52011PC0396

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Ozadje predloga

Od začetka izvajanja leta 1990 se instrument makrofinančne pomoči uporablja za dodeljevanje makroekonomske finančne pomoči tretjim državam, ki se spopadajo s kratkoročnimi težavami s plačilno bilanco. Do zdaj je bilo odobrenih 55 sklepov o makrofinančni pomoči za 23 držav, pri čemer so skupne obveznosti v obliki nepovratnih sredstev in posojil znašale 7,4 milijarde EUR.

Makrofinančna pomoč dopolnjuje financiranje iz Mednarodnega denarnega sklada (MDS) v okviru programa prilagoditev in reform. Pri tem se upošteva dejstvo, da čeprav je zagotavljanje plačilnobilančne podpore v skladu s svetovno gospodarsko strukturo predvsem naloga MDS, je v nekaterih primerih primerno, da EU izjemoma dopolni pomoč iz MDS za države, ki so politično, gospodarsko in geografsko tesno povezane z EU.

Poleg finančne ureditve MDS sta ključna pogoja za pridobitev makrofinančne pomoči EU preostala vrzel v zunanjem financiranju, kot jo je ocenila Komisija v povezavi z MDS, ter spoštovanje učinkovitih demokratičnih institucij in mehanizmov v državi upravičenki. Po odobritvi ukrepa makrofinančne pomoči so izplačila pomoči odvisna od zadovoljivega napredka v okviru programa MDS ter izvajanja nekaterih ukrepov gospodarske in finančne politike v državi prejemnici, o katerih sta se EU in država upravičenka dogovorili na podlagi skupnega dogovora o glavnih gospodarskih in strukturnih izzivih države. Makrofinančna pomoč se izvaja izjemoma in se prekine, ko lahko država pokrije svoje potrebe po zunanjem financiranju iz drugih virov, kot so mednarodne finančne institucije in prilivi zasebnega kapitala.

Makrofinančna pomoč je pomembno prispevala k makroekonomski stabilnosti v državah kandidatkah, potencialnih državah kandidatkah in sosedskih državah EU, kar je imelo pozitivne zunanje učinke na gospodarstvo EU. Vendar se zdi, da nekatere njene značilnosti zmanjšujejo njeno učinkovitost in preglednost. Predvsem se zdaj zakonodajne odločitve o makrofinančni pomoči sprejemajo za vsak primer posebej, torej je za začetek vsakega posameznega ukrepa makrofinančne pomoči za državo v krizi treba sprejeti ločeno zakonodajno odločitev.

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Komisija namerava s predlagano okvirno uredbo oblikovati uraden pravni instrument za zagotavljanje makrofinančne pomoči tretjim državam. Glavni cilj je povečati učinkovitost makrofinančne pomoči s poenostavitvijo postopka odločanja. Kot je pokazala svetovna finančna kriza, je za učinkovito obvladovanje izrednih makroekonomskih in finančnih razmer potreben instrument za odzivanje na krizo, ki ga je mogoče hitro in učinkovito uporabiti. Pri tem pa je potreben postopek odločanja, ki ne vključuje dolgih postopkov in zamud. S predlagano uredbo se bo pospešilo odločanje v zvezi s posameznimi ukrepi makrofinančne pomoči, tako da se bo lahko z instrumentom državam upravičenkam zagotovila učinkovitejša pomoč pri obvladovanju kratkoročnih pritiskov zunanjega financiranja, medtem ko se jim bo zagotovila podpora pri sprejemanju prilagoditvenih ukrepov, katerih namen je ponovna vzpostavitev vzdržnega plačilnobilančnega stanja. Z zmožnostjo hitrejše uporabe makrofinančne pomoči se bo izboljšalo tudi njeno dopolnjevanje z zmogljivostmi mednarodnih finančnih institucij.

Poleg tega bo predlagana uredba uskladila postopek odločanja o dodeljevanju makrofinančne pomoči s postopkom odločanja drugih instrumentov zunanje finančne pomoči EU. Komisija bo pristojna za sprejemanje sklepov o dodeljevanju makrofinančne pomoči pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu s postopkom pregleda, uvedenim z novimi pravili komitologije, ki so začela veljati 1. marca 2011[1].

Cilj predlagane okvirne uredbe je tudi formalizacija in pojasnitev ključnih predpisov, ki urejajo makrofinančno pomoč, da bi se okrepili preglednost in predvidljivost instrumenta, ne da bi se ta pri tem bistveno spremenil. Makrofinančna pomoč je do zdaj temeljila na načelih, določenih s sklepi Sveta. Ta „genvalska merila“[2] določajo geografsko področje uporabe, pogoje in glavne načine izvajanja makrofinančne pomoči. Pri preteklih ukrepih makrofinančne pomoči so se uporabila kot uporabne smernice. Zato jih je treba ohraniti in ponovno potrditi. Nekatera od teh meril so posodobljena in pojasnjena v predlagani uredbi.

Potrebo po sprejetju okvirne uredbe, da bi se povečala učinkovitost postopka odločanja o dodeljevanju makrofinančne pomoči, zagotovila preglednejša pravna podlaga za ta instrument in natančneje opredelila nekatera genvalska merila, je Evropski parlament priznal že leta 2003 v svoji resoluciji o izvajanju makrofinančne pomoči tretjim državam[3].

Poleg tega sklepov o makrofinančni pomoči od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe ne sprejema več le Svet, ampak se sprejemajo v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (soodločanje). Pri tem se je izpostavila potreba, da se Parlamentu dodeli soodgovornost za predpise in merila, ki urejajo makrofinančno pomoč, tako da se zajamejo v osnovnem pravnem instrumentu, ki ga odobrita oba zakonodajalca. S predlagano okvirno uredbo bi se genvalskim merilom podelil takšen uraden, pravno zavezujoč status.

Splošno ozadje

Ob svetovni finančni krizi med letoma 2008 in 2009 se je pokazalo, kako pomembno je, da EU vzpostavi zanesljiv in hiter sistem za preprečevanje in obvladovanje kriznih razmer, vključno z ustreznimi finančnimi zmogljivostmi. Pri postopku sprejemanja ločenih zakonodajnih odločitev za vsak ukrep makrofinančne pomoči prihaja do precejšnjih zamikov med vložitvijo zahtevka za pomoč države in prvim izplačilom. S tem se zmanjšuje učinkovitost instrumenta, ki je namenjen za uporabo v kritičnih plačilnobilančnih razmerah, v katerih je potreben hiter odziv. Dolgotrajen postopek povzroči zamik med sprejetjem programov MDS in z njimi povezanih ukrepov makrofinančne pomoči EU. V skladu s tem so bile pri metavrednotenju preteklih ukrepov makrofinančne pomoči iz leta 2009[4] zamude pri sprejemanju odločitev o makrofinančni pomoči opredeljene kot pomembna pomanjkljivost instrumenta, pri čemer bo ta pomanjkljivost obravnavana v predlagani okvirni uredbi. Poleg tega se lahko zaradi postopka soodločanja, ki se v skladu z Lizbonsko pogodbo uporablja za makrofinančno pomoč, skupaj s potrebo, da se nacionalnim parlamentom zagotovi vsaj osem tednov za izvedbo njihove pravice do podrobnega pregleda nove zakonodaje, dodatno podaljša postopek odločanja. To je dodaten razlog, da je bila zdaj predlagana okvirna uredba.

Primerjava z obstoječimi določbami na področju, na katerega se nanaša predlog

Postopek odločanja

Komisija bo v skladu s predlagano okvirno uredbo odboru predstavnikov držav članic (v nadaljnjem besedilu: odbor) predložila osnutke sklepov o makrofinančni pomoči za posamezno državo. Odbor bo predložil svoje mnenje v skladu s postopkom pregleda, ki je bil uveden z uredbo o komitologiji, ki je začela veljati 1. marca 2011[5]. Ta postopek odločanja bo nadomestil sedanje dolgotrajnejše zakonodajne odločitve o dodelitvi makrofinančne pomoči, ki se sprejemajo za vsak primer posebej.

V skladu z uredbo o komitologiji bodo odbor sestavljali predstavniki držav članic, predsedovala pa mu bo Komisija, pri čemer predsednik ne bo imel pravice do glasovanja. Postopek bo naslednji: Komisija bo odboru predložila osnutek svojih odločitev o dodelitvi makrofinančne pomoči tretji državi (v nadaljnjem besedilu: osnutek izvedbenih aktov). Če bo mnenje odbora glede predlaganih odločitev pozitivno (sprejeto s kvalificirano večino predstavnikov držav članic), jih bo Komisija sprejela. Če bo mnenje odbora negativno (prav tako sprejeto s kvalificirano večino predstavnikov držav članic), Komisija odločitev ne bo sprejela, lahko pa jih predloži odboru za pritožbe ali spremeni osnutke. Komisija bo lahko sprejela osnutke sklepov, čeprav odbor ne bo predložil svojega mnenja, razen če bo temu nasprotovala navadna večina članov odbora.

Potem ko bo v skladu z do zdaj opisanim postopkom sprejet sklep o dodelitvi pomoči tretji državi, bo Komisija začela izvajati ukrep makrofinančne pomoči. Memorandum o soglasju, ki določa ukrepe politike v zvezi s pomočjo, bo Komisija sprejela na podlagi mnenja odbora. V zvezi s tem bo odbor ukrepal v skladu s svetovalnim postopkom, ker ti memorandumi nimajo proračunskih posledic ali posledic za tretje države, ki bi presegale posledice odločitve o dodelitvi pomoči. Po sprejetju memoranduma o soglasju se bo Komisija odločila o sprostitvi pomoči na podlagi zadovoljivega izvajanja gospodarskega programa, ki ga podpira MDS, in ukrepov politike, o katerih sta se dogovorili EU in država upravičenka.

Kot določata člena 10 in 11 Uredbe (EU) št. 182/2011, bosta lahko Evropski parlament in Svet dostopala do dokumentov v zvezi s postopki odbora in pravico do izpodbijanja osnutkov izvedbenih aktov, ki jih je predložila Komisija, če bi kateri od njiju menil, da ti akti presegajo izvedbena pooblastila iz okvirne uredbe.

Smernice za ukrepe makrofinančne pomoči

Poleg sprememb postopka odločanja se bodo z okvirno uredbo tudi formalizirala in po potrebi posodobila genvalska merila, ki usmerjajo ukrepe makrofinančne pomoči. Svet za ekonomske in finančne zadeve je ta merila navedel v svojih sklepih z dne 8. oktobra 2002, marca 2006 pa jih je potrdil Ekonomsko-finančni odbor.

- Izjemnost: makrofinančna pomoč se dodeli izjemoma, pri čemer se obravnava za vsak primer posebej, da se državi prejemnici pomaga pri obvladovanju kratkoročnih težav s plačilno bilanco ali proračunskih težav. Pomoč se prekine, ko lahko država zadovolji svoje potrebe po zunanjem financiranju iz drugih virov.

- Geografska razmejitev: v skladu z genvalskimi merili je makrofinančna pomoč namenjena tretjim državam, ki so politično in gospodarsko tesno povezane z EU. Leta 2002 je Svet določil, da je ta pomoč namenjena državam kandidatkam in potencialnim državam kandidatkam, trem evropskim državam SND (Belorusiji, Moldaviji in Ukrajini) in državam, povezanim z barcelonskim procesom (tj. državam, ki so sklenile Evro-mediteranske pridružitvene sporazume ali za katere se pričakuje, da jih bodo sklenile). Izjemoma so lahko do te pomoči upravičene tudi druge tretje države.V okvirni uredbi so kot države in ozemlja, upravičeni do makrofinančne pomoči, opredeljene države kandidatke in potencialne države kandidatke, vse države in ozemlja, zajete v okvir evropske sosedske politike (vključno z državami južnega Kavkaza: Armenijo, Azerbajdžanom in Gruzijo), ter v izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah druge tretje države. Te druge države morajo biti politično, gospodarsko in geografsko tesno povezane z EU.

- Politični pogoji: v skladu s temeljnimi vrednotami EU mora imeti potencialna država prejemnica vzpostavljene učinkovite demokratične institucije in mehanizme, vključno z večstrankarskimi parlamentarnimi sistemi, pri čemer mora spoštovati človekove pravice in pravno državo.

- Dopolnjevanje in porazdelitev bremena: ukrepi makrofinančne pomoči so odvisni od tega, ali v državi prejemnici obstaja in se zadovoljivo izvaja program, ki ga podpira MDS, za katerega se uporabljajo sredstva MDS. Da bi se zagotovila ustrezna porazdelitev finančnega bremena med EU in drugimi donatorji, genvalska merila določajo zgornjo mejo prispevka EU, ki znaša 60 % preostale vrzeli države v zunanjem financiranju (tj. po pričakovani podpori mednarodnih finančnih institucij) za države kandidatke in potencialne države kandidatke ter tretjino preostale vrzeli v zunanjem financiranju za druge države.Medtem ko Komisija potrjuje načeli dopolnjevanja s pomočjo mednarodnih finančnih institucij in porazdelitve bremena na druge donatorje, ne predlaga uvedbe eksplicitnih zgornjih mej za delež makrofinančne pomoči EU, ki prispeva k zapolnitvi preostalih finančnih vrzeli držav upravičenk. Ta predlog temelji na preteklih izkušnjah, ki so pokazale, da je finančne vrzeli v nekaterih primerih težko natančno oceniti. Poleg tega dvostranski donatorji zunaj EU na splošno le v manjšem obsegu sodelujejo pri zapolnitvi vrzeli v zunanjem financiranju sosednjih držav EU ali pa pri tem sploh ne sodelujejo.

- Pogojnost: začetek vsakega ukrepa makrofinančne pomoči je odvisen od tega, ali v državi obstaja program, ki ga podpira MDS in ki zajema uporabo sredstev tega sklada. Poleg tega se Komisija v imenu EU z državo prejemnico dogovori o ločenem sklopu političnih pogojev. Ti pogoji so določeni v memorandumu o soglasju.

- Finančna disciplina: kadar se makrofinančna pomoč dodeli v obliki nepovratnih sredstev, se sredstva namenijo iz proračuna EU. Pri zneskih, ki se zagotovijo kot makrofinančna pomoč, se morajo upoštevati zgornje meje, ki so v večletnih finančnih perspektivah EU določene za zadevna odobrena proračunska sredstva. Kadar se makrofinančna pomoč zagotovi v obliki posojila, Komisija v imenu EU izda obveznico na kapitalskih trgih, ki izpolnjuje finančne pogoje, o katerih se je dogovorila z državo upravičenko, in sredstva takoj posodi naprej. Da bi se zagotovilo zavarovanje pred tveganjem neplačil s strani držav upravičenk, za obveznico EU jamči jamstveni sklad, kateremu se namenijo sredstva v višini 9 % neporavnanega zneska.Da bi se okrepila finančna disciplina in povečala predvidljivost instrumenta, okvirna uredba predlaga preglednejši pristop k določanju, v katerih okoliščinah je treba makrofinančno pomoč zagotoviti v obliki posojila ali nepovratnih sredstev ali kombinacije obojega. V skladu s prakso Svetovne banke in MDS sta glavni merili za določanje oblike pomoči stopnja gospodarskega in družbenega razvoja (povprečni dohodki, stopnja revščine) ter vzdržnost dolga, tudi ob upoštevanju zmožnosti države za odplačevanje.

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Okvirne uredbe so bile sprejete za vse ključne zunanje finančne instrumente EU (instrument za predpristopno pomoč, evropski instrument sosedstva in partnerstva, instrument razvojnega sodelovanja, instrument za stabilnost, instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti in instrument za humanitarno pomoč). Te uredbe zajemajo finančno perspektivo za obdobje 2007–2013 in za izvajanje pooblaščajo Komisijo. Postopek odločanja, ki je v predlagani okvirni uredbi predviden za makrofinančno pomoč, je podoben postopku, ki se uporablja pri drugih instrumentih za zunanje financiranje.

Makrofinančna pomoč in drugi instrumenti zunanje pomoči se medsebojno krepijo. Ukrepi politike, o katerih se dogovorita Komisija in država upravičenka, so skladni z obstoječimi sporazumi o partnerstvu in sodelovanju ali pridružitvenimi sporazumi, sklenjenimi med EU in državo upravičenko. Poleg tega se lahko z makrofinančno pomočjo poveča učinkovitost programov, ki jih podpirajo drugi zunanji finančni instrumenti EU, zlasti projektov, ki se financirajo iz instrumenta za predpristopno pomoč ter evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, predvsem tako, da s svojo pogojnostjo prispeva k zagotavljanju ustreznega splošnega okvira za makroekonomsko stabilnost in strukturno reformo. Nasprotno so ukrepi politike, vključeni v memorandum o soglasju v zvezi z ukrepi makrofinančne pomoči, pogosto podprti s tehnično pomočjo, ki jo EU zagotavlja z rednimi instrumenti sodelovanja, in sektorskimi ukrepi, opredeljenimi v okviru ukrepov neposredne proračunske pomoči. Nazadnje, ukrepi dopolnjujejo upravljanje javnih financ in druge cilje dolgoročnejših ukrepov EU za sektorsko proračunsko pomoč.

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka

Komisija je leta 2009 ob pomoči zunanjih strokovnjakov opravila celovito metavrednotenje ukrepov makrofinančne pomoči, izvedenih v obdobju 2004–2008. V okviru tega metavrednotenja je Komisija maja 2009 organizirala delavnico na visoki ravni, na kateri so sodelovali uradniki iz ustreznih služb Komisije, MDS in Svetovne banke. Predlagana okvirna uredba je skladna z rezultati tega metavrednotenja in postopkom posvetovanja, na podlagi katerih je bila izpostavljena potreba po hitrejšemu postopku odločanja in preglednejši pravni podlagi. Prav tako je skladna z resolucijo o izvajanju makrofinančne pomoči, ki jo je sprejel Evropski parlament leta 2003[6] in v kateri je pozval k sprejetju okvirne uredbe, da bi se pospešili postopki odločanja in oblikovala jasnejša pravna podlaga. Glede na to, da je glavni cilj predlagane okvirne uredbe sprememba postopka odločanja EU v zvezi z ukrepi makrofinančne pomoči in ne sprememba vsebine instrumenta, Komisija ni opravila uradne ocene učinka. Učinek predlagane uredbe je podrobneje ocenjen v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem k predlogu.

Pravni elementi predloga

Pravna podlaga

V nasprotju s Pogodbo ES člen PDEU, ki ureja gospodarsko in finančno sodelovanje s tretjimi državami (člen 212 PDEU), vključuje makrofinančno pomoč. Ta člen je pravna podlaga za odločitve o makrofinančni pomoči, sprejete od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe. Če pa je država prejemnica makrofinančne pomoči država v razvoju, se odločitev sprejme na podlagi člena 209 PDEU, ki ureja razvojno sodelovanje EU. Predlagana uredba zagotavlja okvir za prihodnje ukrepe makrofinančne pomoči v tretjih državah, ki jih je prizadela kriza, zato ima enako pravno podlago kot odločitve o makrofinančni pomoči za posamezno državo, sprejete po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, tj. člen 209 in člen 212 PDEU.

Poleg tega se predlaga, da se Komisiji omogoči sprejetje sklepa o makrofinančni pomoči za posamezno državo pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic. To temelji na priznavanju dejstva, da se makrofinančna pomoč uvršča v kategorijo pravno zavezujočih aktov, ki jih je treba izvajati enotno in s tem centralno, kot določa člen 291 PDEU o prenosu izvedbenih pooblastil na Komisijo, zlasti odstavek 2 navedenega člena. Odločitve o makrofinančni pomoči so osnutki izvedbenih aktov z znatnimi proračunskimi posledicami, zato bo navedeni odbor predstavnikov držav članic ukrepal v skladu s postopkom pregleda, kot je določen v uredbi o komitologiji[7].

Načelo subsidiarnosti

Predlagana okvirna uredba se nanaša na finančno pomoč EU tretjim državam, ki spada na področje deljene pristojnosti EU. Instrument makrofinančne pomoči je skladen z načelom subsidiarnosti, ker lahko EU učinkoviteje in uspešneje doseže cilj ponovne vzpostavitve kratkoročne makroekonomske stabilnosti v tretjih državah kot posamezne države članice. EU kot celota lahko združi finančna sredstva in se kot en sam sogovornik pogaja z državami prejemnicami o načinih izvajanja pomoči in pogojih politike.

Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti. To se zagotavlja s stalno uporabo ključnih načel makrofinančne pomoči, kot sta dopolnjevanje s podporo mednarodnih finančnih institucij in porazdelitev bremena na druge donatorje, s čimer se zagotovi, da EU ne krije neustrezno velikega dela vrzeli v financiranju države prejemnice. Poleg tega se sorazmernost zagotovi na podlagi dejstva, da makrofinančna pomoč ne bo presegla odobrenih proračunskih sredstev in je skladna z večletnimi finančnimi perspektivami.

Izbira instrumentov

Predlagana okvirna uredba bistveno ne spreminja vsebine makrofinančne pomoči kot instrumenta, ampak se osredotoča na poenostavitev postopka odločanja. Kar zadeva finančni instrument, kot je makrofinančna pomoč, s katerim Komisija centralno upravlja v imenu celotne EU, je uredba (v nasprotju z direktivo) primeren pravni instrument za doseganje navedenega cilja. Z okvirno uredbo se bodo postopki odločanja o dodelitvi makrofinančne pomoči uskladili s postopki drugih instrumentov zunanje pomoči, medtem ko se bo tudi zagotovila priložnost za doseganje drugih ciljev v zvezi z makrofinančno pomočjo, kot sta formalizacija in posodobitev genvalskih meril, vključno z zagotovitvijo njihove uradne potrditve v Svetu in Parlamentu.

Ena od drugih možnosti za doseganje glavnega cilja poenostavitve postopka odločanja o dodelitvi makrofinančne pomoči bi bila redna uporaba člena 213 PDEU v zvezi z makrofinančno pomočjo. V skladu s tem členom lahko Svet „na predlog Komisije sprejme potrebne ukrepe“, kadar „razmere v tretji državi zahtevajo nujno finančno pomoč Unije“. Vendar, kot poudarjajo pravne službe Sveta in Komisije, uporaba nujnega postopka kot redne pravne podlage za vse ali večji del ukrepov v okviru določenega instrumenta, kot je makrofinančna pomoč, ne bi bila primerna.

PRORAčUNSKE POSLEDICE

Predlagana okvirna uredba sama po sebi ne pomeni spremembe sedanje prakse glede števila ukrepov makrofinančne pomoči ali dodeljenih zneskov v okviru posameznega ukrepa. Pri določanju števila in obsega ukrepov se upoštevata pogostost in resnost gospodarskih in finančnih kriz, tako kot pri vsakem instrumentu odzivanja na krizo. V vsakem primeru bo makrofinančna pomoč ostala skladna s sedanjimi finančnimi perspektivami za obdobje 2007–2013 in proračunskimi sredstvi, predvidenimi za zadevno obdobje.

2011/0176 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o splošnih določbah v zvezi z makrofinančno pomočjo tretjim državam

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 209 in 212 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

1. Evropska unija ima vodilno vlogo pri zagotavljanju gospodarske, finančne in tehnične pomoči tretjim državam. Makrofinančna pomoč Unije (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč) se je izkazala za učinkovit instrument za gospodarsko stabilizacijo in gonilo strukturnih reform v državah upravičenkah. Unija mora biti v skladu s svojo splošno politiko do držav kandidatk, potencialnih držav kandidatk in sosednjih držav pristojna za zagotavljanje makrofinančne pomoči državam, ki si prizadevajo za oblikovanje območja skupne stabilnosti, varnosti in blaginje.

2. Makrofinančna pomoč tretjim državam zdaj temelji na začasnih sklepih za posamezno državo, ki jih sprejemata Evropski parlament in Svet. S tem se zmanjšujeta uspešnost in učinkovitost pomoči, ker nastajajo nepotrebni zamiki med vložitvijo zahtevkov za makrofinančno pomoč in dejanskim začetkom izplačevanja pomoči.

3. Z okvirom za zagotavljanje makrofinančne pomoči tretjim državam, s katerimi je Unija pomembno politično, gospodarsko in trgovsko povezana, se bo povečala učinkovitost pomoči. Zlasti se bo omogočilo zagotavljanje makrofinančne pomoči tretjim državam, da se jih spodbudi k sprejemanju ukrepov gospodarske politike, s katerimi bi verjetno rešile plačilnobilančno krizo.

4. Evropski parlament v svoji resoluciji o izvajanju makrofinančne pomoči tretjim državam z dne 3. junija 2003[8] poziva k sprejetju okvirne uredbe za makrofinančno pomoč, da bi se pospešil postopek odločanja ter zagotovila uradna in pregledna podlaga za ta finančni instrument.

5. Sprejetje splošne uredbe o makrofinančni pomoči na podlagi členov 209 in 212 ne posega v določbe člena 213 Pogodbe, ki ureja zagotavljanje nujne finančne pomoči tretjim državam, in s tem povezane pristojnosti Sveta.

6. Unija je leta 2006 natančno pregledala in poenostavila svoj okvir zunanje pomoči, da bi povečala njegovo učinkovitost. Za vse ključne zunanje finančne instrumente je sprejela okvirne uredbe, v skladu s katerimi je za izvajanje pooblaščena Komisija. Edini pomemben instrument, ki trenutno nima okvirne uredbe, je makrofinančna pomoč.

7. Svet je v svojih sklepih z dne 8. oktobra 2002 določil merila (tako imenovana genvalska merila) za usmerjanje ukrepov makrofinančne pomoči EU[9]. Primerno je, da se ta merila formalizirajo v pravnem aktu, ki ga potrdita Parlament in Svet, pri čemer jih tudi posodobita in pojasnita.

8. Ustrezne postopke in instrumente je treba predvideti vnaprej, da lahko Unija hitro zagotovi makrofinančno pomoč, zlasti kadar okoliščine zahtevajo takojšnje ukrepanje. S tem bi se tudi povečali jasnost in preglednost meril, ki se uporabljajo za dodeljevanje makrofinančne pomoči.

9. Komisija mora zagotoviti, da je makrofinančna pomoč skladna s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjih ukrepov, in drugimi ustreznimi politikami Unije.

10. Z makrofinančno pomočjo je treba podpreti zavezanost držav upravičenk skupnim vrednotam Unije, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, ter zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

11. Posebni cilji posameznih ukrepov makrofinančne pomoči morajo vključevati izboljšanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v državah upravičenkah. Komisija mora redno spremljati uresničevanje teh ciljev.

12. Ker države članice ne morejo zadovoljivo uresničiti ciljev te uredbe, in sicer prispevati k makroekonomski stabilizaciji v partnerskih tretjih državah, in ker se ti cilji zaradi obsega ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za uresničevanje navedenih ciljev.

13. Makrofinančna pomoč mora dopolnjevati sredstva, ki jih zagotovijo Mednarodni denarni sklad in druge multilateralne finančne institucije, pri čemer mora biti breme pravično porazdeljeno med druge donatorje. Z makrofinančno pomočjo se mora zagotoviti dodana vrednost sodelovanja Unije.

14. Za zagotovitev učinkovite zaščite finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo, morajo države upravičenke zagotoviti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s to pomočjo, ter za boj proti tem pojavom, poleg tega je treba zagotoviti tudi nadzorne mehanizme Komisije in revizije Računskega sodišča.

15. Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe v zvezi z odobritvijo in upravljanjem ukrepov makrofinančne pomoči v državah upravičenkah je treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[10].

16. Pri sprejemanju izvedbenih sklepov, s katerimi se določijo znesek, oblika, trajanje in splošni pogoji posameznih ukrepov makrofinančne pomoči, je treba uporabiti postopek pregleda, ker imajo takšni sklepi precejšnje proračunske posledice.

17. Pri sprejetju memoranduma o soglasju, ki določa ukrepe gospodarske politike, povezane z makrofinančno pomočjo Unije, je treba uporabiti svetovalni postopek, ker memorandum o soglasju ni splošen izvedbeni akt ali akt s proračunskimi posledicami ali posledicami za tretje države, ki bi bile večje od posledic sklepov o dodelitvi pomoči

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cilj in obseg pomoči

18. Ta uredba vsebuje splošne določbe o dodeljevanju makrofinančne pomoči upravičenim tretjim državam in ozemljem iz člena 2.

19. Makrofinančna pomoč je izreden finančni instrument za nevezano in nenamensko pomoč za plačilno bilanco upravičenim tretjim državam in ozemljem. Namenjena je ponovni vzpostavitvi vzdržnega stanja na področju zunanjega financiranja v državah s težavami na tem področju. Podpira izvajanje odločnih prilagoditvenih ukrepov in ukrepov strukturne reforme za odpravo plačilnobilančnih težav.

20. Makrofinančna pomoč se lahko odobri, če se skupaj z multilateralnimi finančnimi institucijami ugotovi, da obstoječa znatna in preostala vrzel v zunanjem financiranju presega sredstva, ki jih zagotavljajo Mednarodni denarni sklad (MDS) in druge multilateralne institucije, kljub izvajanju programov za odločno gospodarsko stabilizacijo in reformo.

21. Izvajanje makrofinančne pomoči je začasno in se prekine, takoj ko zunanje finančno stanje države upravičenke spet postane vzdržno.

Člen 2

Države upravičenke

Tretje države in ozemlja, upravičena do makrofinančne pomoči, so:

(a) države kandidatke in potencialne države kandidatke, kot so navedene v točki 1 Priloge I k tej uredbi,

(b) države in ozemlja, ki sodijo v okvir evropske sosedske politike, kot so navedene v točki 2 Priloge I k tej uredbi,

(c) druge tretje države v izrednih in ustrezno utemeljenih okoliščinah. Te države morajo biti politično, gospodarsko in geografsko tesno povezane z Evropsko unijo.

Člen 3

Oblika pomoči

22. Makrofinančna pomoč je v obliki posojila ali nepovratnih sredstev ali kombinacije obojega. Komisija pri določanju ustrezne oblike pomoči upošteva raven gospodarskega razvoja države upravičenke, ki se določi glede na dohodek na prebivalca in stopnjo revščine, ter tudi njeno zmožnost odplačevanja na podlagi analize vzdržnosti dolga.

23. Kadar se makrofinančna pomoč zagotovi v obliki posojila, je Komisija pooblaščena, da si v imenu Unije izposodi potrebna sredstva na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij in jih nato posodi državi upravičenki.

24. Dejavnosti v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil se izvedejo v eurih z istim dnem valute ter ne smejo povzročiti spremembe roka zapadlosti ali predstavljati za Unijo valutnega ali obrestnega tveganja.

25. Vse stroške, ki jih ima Unija v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil, krije država upravičenka.

26. Na prošnjo države upravičenke in kadar okoliščine dovoljujejo ugodnejšo obrestno mero posojil, lahko Komisija refinancira vsa prvotno najeta posojila ali del teh posojil ali prestrukturira ustrezne finančne pogoje. Dejavnosti v zvezi z refinanciranjem in prestrukturiranjem se izvedejo v skladu s pogoji iz odstavka 4 in ne povzročijo podaljšanja povprečnega roka zapadlosti zadevnega posojila ali zvišanja zneska neodplačanega kapitala na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.

Člen 4

Finančne določbe

27. Zneski makrofinančne pomoči, ki se v skladu s to uredbo zagotovijo v obliki nepovratnih sredstev, so skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.

28. Zneski makrofinančne pomoči, ki se v skladu s to uredbo zagotovijo v obliki posojil, se oblikujejo v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe[11].

29. Letna odobrena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira. Ustrezni referenčni zneski za obdobje od leta 2011 do leta 2013 so določeni v Prilogi II.

Člen 5

Znesek pomoči

30. Znesek pomoči temelji na preostalih potrebah države upravičenke po zunanjem financiranju. Te potrebe določi Komisija v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami na podlagi celovite in dobro dokumentirane količinske ocene. Komisija pri tem upošteva zlasti najnovejše napovedi v zvezi s plačilno bilanco za zadevno državo, ki jih pripravi Mednarodni denarni sklad, in upošteva pričakovane finančne prispevke večstranskih donatorjev.

31. Pri določanju zneskov makrofinančne pomoči se upošteva tudi potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med druge donatorje.

32. Če se finančne potrebe države upravičenke med obdobjem izplačevanja makrofinančne pomoči znatno zmanjšajo, se lahko Komisija v skladu s členom 14(2) odloči za znižanje zneska sredstev, razpoložljivih v okviru pomoči, za zamrznitev ali prekinitev izplačila pomoči.

Člen 6

Pogojnost

33. Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči je, da država prejemnica spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskimi parlamentarnimi sistemi, pravno državo in spoštovanjem človekovih pravic.

34. Makrofinančna pomoč je odvisna od obstoja programa Mednarodnega denarnega sklada, za katerega se uporabljajo sredstva tega sklada.

35. Izplačila pomoči so odvisna od zadovoljivih rezultatov programa Mednarodnega denarnega sklada. Odvisna so tudi od izvajanja sklopa jasno določenih ukrepov gospodarske politike v določenem časovnem obdobju, ki se osredotočajo na strukturne reforme, o katerih se dogovorita Komisija in država upravičenka in ki so določeni v memorandumu o soglasju.

36. Da bi se zaščitili finančni interesi Unije in okrepilo upravljanje držav upravičenk, memorandum o soglasju vključuje ukrepe, ki so namenjeni povečanju učinkovitosti, preglednosti ter odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ.

37. Pri oblikovanju ukrepov politike je treba ustrezno upoštevati tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, razvoj pravične trgovine, ki temelji na pravilih, ter druge prednostne naloge v okviru zunanje politike Unije.

38. Ukrepi politike so skladni z obstoječimi sporazumi o partnerstvu, sporazumi o sodelovanju ali pridružitvenimi sporazumi, sklenjenimi med Unijo in državo upravičenko, ter s programi makroekonomske prilagoditve in strukturnih reform, ki jih izvaja država upravičenka ob podpori Mednarodnega denarnega sklada.

Člen 7

Postopek

39. Država, ki želi prejeti makrofinančno pomoč, predloži pisni zahtevek Komisiji.

40. Če so pogoji iz člena 1, člena 2, člena 4 in člena 6 izpolnjeni, Komisija v skladu s členom 14(2) dodeli makrofinančno pomoč.

41. S sklepom o dodelitvi posojila se določijo znesek, najdaljši povprečni rok zapadlosti in največje število obrokov makrofinančne pomoči. S sklepom o dodelitvi nepovratnih sredstev se določita znesek in največje število obrokov. V obeh primerih se določi obdobje razpoložljivosti makrofinančne pomoči. To obdobje običajno ni daljše od treh let.

42. Po odobritvi odločitve o dodelitvi makrofinančne pomoči se Komisija v skladu s členom 14(3) z državo upravičenko dogovori o ukrepih politike iz člena 6(3), (4), (5) in (6).

43. Po odobritvi sklepa o dodelitvi makrofinančne pomoči se Komisija z državo upravičenko dogovori o podrobnih finančnih pogojih pomoči. Finančni pogoji se določijo v sporazumu o posojilu ali sporazumu o nepovratnih sredstvih.

44. Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o razvoju dogajanj v zvezi s pomočjo določeni državi ter jima predloži ustrezne dokumente.

Člen 8

Izvajanje in finančno upravljanje

45. Komisija izvaja ukrepe pomoči iz te uredbe v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002[12] in njenimi izvedbenimi pravili[13].

46. Makrofinančna pomoč se izvaja v okviru neposrednega centraliziranega upravljanja.

47. Proračunske obveznosti nastanejo na podlagi sklepov, ki jih sprejme Komisija v skladu s tem členom. Proračunske obveznosti za pomoč, ki zajema več proračunskih let, se lahko razdelijo v letne obroke.

Člen 9

Izplačilo pomoči

48. Makrofinančna pomoč se izplača centralni banki države upravičenke.

49. Pomoč se izplača v zaporednih obrokih, odvisno od izpolnjevanja pogojev iz člena 6(2) in (3).

50. Komisija redno preverja, ali so pogoji iz člena 6(2) in (3) še vedno izpolnjeni.

51. Če pogoji iz člena 6(2) in (3) niso izpolnjeni, lahko Komisija zamrzne, zmanjša ali prekine izplačilo pomoči.

Člen 10

Podporni ukrepi

52. V okviru omejitev iz člena 4(1) se lahko proračunska sredstva Unije uporabijo za kritje odhodkov za pripravo, spremljanje, nadzor, revizijo in ocenjevanje ukrepov makrofinančne pomoči, ki so potrebni za izvajanje te uredbe ter uresničitev njenih ciljev.

53. Dejavnosti iz odstavka 1 se izvajajo na podlagi pogodb o svetovanju.

54. Kadar te pogodbe o svetovanju presegajo enotno vrednost 250 000 EUR, jih Komisija podpiše po postopku iz člena 14(2).

Člen 11

Zaščita finančnih interesov Unije

55. Države upravičenke redno preverjajo, ali se finančna sredstva iz proračuna Unije uporabljajo pravilno, sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi vložijo pravna sredstva za izterjavo nepravilno dodeljenih sredstev, izplačanih v skladu s to uredbo.

56. Vsi sporazumi, ki izhajajo iz te uredbe, vsebujejo določbe, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Evropske unije, zlasti glede goljufije, korupcije ali katere koli druge nepravilnosti v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 2988/95[14], Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96[15] in Uredbo (ES) št. 1073/1999[16].

57. Memorandum o soglasju iz člena 6(3) izrecno podeljuje Komisiji in Računskemu sodišču pravico do izvajanja revizij, vključno z revizijami dokumentov in revizijami na kraju samem, kot so operativne ocene. Memorandum Komisijo ali njene predstavnike prav tako izrecno pooblašča za opravljanje kontrolnih in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96.

58. Med izvajanjem makrofinančne pomoči Komisija z operativnimi ocenami spremlja ustreznost finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole države upravičenke, ki so povezani s takšno pomočjo.

59. Če se ugotovi, da je bila država upravičenka v zvezi z upravljanjem pomoči v skladu s to uredbo vpletena v goljufijo ali korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije, je Komisija upravičena do vračila nepovratnih sredstev v celoti in/ali predčasnega odplačila posojila.

Člen 12

Vrednotenje

60. Komisija redno ocenjuje rezultate in učinkovitost makrofinančne pomoči, da bi ugotovila, ali so cilji izpolnjeni, ter da bi omogočila oblikovanje priporočil za izboljšanje prihodnjih dejavnosti.

61. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročila o naknadnem vrednotenju, v katerih oceni, koliko so nedavno končani ukrepi makrofinančne pomoči prispevali k ciljem pomoči.

Člen 13

Letno poročilo

62. Komisija pregleda napredek pri izvajanju ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predloži poročilo o izvajanju makrofinančne pomoči.

63. V letnem poročilu se ocenijo gospodarske razmere in pričakovanja držav upravičenk ter tudi napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov politik iz člena 6(3).

Člen 14

Odbor

64. Komisiji pomaga odbor.

65. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

66. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije in preneha veljati 31. decembra 2013.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I DRŽAVE IN OZEMLJA, KI SO UPRAVIČENI V SKLADU S ČLENOM 2(a) IN (b)

1. Države kandidatke in potencialne države kandidatke

Albanija

Bosna in Hercegovina

Hrvaška

Islandija

Kosovo (v skladu z resolucijo VSZN 1244/99)

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

Črna gora

Srbija

Turčija

2. Države in ozemlja, ki sodijo v okvir evropske sosedske politike

Alžirija

Armenija

Azerbajdžan

Belorusija

Egipt

Gruzija

Izrael

Jordanija

Libanon

Libija

Moldavija

Maroko

Zasedeno palestinsko ozemlje

Sirija

Tunizija

Ukrajina

PRILOGA IIREFERENČNI ZNESKI IZ ČLENA 4(3)

Proračunska vrstica | Referenčni zneski v 1 000 EUR |

2011[17] | 2012 | 2013 |

Obveznosti v nepovratnih sredstvih makroekonomske pomoči (proračunska vrstica 01 03 02) | 104 869 | 104 900 | 137 436 |

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

OKVIR PREDLOGA/POBUDE

Naslov predloga/pobude

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah za makrofinančno pomoč tretjim državam

Zadevna področja v okviru ABM/ABB [18]

Področje politike: Naslov 01 – Gospodarske in finančne zadeve

Dejavnost: 03 – Mednarodne gospodarske in finančne zadeve

Vrsta predloga/pobude

( Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep .

( Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa .[19]

X Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa .

( Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo .

Cilji

Večletni strateški cilj Komisije, ki naj bi bil dosežen s predlogom:

„Spodbujanje blaginje izven meja EU“

Glavno področje dejavnosti, povezane z GD ECFIN, je razvoj, spremljanje in izvajanje makrofinančne pomoči za tretje države v sodelovanju z zadevnimi mednarodnimi finančnimi institucijami.

Specifični cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB

Specifični cilj št. 3: „Zagotavljanje makrofinančne pomoči tretjim državam pri reševanju njihovih težav s plačilno bilanco in za ponovno vzpostavitev vzdržnosti zunanjega dolga“

Zadevna dejavnost v okviru ABM/ABB : mednarodni gospodarski in finančni odnosi.Upravljanje na svetovni ravni.

Pričakovani izid in učinki

Glavni cilj predlagane okvirne uredbe je povečanje učinkovitosti instrumenta makrofinančne pomoči s poenostavitvijo njegovega postopka odločanja.

Kot je pokazala svetovna finančna kriza, je za učinkovito obravnavanje makroekonomskih in finančnih izrednih razmer potreben instrument odzivanja na krizo, ki ga je mogoče hitro in učinkovito uporabiti. Pri tem je potreben sistem odločanja, ki ne vključuje dolgih postopkov. S predlagano uredbo se bo pospešilo odločanje v zvezi s posameznimi ukrepi makrofinančne pomoči, tako da se bo lahko z instrumentom državam upravičenkam zagotovila učinkovitejša pomoč pri obvladovanju kratkoročnih pritiskov zunanjega financiranja, medtem ko se jim bo zagotovila podpora pri sprejemanju ukrepov, katerih namen je ponovna vzpostavitev vzdržnega plačilnobilančnega stanja.

Komisija bi lahko v skladu s predlagano uredbo sprejemala odločitve o makrofinančni pomoči za posamezne države pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic, ki mu predseduje Komisija, v skladu s postopkom pregleda. Tako bi se omogočil hitrejši postopek odločanja v primerjavi s postopkom, pri katerem se obravnava vsak primer posebej, ki se je uporabljal pri preteklih odločitvah.

Okvirna uredba predstavlja nov pravni instrument, vendar ne bo spremenila vsebine makrofinančne pomoči.

Kazalniki izida in učinkov

Izvajanje ukrepov makrofinančne pomoči, sprejetih v skladu s predlagano uredbo, se bo spremljalo na podlagi sistema rednega sporočanja kazalnikov, sprejetih med izvajanjem ukrepov makrofinančne pomoči, izjav o skladnosti, ki jih predložijo organi države upravičenke pred izplačili, in dokumentov Mednarodnega denarnega sklada.

Komisija ali njeni ustrezno pooblaščeni predstavniki bodo, tako kot do zdaj, najpozneje dve leti po koncu ukrepa izvedli predhodno in naknadno vrednotenje za vsak ukrep makrofinančne pomoči. V predlagani uredbi je predvideno, da se Svetu in Evropskemu parlamentu predloži letno poročilo, ki vsebuje oceno izvajanja ukrepov makrofinančne pomoči.

Utemeljitev predloga/pobude

Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Za sprejetje predloga ni bila opredeljena nobena posebna zahteva.

Da bi bila država prejemnica upravičena do prejemanja makrofinančne pomoči, mora izpolniti več pogojev. Ti pogoji so opredeljeni v okvirni uredbi.

Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije

Cilj finančne pomoči, zagotovljene v okviru ukrepov makrofinančne pomoči, in z njimi povezanih ukrepov politike je podpreti program EU v zvezi z državami prejemnicami, zlasti s spodbujanjem makroekonomske in politične stabilnosti v sosednjih državah EU. Ukrepi politike, povezani z makrofinančno pomočjo, zajemajo izbrane določbe, ki so po potrebi povezane s sporazumi v zvezi s pristopi, stabilizacijsko-pridružitvenimi sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju ter akcijskimi načrti evropske sosedske politike ali enakovrednimi dokumenti. Zajemajo tudi druge pogoje, katerih cilj je krepitev vzdržne plačilne bilance in proračunskega stanja, povečanje potencialne rasti, spodbujanje integracije in regulativnega zbliževanja z EU ter krepitev upravljanja javnih financ.

Ukrepi makrofinančne pomoči omogočajo, da EU kot celota združi finančna sredstva ter se kot en sam udeleženec pogaja z državami prejemnicami o načinih izvajanja pomoči in pogojih politike.

Makrofinančna pomoč EU z dopolnjevanjem sredstev, ki jih dajejo na voljo mednarodne finančne ustanove in drugi donatorji, prispeva k splošni učinkovitosti finančne podpore, za katero se je dogovorila mednarodna skupnost donatorjev.

Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Poleg vrednotenj za posamezne države je bilo leta 2009 izvedeno metavrednotenje ukrepov makrofinančne pomoči, v okviru katerega je bilo pregledanih sedem posameznih ukrepov makrofinančne pomoči, izvedenih med letoma 2004 in 2008. Med drugim so bile med metavrednotenjem ugotovljene zamude v zvezi s postopkom odločanja o dodelitvi makrofinančne pomoči, kar je bilo opisano kot znatna pomanjkljivost instrumenta, zlasti v primerjavi z ukrepi mednarodnih finančnih ustanov.

Z metavrednotenjem je bilo ugotovljeno tudi, da so ukrepi makrofinančne pomoči na splošno pozitivno vplivali na izvajanje strukturnih reform v državah upravičenkah, zlasti na področju reform javnih financ in finančnega sektorja.

Združljivost z drugimi finančnimi instrumenti in možnosti dopolnjevanja

Kot je navedeno, ukrepi makrofinančne pomoči dopolnjujejo ukrepe mednarodnih finančnih ustanov, zlasti Mednarodnega finančnega sklada, in so dobro usklajeni z njimi.

Makrofinančna pomoč in drugi instrumenti zunanje pomoči EU se medsebojno krepijo. Z makrofinančno pomočjo se lahko poveča učinkovitost programov, ki jih podpirajo drugi zunanji finančni instrumenti EU, zlasti instrument za predpristopno pomoč ter evropski instrument sosedstva in partnerstva, tako da prispeva k zagotavljanju ustreznega splošnega okvira za makroekonomsko stabilnost in strukturno reformo. Nasprotno so nekateri ukrepi politike, povezani z ukrepi makrofinančne pomoči, pogosto podprti s tehnično pomočjo, ki jo EU zagotavlja z rednimi instrumenti sodelovanja, in sektorskimi ukrepi, opredeljenimi v okviru ukrepov neposredne proračunske pomoči. Nazadnje, ukrepi dopolnjujejo upravljanje javnih financ in druge cilje dolgoročnejših neposrednih ukrepov za proračunsko podporo.

Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

X Časovno omejen predlog/pobuda

- ( Trajanje predloga/pobude od [DD.MM.]LLLL do [DD.MM.]LLLL.

- X Finančni vpliv od leta 2011 do leta 2013.

( Časovno neomejen predlog/pobuda

- Izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

- ki mu sledi polno delovanje.

Načrtovani načini upravljanja [20]

X Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija

( Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

- ( izvajalske agencije,

- ( organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[21],

- ( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

- ( osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

( Deljeno upravljanje z državami članicami.

( Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite) .

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe:

Pri spremljanju izvajanja pomoči se vzpostavi dejavno sodelovanje delegacij EU.

UKREPI UPRAVLJANJA

Določbe glede spremljanja in poročanja

Glej poglavje 1.4.4. zgoraj.

Sistem upravljanja in nadzora

Ugotovljena tveganja

Ukrepi makrofinančne pomoči so povezani s fiduciarnimi tveganji in tveganji pri izvajanju zadevne politike.

Obstaja tveganje, da se makrofinančna pomoč uporabi na goljufiv način. To tveganje je povezano z dejavniki, kot so neodvisnost centralnih bank, kakovost sistemov upravljanja in upravnih postopkov, nadzorne in pregledovalne funkcije v finančnih tokovih, varnost sistemov IT ter ustrezne zmogljivosti za notranjo in zunanjo revizijo v državi upravičenki.

V zvezi s tveganji pri izvajanju zadevne politike temeljijo ukrepi makrofinančne pomoči na predpostavki, da ostaja vlada države upravičenke zavezana programu prilagoditev in reform, dogovorjenemu z Mednarodnim denarnim skladom. Obstaja tveganje, da vlade držav upravičenk ne izpolnjujejo pogojev programa Mednarodnega denarnega sklada, ker se lahko izkaže, da je doseči cilje programa težavneje, kot se je pričakovalo, in ker se lahko politični pogoji spremenijo.

Nazadnje obstaja tudi omejeno tveganje nevračila makrofinančne pomoči, zagotovljene v obliki posojil. Program makroekonomskih prilagoditev in reform, ki ga podpirata ukrep makrofinančne pomoči in z njim povezana finančna ureditev Mednarodnega denarnega sklada, pomagajo zmanjšati to tveganje do te mere, da prispevajo k ponovni vzpostavitvi plačilne bilance in fiskalne vzdržnosti. Cilj oblikovanja rezervacij Jamstvenega sklada za zunanje dajanje posojil EU v skladu s pravili, ki urejajo mehanizem Jamstvenega sklada, je odpraviti možne negativne posledice nevračila dolga.

Načrtovani načini nadzora

Glej oddelek 2.3. v nadaljevanju.

Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Službe Komisije so pripravile program operativnih ocen finančnih tokov in upravnih postopkov v vseh tretjih državah, ki prejemajo makrofinančno pomoč EU. Program je skladen z zahtevami finančne uredbe, ki urejajo splošni proračun EU. Upoštevajo so tudi sklepi drugih zadevnih poročil Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke.

Službe Komisije bodo s pomočjo ustrezno pooblaščenih zunanjih strokovnjakov še naprej izvajale operativne ocene pri ministrstvih za finance in centralnih bankah držav upravičenk. Ta poročila zajemajo področja, kot so vodstvena struktura in organizacija, upravljanje in nadzor sredstev, varnost sistemov IT, sposobnost notranje in zunanje revizije ter neodvisnost centralne banke.

Predlagana uredba vključuje posebne določbe o preprečevanju goljufij. Vsak ukrep makrofinančne pomoči bodo spremljali postopki pregledovanja, nadzora in revizije, ki spadajo v pristojnost Komisije, med drugim tudi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča. Določbe o preprečevanju goljufij bodo prav tako vključene v memorandum o soglasju v zvezi z vsakim ukrepom makrofinančne pomoči.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

- Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice:

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

01 03 02 – Makroekonomska pomoč

Razdelek večletnega finančnega okvira | Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Prispevek |

dif./nedif. ([22]) | držav Efte[23] | držav kandidatk[24] | tretjih držav | v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe |

4 | 01 03 02 01 Makroekonomska pomoč | dif. | NE | NE | NE | NE |

01 04 01 14 – Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada

Razdelek večletnega finančnega okvira | Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Prispevek |

dif./nedif. | držav Efte | držav kandidatk | tretjih držav | v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe |

4 | 01 04 01 14 Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada | dif. | NE | NE | NE | NE |

Rezervacije za Jamstveni sklad za zunanje ukrepe je treba oblikovati v skladu z Uredbo o skladu, kakor je bila spremenjena. V skladu s to uredbo se posojila določijo na podlagi neporavnanega zneska na koncu leta. Jamstveni sklad zagotavlja jamstvo za tri vrste zunanjih posojil EU: Evropska investicijska banka v okviru svoje zunanje pristojnosti, Euratom in makrofinančna pomoč.

V zvezi z ukrepi makrofinančne pomoči je Jamstveni sklad povezan s proračunsko vrstico 01 04 01 04 – Jamstvo Evropske skupnosti za posojila Skupnosti, najeta za makrofinančno pomoč tretjim državam. Iz proračunskega vpisa („p.m.“) v tej vrstici je razvidno proračunsko jamstvo za vsako posojilo makrofinančne pomoči. Aktiviran bo le v primeru dejanskega uveljavljanja jamstva. Glede na preteklo izvajanje se uveljavljanje proračunskega jamstva ne pričakuje.

Zahtevane nove proračunske vrstice: ne.

Ocenjeni učinek na odhodke

Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira | 4 | 01 03 02 Makroekonomska pomoč 01 04 01 14 Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada |

v milijonih EUR

GD: ECFIN | 2011[25] | 2012 | 2013 |

( Odobritve za poslovanje (nepovratna sredstva) |

Številka proračunske vrstice: 01 03 02 | obveznosti | (1) | 104,869 | 104,900 | 137,436 |

plačila | (2) | 88,700 | 88,500 | 116,000 |

( Od tega ocena odobritev za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov[26]: operativne ocene in naknadna vrednotenja |

Številka proračunske vrstice: 01 03 02 | obveznosti | (3) | 0,700 | 0,600 | 0,600 |

plačila | (4) | 0,600 | 0,600 | 0,700 |

( Odobritve za poslovanje (posojila) |

Številka proračunske vrstice: 01 04 01 14 | obveznosti[27] | (3) | 138,880 | 260,170 | 200,000 |

plačila[28] | (4) | 58,320 |

Znesek oblikovanja rezervacij se izračuna na začetku leta „n“ kot razlika med ciljnim zneskom in neto vrednostjo sredstev sklada ob koncu leta „n – 1“. Ta znesek rezervacij se v letu „n“ vključi v predlog proračuna za leto „n + 1“, dejansko pa se plača z eno transakcijo na začetku leta „n + 1“ iz postavke „Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“ (proračunska vrstica 01 04 01 14). Na podlagi tega se 9 % dejansko plačanega zneska upošteva v ciljnem znesku ob koncu leta „n – 1“ za izračun oblikovanja rezervacij sklada.

Odobritve za RAZDELEK 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ | obveznosti | = 4 + 6 | 243,749 | 365,070 | 337,436 |

plačila | = 5 + 6 | 88,700 | 88,500 | 174,320 |

Razdelek večletnega finančnega okvira | 5 | „Upravni odhodki“ |

v EUR

2011[29] | 2012 | 2013 | SKUPAJ |

GD: ECFIN |

( Človeški viri | 762 000 | 762 000 | 762 000 | 2 286 000 |

( Drugi upravni odhodki: 01 01 02 11 01 – Misije in reprezentančni stroški | 160 000 | 133 000 | 200 000 | 493 000 |

GD ECFIN SKUPAJ | Odobritve | 922 000 | 895 000 | 962 000 | 2 779 000 |

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ | (obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) | 922 000 | 895 000 | 962 000 | 2 779 000 |

Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

Povzetek

- ( Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev upravne narave.

- X Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev upravne narave[30].Zahtevane upravne odobritve se krijejo z odobritvami, že dodeljenimi za upravljanje ukrepa in/ali prerazporejenimi, po potrebi dopolnjenimi z dodatnimi viri, ki se lahko GD, pristojnemu za upravljanje, dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Ocenjene potrebe po človeških virih

- ( Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

- X Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

2011[31] | 2012 | 2013 |

Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) |

Gospodarske in finančne zadeve 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) | 6,0 | 6,0 | 6,0 |

XX 01 01 02 (delegacije) | – | – | – |

XX 01 05 01 (posredne raziskave) | – | – | – |

10 01 05 01 (neposredne raziskave) | – | – | – |

Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[32] |

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) | – | – | – |

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) |

XX 01 04 yy | – na sedežu |

– na delegaciji |

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) |

10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave) |

Druge proračunske vrstice (navedite) |

SKUPAJ | 6,0 | 6,0 | 6,0 |

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje ukrepov makrofinančne pomoči in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Stroški za osebje, potrebno v geografskih referatih za oblikovanje in spremljanje makrofinančne pomoči, se ocenijo na podlagi 50 % letnih odhodkov za uradnika stopnje AD5 – AD12 za vsak ukrep makrofinančne pomoči. Na podlagi izkušenj zadnjih petih let je na leto predvidenih osem tekočih ali novih ukrepov makrofinančne pomoči. Podporne funkcije, vključno z usklajevanjem, finančnim upravljanjem, prispevkom k operativnim ocenam in naknadnim vrednotenjem ter tajniško delo, bi pomenile dodaten strošek v višini 50 % stroškov geografskih referatov.

Opis nalog:

Uradniki in začasno osebje | Npr. priprava memorandumov o soglasju in sporazumov o posojilu ali nepovratnih sredstvih, sodelovanje z organi ter mednarodnimi finančnimi institucijami, sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki v zvezi z izvedbo operativnih ocen in naknadnih vrednotenj, izvajanje pregledovalnih misij ter priprava poročil služb Komisije, priprava postopkov Komisije na področju upravljanja pomoči, vključno s komitologijo. |

Zunanje osebje | Ni relevantno. |

Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

- X Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

- ( Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

- ( Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[33].

Udeležba tretjih oseb pri financiranju

- V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

Ocenjeni vpliv na prihodke

- X Predlog/pobuda nima finančnega vpliva na prihodke.

- ( Predlog/pobuda ima finančni vpliv, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

- ( na lastna sredstva,

- ( na razne prihodke.

[1] Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13), ki nadomešča Sklep Sveta 1999/468/ES.

[2] Genvalska merila so bila nazadnje navedena v sklepih Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 8. oktobra 2002.

[3] UL C 68E, 18.3.2004, str. 86.

[4] „Metavrednotenje operacij makrofinančne pomoči, 2004–2008. Končno poročilo“, GHK Consulting, oktober 2009, ki je na voljo na strani: http://ec.europa.eu/economy_finance/evaluation/pdf/ final_report_meta_annex_en.pdf.

[5] Uredba (EU) št. 182/2011, op. cit.

[6] UL C 68 E, 18.3.2004, str. 86.

[7] Uredba (EU) št. 182/2011, op. cit.

[8] UL C 68 E, 18.3.2004., str. 86.

[9] Sklepi Sveta Ecofin – „Pregled makrofinančne pomoči EU ter posojilne in jamstvene sposobnosti ES za zunanje ukrepe“, 8. oktober 2002.

[10] UL L 55, 28.11.2011, str. 13.

[11] UL L 145, 10.6.2009, str. 10.

[12] Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002, str. 1).

[13] Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, 31.12.2002, str. 1).

[14] Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

[15] Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

[16] Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 1).

[17] Odobrena sredstva, vključena v proračun za leto 2011.

[18] ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[19] Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[20] Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[21] Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[22] Dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana sredstva.

[23] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[24] Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[25] Uredba naj bi se predvidoma začela izvajati leta 2011. Od leta 2014 bi morali biti zneski skladni z novim večletnim finančnim okvirom, ki se začne tistega leta.

[26] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja ukrepov makrofinančne pomoči.

[27] Odobritve vseh vrst posojil EU: Evropska investicijska banka, Euratom in makrofinančna pomoč.

[28] Ocena odobritev plačil za posojila makrofinančne pomoči le na podlagi zagotavljanja 9 % njihovega neporavnanega zneska v letu po izplačilu.

[29] Uredba naj bi se predvidoma začela izvajati leta 2011. Od leta 2014 bi morali biti zneski skladni z novim večletnim finančnim okvirom, ki se začne tistega leta.

[30] Obstoječe osebje, zadolženo za ukrepe makrofinančne pomoči pri GD ECFIN.

[31] Uredba naj bi se predvidoma začela izvajati leta 2011. Od leta 2014 bi morali biti zneski skladni z novim večletnim finančnim okvirom, ki se začne tistega leta.

[32] PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[33] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.