetništvo in gradbeništvo. Financiranje 29.
Na podlagi vloge Danske je predlagani prispevek iz
ESPG za usklajeni sveženj prilagojenih storitev (vključno z izdatki za
izvajanje ESPG) 3 944 606 EUR, kar je 65 % skupnih
stroškov. Dodelitev sredstev iz Sklada, ki jo predlaga Komisija, temelji na
informacijah, ki jih je predložila Danska. 30.
Ob upoštevanju največjega možnega zneska
finančnega prispevka iz ESPG v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES)
št. 1927/2006 in možnosti za prerazporeditev odobrenih sredstev Komisija
predlaga uporabo sredstev ESPG za celotni navedeni znesek, ki se dodeli v
okviru razdelka 1a finančnega okvira. 31.
Po dodelitvi predlaganega zneska finančnega
prispevka bo za dodelitve v zadnjih štirih mesecih leta ostalo na voljo
več kot 25 % največjega letnega zneska, namenjenega ESPG, v
skladu s členom 12(6) Uredbe (ES) št. 1927/2006. 32.
S tem predlogom za uporabo sredstev ESPG Komisija
začenja poenostavljeni postopek tristranskih pogovorov v skladu s
točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006,
da bi se doseglo soglasje obeh vej proračunskega organa glede potrebe po
uporabi sredstev ESPG in glede potrebnega zneska. Komisija poziva prvo od obeh
vej proračunskega organa, ki bo na ustrezni politični ravni dosegla
soglasje o osnutku predloga za uporabo sredstev, da o svojih namerah obvesti
drugo vejo in Komisijo. V primeru nestrinjanja ene od obeh vej
proračunskega organa bo sklican uraden tristranski sestanek. 33.
Komisija ločeno pripravi zahtevek za
prerazporeditev za vnos posebnih odobritev za prevzem obveznosti v
proračun za leto 2011 v skladu s točko 28
Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006. Vir odobritev plačil 34.
Ker je prek AB2/2011 predvideno povečanje
sredstev v višini 50 000 000 EUR za proračunsko vrstico 04.0501
za ESPG, se bo ta proračunska vrstica uporabila za kritje zneska 3 944 606 EUR,
potrebnega za to vlogo. Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uporabi sredstev Evropskega sklada za
prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega
sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in
Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju
(vloga EGF/2010/017 DK/Midtjylland Machinery, Danska) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju
Evropske unije, ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma
z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o
proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[7] ter zlasti točke 28 Sporazuma, ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi
Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji[8]
in zlasti člena 12(3) Uredbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije[9], ob upoštevanju naslednjega: (1) Evropski sklad za
prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne
podpore presežnim delavcem, odpuščenim zaradi velikih strukturnih sprememb
v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, ter za
pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela. (2) Področje uporabe ESPG se
je razširilo na vloge, vložene po 1. maju 2009, da bi se
vključila pomoč za delavce, ki so bili odpuščeni neposredno
zaradi svetovne finančne in gospodarske krize. (3) Medinstitucionalni sporazum z
dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev ESPG do letne zgornje
meje 500 milijonov EUR. (4) Danska je 11. maja 2010
vložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v 6 podjetjih,
ki delujejo v sektorju, razvrščenem v oddelek 28 NACE Revizija 2
(„Proizvodnja drugih strojev in naprav“), v regiji Midtjylland (DK04) po ravni
NUTS II, do 21. marca 2011 pa je vlogo dopolnila z dodatnimi
informacijami. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov
iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Komisija zato predlaga
uporabo sredstev v višini 3 944 606 EUR. (5) Zato je treba uporabiti
sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo, ki jo je
vložila Danska – SPREJELA NASLEDNJI SKLEP: Člen 1 V okviru splošnega proračuna Evropske
unije za proračunsko leto 2011 se iz Evropskega sklada za
prilagoditev globalizaciji (ESPG) uporabi vsota 3 944 606 EUR v
odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil. Člen 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske
unije. V [Bruslju/Strasbourgu], Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik [1] UL C 139, 14.6.2006, str. 1. [2] UL L 406, 30.12.2006, str. 1. [3] Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije
gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS)
št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih
področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1). [4] V skladu s tretjim odstavkom člena 3 Uredbe
(ES) št. 1927/2006. [5] Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije
gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS)
št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih
področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1). [6] Razčlenitev temelji na Mednarodni standardni
klasifikaciji poklicev (ISCO), ki jo je razvila Mednarodna organizacija dela. [7] UL C 139, 14.6.2006,
str. 1. [8] UL L 406, 30.12.2006, str. 1. [9] UL C […], […], str. […].