52011PC0120

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 11.3.2011

COM(2011) 120 konč.

2011/0053 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pnevmatikah za motorna vozila in priklopnike ter njihovi vgradnji

(Kodificirano besedilo)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Komisija v okviru Evrope državljanov pripisuje veliko pomembnost poenostavitvi in pojasnitvi prava Unije, da bi to postalo jasnejše in dostopnejše državljanom, s čimer bi slednji dobili nove priložnosti in možnost uveljavljanja posebnih pravic, ki jim jih to pravo podeljuje.

Tega cilja ni mogoče doseči, dokler številni predpisi, ki so bili večkrat spremenjeni, pogosto zelo bistveno, ostanejo razpršeni, tako da jih je treba iskati delno v izvirnem aktu in delno v poznejših aktih, ki ga spreminjajo. Za ugotovitev obstoječih pravil je potrebno precejšnje raziskovalno delo s primerjavo številnih različnih aktov.

Kodifikacija predpisov, ki so bili pogosto spremenjeni, je eden od bistvenih načinov za to, da bi bilo pravo Unije jasno in pregledno.

2. Komisija je 1. aprila 1987 sprejela odločitev[1], s katero je svojemu osebju dala navodilo, naj bodo vsi akti kodificirani po ne več kot desetih spremembah, ob tem pa poudarila, da je to minimalna zahteva in da bi si morale službe v še krajših obdobjih prizadevati za kodifikacijo besedil, za katere so odgovorne, da bi zagotovile jasnost in razumljivost svojih predpisov.

3. To je bilo potrjeno s sklepi Evropskega sveta, sprejetimi v Edinburgu (december 1992)[2], s poudarkom na pomembnosti kodifikacije , saj omogoča gotovost o tem, katero pravo se uporablja za določeno zadevo ob določenem času.

Kodifikacijo je treba izvesti ob polnem upoštevanju običajnega postopka za sprejetje aktov Unije.

Glede na to, da vsebinske spremembe aktov, ki jih zadeva kodifikacija , niso dovoljene, so se Evropski parlament, Svet in Komisija z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. decembra 1994 sporazumeli, da se za hitro sprejetje kodificiranih aktov lahko uporablja pospešeni postopek.

4. Namen tega predloga je začeti s kodifikacijo Direktive 92/23/EGS z dne 31. marca 1992 o pnevmatikah za motorna vozila in priklopnike ter njihovi vgradnji[3]. Nova direktiva bo nadomestila različne akte, ki bodo vanjo vključeni[4]; ta predlog v celoti ohranja vsebino aktov, ki se kodificirajo in jih torej zgolj združuje s tistimi oblikovnimi spremembami, ki so potrebne za samo izvedbo kodifikacije.

5. Predlog za kodifikacijo je bil sestavljen na podlagi predhodnega prečiščenega besedila , v 22 uradnih jezikih, Direktive 92/23/EGS in aktov o njeni spremembi, ki jo je opravil Urad za publikacije Evropske unije s pomočjo sistema za obdelavo podatkov . Kjer so bili členi preštevilčeni, je primerjava med starimi in novimi številkami prikazana v tabeli, navedeni v Prilogi VIII h kodificirani direktivi.

ê 92/23/EGS (prilagojeno)

2011/0053 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pnevmatikah za motorna vozila in priklopnike ter njihovi vgradnji

(Kodificirano besedilo)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti člena Ö 114 Õ Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske Komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[5],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

ê

1. Direktiva 92/23/EGS z dne 31. marca 1992 o pnevmatikah za motorna vozila in priklopnike ter njihovi vgradnji[6] je bila večkrat[7] bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

ê 92/23/EGS uv. izjava 4 (prilagojeno)

2. Ö Direktiva 92/23/EGS je ena od posamičnih direktiv v sistemu ES-homologacije, kakor so določene v Direktivi Sveta 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (okvirna direktiva)[8] in določa Õ tehnična Ö določila Õ, ki jih morajo izpolnjevati motorna vozila in njihovi priklopniki, Ö ki se nanašajo Õ med drugim tudi na pnevmatike. Ö Ti tehnični predpisi se nanašajo na približevanje zakonodaje držav članic, da se omogoči uporaba postopka homologacije ES iz Direktive 2007/46/ES za vsako vrsto motornega ali priklopnega vozila. Zato se določbe Direktive 2007/46/ES o motornih in priklopnih vozilih in o sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah vozil uporabljajo za to direktivo. Õ

ê 92/23/EGS uv. izjava 6

3. S predpisi o pnevmatikah bi bilo treba določiti enotne zahteve ne le glede njihovih značilnosti, temveč tudi glede opreme vozil in njihovih priklopnikov.

ê 92/23/EGS uv. izjava 8 (prilagojeno)

4. Zaželeno je upoštevati tehnične zahteve, ki jih je sprejela Ö Gospodarska Õ komisija Združenih narodov za Evropo v dopolnjenem Pravilniku ECE R 30 (Enotne določbe glede homologacije pnevmatik za motorna vozila in njihove priklopnike)[9], Pravilniku ECE R 54 (Enotne določbe glede homologacije pnevmatik za gospodarska vozila in njihove priklopnike)[10], Ö dopolnjenem Õ Pravilniku ECE R 64 (Enotne določbe glede homologacije vozil, opremljenih z zasilnimi rezervnimi pnevmatikami)[11] Ö in dopolnjenem[12] Pravilniku št. 117 (Enotni predpisi o homologaciji pnevmatik v zvezi z emisijami hrupa pnevmatik pri kotaljenju in z oprijemljivostjo na mokrih površinah) Õ, ki so priložene Sporazumu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov (Revidiran sporazum iz leta 1958)[13].

ê

5. Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetka uporabe direktiv, ki so določeni v Prilogi VII, Del B –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

ê 92/23/EGS (prilagojeno)

Člen 1

V tej direktivi Ö se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov Õ:

ê 2001/43/ES čl. 1, tč. 2

(a) „pnevmatika“ pomeni vsako novo pnevmatiko, vključno z zimsko pnevmatiko z luknjami za žeblje, kot novo ali nadomestno opremo, načrtovano za opremo vozil, za katera se uporablja Direktiva 2007/46/ES. Ta opredelitev ne vključuje zimskih pnevmatik z žeblji;

ê 92/23/EGS

(b) „vozilo“ pomeni vsako vozilo, na katero se nanaša Direktiva 2007/46/ES;

(c) „proizvajalec“ pomeni imetnika blagovne znamke ali oznake vozil ali pnevmatik.

ê 2001/43/ES čl. 1, tč. 3

Člen 2

1. Zahteve iz Priloge V se uporabljajo za pnevmatike, namenjene za vgradnjo na vozila, ki so bila prvič uporabljena 1. oktobra 1980 ali po tem datumu.

2. Zahteve iz Priloge V se ne uporabljajo za:

(a) pnevmatike s kategorijo hitrosti manjšo od 80 km/h;

(b) pnevmatike z nazivnim premerom platišča, ki ne presega 254 mm (oziroma koda 10) ali znaša 635 mm ali več (koda 25);

(c) rezervne pnevmatike tipa T za začasno uporabo, kakor so opredeljene v točki 2.3.6 Priloge II;

(d) pnevmatike, izdelane samo za vgradnjo na vozila, ki so bila prvič registrirana pred 1. oktobrom 1980.

ê 2001/43/ES čl. 1, tč. 4

Člen 3

1. Države članice podelijo ES-homologacijo po pogojih, določenih v Prilogi I, za vse tipe pnevmatik, ki izpolnjujejo zahteve Priloge II, in jim podelijo številko homologacije, kakor je določeno v Prilogi I.

2. Države članice podelijo ES-homologacijo po pogojih, določenih v Prilogi I, za vse tipe pnevmatik, ki izpolnjujejo zahteve Priloge V, in jim podelijo številko homologacije, kakor je določeno v Prilogi I.

3. Države članice podelijo ES-homologacijo za vsa vozila glede na njihove pnevmatike pod pogoji, določenimi v Prilogi III, če te pnevmatike (vključno z rezervnimi pnevmatikami, če pride v poštev) izpolnjujejo zahteve Priloge II in zahteve v zvezi z vozili, določene v Prilogi IV, ter tem vozilom podelijo številko homologacije, kakor je določeno v Prilogi III.

ê 92/23/EGS (prilagojeno)

è1 2001/43/ES čl. 1, tč. 1

Člen 4

Homologacijski organ države članice pošlje drugim državam članicam v enem mesecu po podelitvi ali zavrnitvi è1 ES-homologacije ç Ö za sestavni del Õ (pnevmatik) ali vozila kopijo ustreznega certifikata, katerega vzorci so prikazani v dodatkih k prilogama I in III, ter na zahtevo, poročilo o preskusu vsakega Ö ES-homologiranega Õ tipa pnevmatike.

ê 92/23/EGS

è1 2001/43/ES čl. 1, tč. 1

Člen 5

Nobena država članica ne sme prepovedati ali omejiti dajanja pnevmatik z oznako è1 ES-homologacije ç v promet.

ê 92/23/EGS (prilagojeno)

è1 2001/43/ES čl. 1, tč. 1

Člen 6

Nobena država članica ne sme zavrniti podelitve è1 ES-homologacije ç ali nacionalne homologacije vozila na podlagi njegovih pnevmatik, če imajo Ö te pnevmatike Õ oznako è1 ES-homologacija ç in so vgrajene v skladu z zahtevami iz Priloge IV.

Člen 7

Nobena država članica ne sme prepovedati uporabe vozila na podlagi njegovih pnevmatik, če imajo Ö te pnevmatike Õ oznako è1 ES-homologacija ç in so vgrajene v skladu z zahtevami iz Priloge IV.

ê 92/23/EGS

Člen 8

1. Če na podlagi utemeljenega razloga država članica meni, da je tip pnevmatike ali vozila nevaren, čeprav izpolnjuje zahteve te direktive, lahko na svojem ozemlju začasno prepove prodajo tega izdelka ali zanj uvede posebne pogoje. O tem takoj obvesti druge države članice in Komisijo ter navede razloge za svojo odločitev.

2. Komisija se v šestih tednih posvetuje z zadevnimi državami članicami ter nato brez odloga izrazi svoje mnenje in ustrezno ukrepa.

ê 92/23/EGS (prilagojeno)

è1 2001/43/ES čl. 1.1

3. Če Komisija meni, da so potrebne tehnične prilagoditve Ö te Õ direktive, take prilagoditve sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 11. V tem primeru lahko država članica, ki je sprejela varnostne ukrepe, te obdrži do uveljavitve prilagoditev.

Člen 9

1. Država članica, ki je podelila è1 ES-homologacijo ç Ö za sestavni del Õ (pnevmatik) ali vozila, stori vse potrebno, če je potrebno v sodelovanju z organi v drugih državah članicah, da preveri, ali so proizvodni vzorci skladni s homologiranim tipom. Zato lahko omenjena država članica kadar koli preveri skladnost pnevmatik ali vozil z zahtevami te direktive. To preverjanje je omejeno na pregled naključno izbranega vzorca.

2. Če omenjena država članica Ö iz odstavka 1 Õ ugotovi, da določeno število pnevmatik ali vozil z isto oznako ni skladno s homologiranim tipom, stori vse potrebno za zagotovitev skladnosti proizvodov. Če gre za stalno neskladnost, lahko ti ukrepi vključujejo tudi preklic è1 ES-homologacije ç. Organi ukrepajo enako, če jih o takih neskladnostih obvestijo homologacijski organi druge države članice.

3. Homologacijski organi držav članic se o vsakem preklicu è1 ES-homologacije ç in vzrokih za tak ukrep medsebojno obvestijo v enem mesecu tako, kakor je prikazano v dodatkih k Prilogi I in Prilogi III.

Člen 10

Vsako odločitev, ki je sprejeta v skladu s predpisi, sprejetimi ob izvajanju te direktive, o zavrnitvi ali preklicu podelitve è1 ES-homologacije ç (pnevmatike) ali vozila glede vgradnje njegovih pnevmatik, in zaradi katere se prepove prodaja ali uporaba, je treba podrobno utemeljiti. O njej je treba uradno obvestiti zadevno stran ob navajanju pravnih sredstev na podlagi veljavne zakonodaje v državah članicah in o rokih za uveljavljanje teh pravnih sredstev.

Člen 11

Vse spremembe, potrebne za prilagoditev zahtev prilog I do VI tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom, Ö iz člena Õ 40(2) Direktive 2007/46/ES.

ê 2001/43/ES čl. 1, tč. 6 (prilagojeno)

Člen 12

1. Države članice ne smejo:

(a) zavrniti podelitve ES-homologacije ali nacionalne homologacije za tip vozila ali tip pnevmatike ali

(b) Ö zavrniti Õ registracije Ö ali prepovedati Õ prodaje ali začetka uporabe vozil ter prodaje ali začetka uporabe pnevmatik

zaradi razlogov v zvezi s pnevmatikami in njihovo vgradnjo na nova vozila, če ta vozila ali pnevmatike izpolnjujejo zahteve, določene v tej direktivi.

2. Države članice ne smejo podeljevati ES-homologacije in morajo zavrniti podelitev nacionalne homologacije za tipe pnevmatik, ki sodijo v področje uporabe te direktive in ne izpolnjujejo zahtev te direktive.

3. Države članice ne smejo podeljevati ES-homologacije ali nacionalne homologacije za tip vozila zaradi razlogov v zvezi z njegovimi pnevmatikami ali njihovo vgradnjo, če niso izpolnjene zahteve te direktive.

4. Države članice:

(a) štejejo potrdila o skladnosti, priložena novim vozilom skladno z določbami Direktive 2007/46/ES, za neveljavna za namene člena 26(1) Ö te Õ direktive, če niso izpolnjene zahteve te direktive; in

(b) zavrnejo registracijo ali prepovedo prodajo ali začetek uporabe novih vozil, ki ne izpolnjujejo zahtev te direktive.

5. Od 1. oktobra 2009 se uporabljajo določbe te direktive za namene člena 28 Direktive 2007/46/ES za vse pnevmatike, ki sodijo v področje uporabe te direktive, razen pnevmatik Ö razreda Õ C1e, za katere veljajo od 1. oktobra 2011.

ê 92/23/EGS (prilagojeno)

Člen 13

Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

ê

Člen 14

Direktiva 92/23/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivami, navedenimi v Prilogi VII, Del A je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetka uporabe direktiv, ki so določeni v Prilogi VII, Del B.

Sklici na razveljavljeno direktivo se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VIII.

Člen 15

Ta Direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

ê 92/23/EGS

Člen 16

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

SEZNAM PRILOG

ê 2001/43/ES čl. 1, tč. 5 in Priloga tč. 1 (prilagojeno)

PRILOGA I | Upravne določbe za ES-homologacijo pnevmatik |

Dodatek 1 | Opisni list za ES-homologacijo za tip pnevmatike |

Dodatek 2 | Certifikat o ES-homologaciji (pnevmatike) |

Dodatek 3 | Opisni list za ES-homologacijo tipa pnevmatike glede na hrup pri kotaljenju |

Dodatek 4 | Certifikat o ES-homologaciji (hrup pri kotaljenju) |

PRILOGA II[14] | Zahteve za pnevmatike |

Dodatek 1 | Pojasnjevalna risba |

Dodatek 2 | Seznam simbolov indeksov nosilnosti in ustrezne največje mase, ki se lahko prevažajo |

Dodatek 3 | Razporeditev oznak za pnevmatike |

Dodatek 4 | Razmerje med tlačnim indeksom in enotami tlaka |

Dodatek 5 | Merilno platišče, zunanji premer in širina preseka pnevmatik določenih oznak velikosti |

Dodatek 6 | Metoda merjenja velikosti pnevmatik |

Dodatek 7 | Postopek preskusa zmogljivosti (obremenitev/hitrost) |

Dodatek 8 | Spreminjanje nosilnosti glede na hitrost; radialne in diagonalne pnevmatike za gospodarska vozila |

PRILOGA III | Upravne določbe za Ö ES-homologacijo Õ vozil glede na vgradnjo njihovih pnevmatik |

Dodatek 1 | Opisni list za vozilo |

Dodatek 2 | Certifikat o ES-homologaciji vozila |

PRILOGA IV | Zahteve za vozila glede na vgradnjo njihovih pnevmatik |

PRILOGA V | Hrup, ki nastaja pri kotaljenju pnevmatik |

Dodatek 1 | Postopek merjenje hrupa, ki nastaja pri kotaljenju pnevmatik; postopek z vožnjo mimo v prostem teku |

Dodatek 2 | Poročilo o preskusu |

PRILOGA VI | Zahteve za preskusni poligon |

Ö PRILOGA VII Õ | Ö Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb/Roki za prenos v nacionalno pravo in začetek uporabe Õ |

Ö PRILOGA VIII Õ | Ö Korelacijska tabela Õ |

____________

ê 2001/43/ES čl. 1, tč. 5 in Priloga tč. 2

PRILOGA I

UPRAVNE DOLOČBE ZA ES-HOMOLOGACIJO PNEVMATIK

1. VLOGA ZA ES-HOMOLOGACIJO ZA TIP PNEVMATIKE

1.1 Vlogo za podelitev ES-homologacije za tip pnevmatike skladno s členom 7(1) in (2) Direktive 2007/46/ES vloži proizvajalec.

1.1.1 Vlogi za podelitev ES-homologacije skladno s Prilogo II je treba priložiti opis tipa pnevmatike v trojniku, kakor je opisano v opisnem listu v Dodatku 1.

1.1.1.1 Vlogi je treba priložiti (v trojniku) skico ali reprezentančno fotografijo, iz katere je razviden vzorec profila tekalne plasti pnevmatike, ter skico napolnjene pnevmatike, vgrajene na merilno platišče, ki kaže mere tipa pnevmatike, predloženega za homologacijo (glej točki 6.1.1 in 6.1.2 Priloge II).

1.1.1.2 Vlogi je treba priložiti poročilo o preskusu, izdano pri imenovani tehnični službi, ali pa vzorce, katerih število določi homologacijski organ.

1.1.2 Vlogi za podelitev ES-homologacije po Prilogi V je treba v trojniku priložiti opis tipa pnevmatike skladno z opisnim listom iz Dodatka 3.

1.1.2.1 Vlogi je treba priložiti (v trojniku) skice, risbe ali fotografije reprezentančnega vzorca (reprezentančnih vzorcev) profila tekalne plasti za tip pnevmatik.

1.1.2.2 Vlogi je treba priložiti poročilo o preskusu, izdano pri imenovani tehnični službi, ali pa vzorce, katerih število določi homologacijski organ.

1.2 Proizvajalec lahko zaprosi za razširitev ES-homologacije

1.2.1 zaradi vključitve spremenjenih tipov pnevmatik v ES-homologacije po Prilogi II in/ali

1.2.2 zaradi vključitve dodatnih oznak velikosti pnevmatik in/ali spremenjenih znamk ali blagovnih znamk proizvajalca in/ali vzorcev tekalne plasti v ES-homologacije po Prilogi V.

ê 2005/11/ES čl. 1

1.3 Homologacijski organ lahko prizna laboratorije proizvajalcev pnevmatik kot pooblaščene preskuševalne laboratorije v skladu s členom 41 Direktive 2007/46/ES.

ê 2001/43/ES čl. 1, tč. 5 in Priloga tč. 2 (prilagojeno)

2. NAPISI

2.1 Vzorci tipa pnevmatik, predloženi v postopek ES-homologacije, morajo biti jasno vidljivo in neizbrisno označeni z blagovno znamko vložnika, pri tem pa mora biti še dovolj prostora za vpis oznake ES-homologacije, kakor je določeno v točki 4 te priloge.

3. ES-HOMOLOGACIJA

3.1 Za tipe pnevmatik, predložene skladno s točko 1.1.1 Ö te priloge Õ, ki izpolnjujejo zahteve Priloge II, se podeli ES-homologacija po členu 8, 9 in 10 Direktive 2007/46/ES in izda številka ES-homologacije.

3.1.1 Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali dokončnem prenehanju proizvodnje določenega tipa pnevmatik na podlagi Priloge II je treba posredovati državam članicam skladno s členom 8(7) in (8) Direktive 2007/46/ES.

3.1.2 Za vse tipe pnevmatik, predložene skladno s točko 1.1.2 Ö te priloge Õ, ki izpolnjujejo zahteve Priloge V, se podeli ES-homologacija po členu Ö 8. 9 in 10 Õ Direktive 2007/46/ES in izda številka ES-homologacije.

3.2.1 Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o dokončnem prenehanju proizvodnje določenega tipa pnevmatik na podlagi Priloge V je treba posredovati državam članicam skladno s členom 8(7) in (8) Direktive 2007/46/ES.

3.3 Za vsak homologirani tip pnevmatike je treba podeliti številko ES-homologacije. Ista država članica ne sme podeliti iste številke drugemu tipu pnevmatik. Zlasti morajo biti številke ES-homologacije, podeljene po Prilogi II, drugačne od številk ES-homologacije, podeljene po Prilogi V.

4. OZNAKA ES-HOMOLOGACIJE

4.1 Vsaka pnevmatika, ustrezna tipu, ki mu je bila podeljena ES-homologacija na podlagi te direktive, mora nositi ustrezno oznako ES-homologacije.

4.2 Oznaka ES-homologacije sestoji iz pravokotnika okrog male črke „e“ in ji sledi številčna oznaka države članice, ki je podelila homologacijo na podlagi Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES. Številka ES-homologacije sestoji iz številke ES-homologacije, kakor je navedena na certifikatu za ta tip, pred katero sta dve števili, in sicer „00“ za pnevmatike za gospodarska vozila, „02“ za pnevmatike za osebna vozila.

4.2.1 Pravokotnik oznake ES-homologacije mora imeti dolžino najmanj 12 mm in višino najmanj 8 mm. Višina črk in številk mora biti najmanj 4 mm.

4.3 Oznake in številke ES-homologacije in tudi dodatni napisi, predpisani v Prilogi II, točka 3, slednji za homologacijo po zahtevah Priloge II, morajo biti nameščeni, kakor je predpisano v navedeni točki.

4.4 Za homologacijskimi številkami, podeljenimi na podlagi Priloge V, mora slediti črka „s“ kot okrajšava za besedo „sound“ — zvok.

4.5 Spodaj je naveden primer oznake ES-homologacije:

[pic]

Pnevmatika z zgoraj prikazano oznako ES-homologacije je pnevmatika gospodarskega vozila (00), ki izpolnjuje zahteve ES-homologacije (e), za katero je bila oznaka ES-homologacije podeljena na Irskem (24) pod številko 479 na podlagi Priloge II in v Italiji (3) pod številko 687-s po Prilogi V.

Opomba: Številki „479“ in „687“ (homologacijske številke oznake ES-homologacije) in številka „24“ ter številka „3“ (črkovne in številčne oznake držav članic, ki so podelile ES-homologacijo) so navedene samo kot primer.

Homologacijske številke morajo biti nameščene ob pravokotniku in so lahko nad pravokotnikom, pod pravokotnikom, na njegovi levi ali na desni strani. Vsi znaki homologacijske številke morajo biti na eni strani glede na črko „e“ in obrnjeni v isto smer.

5. SPREMEMBA TIPA PNEVMATIKE

5.1 Pri spremembah tipa pnevmatike, homologiranega na podlagi Priloge II ali na podlagi Priloge V, se uporabljajo določbe člena 13 do 16 Direktive 2007/46/ES.

5.2 Pri spremembi vzorca profila tekalne plasti pnevmatike, homologirane na podlagi Priloge II, se izhaja iz predpostavke, da niso potrebne ponovitve preskusov, predpisanih v Prilogi II.

5.3 Če se vrsti pnevmatike, homologirane po Prilogi V, dodajo nove oznake velikosti pnevmatik oziroma trgovske oznake, homologacijski organ določi zahteve za ponovno preskušanje.

5.4 Pri spremembi vzorca profila tekalne plasti pri vrsti pnevmatik, homologiranih po Prilogi V, je treba ponovno preskušati reprezentančni sklop vzorcev, razen če je homologacijski organ prepričan, da ta sprememba ne bo vplivala na hrup, ki nastaja pri kotaljenju pnevmatik.

6. SKLADNOST PROIZVODNJE

6.1 Splošne ukrepe za zagotovitev skladnosti proizvodnje je treba sprejeti skladno z določbami člena 12 Direktive 2007/46/ES.

6.2 Če raven hrupa preskušane pnevmatike zlasti pri preverjanjih skladnosti proizvodnje skladno z Dodatkom 1 k Prilogi V ne presega mejnih vrednosti, predpisanih v točki 4.2 Priloge V, za več kot 1 dB(A), se šteje, da proizvodnja izpolnjuje zahteve točke 4 Priloge V.

_______________

ê 2001/43/ES čl. 1, tč. 5 in Priloga tč. 3 (prilagojeno)

Dodatek 1

OPISNI LIST ŠT … V ZVEZI Z ES-HOMOLOGACIJO TIPA PNEVMATIKE

ê 92/23/EGS

[pic]

_____________________

ê 2001/43/ES čl. 1, tč. 5 in Prologa tč. 4

Dodatek 2

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI (pnevmatike)

VZOREC

(največji format: A4 (210 mm x 297 mm))

ê 92/23/EGS (prilagojeno)

è1 2001/43/ES čl. 1, tč. 1

è2 2001/43/ES čl. 1, tč. 5 in Priloga tč. 5

[pic]

sestavnega dela y zvezi z Direktivo […] o pnevmatikah.

[pic][pic]

è1 ç è2 ç

[pic]

_________________

ê 2001/43/ES čl. 1, tč. 5 in Prologa tč. 6 (prilagojeno)

Dodatek 3

OPISNI LIST ŠT … V ZVEZI Z ES-HOMOLOGACIJO TIPA PNEVMATIKE GLEDE NA HRUP PRI KOTALJENJU

Naslednje podatke, če pridejo v poštev, je treba predložiti v trojniku skupaj s seznamom priloženih dokumentov. Morebitne risbe morajo biti v ustreznem merilu in dovolj podrobne na formatu A4 ali zložene na ta format. Če so posamezne funkcije upravljane z mikroprocesorji, morajo biti dodane informacije o njihovem delovanju.

1. SPLOŠNO

1.1 Ime proizvajalca:

1.2 Ime in naslov vložnika:

1.3 Naslov(-i) proizvodne(ih) tovarne (tovarn):

1.4 Blagovna(-e) znamka(-e) ali trgovska(-e) oznaka(-e), ki se uporablja(-jo) za določeno pnevmatiko v postopku homologacije.

2. PNEVMATIKE

2.1 Klasifikacija pnevmatike: (razred C1, razred C2 ali razred C3

2.2 Vrsta uporabe: (normalna, snežna ali posebna)

2.3 Podatki o glavnih značilnostih glede na vpliv na hrup pri kotaljenju, vzorca(-ev) profila tekalne plasti, ki bo(-do) uporabljen(-i) na označeni vrsti velikosti pnevmatik. Ti podatki so lahko podani na risbah, fotografijah ali opisu, vendar morajo biti zadostni, da homologacijski organ ali tehnična služba lahko ugotovi, ali bodo poznejše spremembe glavnih značilnosti škodljivo vplivale na hrup pri kotaljenju.

Opomba: Vpliv sprememb manjših podrobnosti tekalne plasti in zgradbe pnevmatike na hrup pri kotaljenju bo določen pri preverjanju skladnosti proizvodnje.

2.4 Zgradba pnevmatike

2.5 Seznam oznak tekalne plasti:

(za vsako trgovsko oznako ali blagovno znamko navesti seznam oznak pnevmatik skladno s točko 2.17 Priloge II k Direktivi […], pri pnevmatikah razreda C1 pa se doda oznaka „ojačeno“ ali „dodatna obremenitev“, če pride v poštev).

___________________

ê 2001/43/ES čl. 1, tč. 5 in Prologa tč. 6

Dodatek 4

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI (hrup proti kotaljenju)

VZOREC

(največji format: A4 (210 mm x 297 mm))

[pic]za tip pnevmatik po Prilogi V k Direktivi […] o hrupu pri kotaljenju pnevmatik.

[pic]

[pic]

____________

ê 92/23/EGS (prilagojeno)

è1 2001/43/ES čl. 1, tč. 1

PRILOGA II

ZAHTEVE ZA PNEVMATIKE

1. POMEN IZRAZOV

2. ZA NAMENE TE DIREKTIVE:

2.1 „ tip pnevmatike “ pomeni vrsto pnevmatik, ki se ne razlikujejo po teh bistvenih značilnostih:

2.1.1 proizvajalčevo ime ali blagovna znamka;

2.1.2 oznaka velikosti pnevmatike;

2.1.3 vrsta uporabe:

- normalna: normalne pnevmatike za cestno uporabo,

- posebna: pnevmatike za posebno uporabo, npr. pnevmatike za mešano uporabo (cestno in terensko), in pri omejeni hitrosti,

- zimske pnevmatike,

- zasilne rezervne pnevmatike;

2.1.4 zgradba (diagonalna, prepasana diagonalna, radialna);

2.1.5 kategorija hitrosti;

2.1.6 indeks nosilnosti;

2.1.7 presek pnevmatike;

2.2 „ zimska pnevmatika “ pomeni pnevmatiko, pri kateri sta tekalna plast in zgradba načrtovana predvsem tako, da zagotavljata v blatu in svežem ali mehkem snegu boljšo učinkovitost kot normalna pnevmatika. Tekalna plast zimske pnevmatike je na splošno sestavljena iz kanalov (reber) in/ali blokov tekalne površine, ki so bolj razmaknjeni kot pri normalni pnevmatiki;

2.3 „zgradba “ pnevmatike pomeni tehnične značilnosti karkase pnevmatike. Ločimo predvsem:

2.3.1 „ diagonalno zgradbo “, pri kateri niti vložkov potekajo od noge do noge, vložki pa so položeni tako, da potekajo niti pod izmeničnim kotom, znatno manjšim od 90° na smer gibanja kolesa;

2.3.2 „ prepasano diagonalno zgradbo “, pri kateri je diagonalna zgradba učvrščena z obdajajočim pasom, sestavljenim iz dveh ali več vložkov, v katerih so kordne niti zelo neraztegljive. Vložki pasu so položeni drug na drugega tako, da niti sosednjih vložkov oklepajo kot, ki je primerljiv s kotom niti v vložkih karkase;

2.3.3 „ radialno zgradbo “, pri kateri niti vložkov karkase potekajo od noge do noge, vložki pa so položeni tako, da niti v njih potekajo pod kotom 90° na smer gibanja kolesa. Karkasa je učvrščena z zelo neraztegljivim obdajajočim pasom;

2.3.4 „ ojačano zgradbo “, pri kateri je karkasa odpornejša od karkase ustrezne standardne pnevmatike;

2.3.5 „ zasilna rezervna pnevmatika “, ki se razlikuje od pnevmatike za vgradnjo v katero koli vozilo za normalne vozne razmere in je namenjen samo za začasno uporabo v omejenih voznih razmerah;

2.3.6 „ zasilna rezervna pnevmatika tipa T “, ki je namenjena za uporabo pod tlakom, višjim od tlaka, določenega za standardne in ojačane pnevmatike;

2.4 „ noga “ pomeni del pnevmatike, ki ima takšno obliko in zgradbo, da se prilega platišču in drži pnevmatiko na njem[15];

2.5 „ kord “ pomeni vzorce predenja niti v vložkih pnevmatike[16];

2.6 „ vložek “ pomeni plast z gumo obloženih vzporednih kordnih niti[17];

2.7 „ karkasa “ pomeni del pnevmatike, ki ni tekalna plast in gumijasta bočnica in ki napihnjena pomaga prenašati obremenitve[18];

2.8 „ tekalna plast “ pomeni del pnevmatike, ki je v stiku s podlago[19];

2.9 „ bočnica “ pomeni del pnevmatike, razen tekalne plasti, ki je viden, kadar na platišče nameščeno pnevmatiko pogledamo s strani[20];

2.10 „ spodnja bočnica “ pomeni območje pod črto najširšega preseka pnevmatike, ki je vidno, če pnevmatiko, nameščeno na platišče, pogledamo s strani[21];

2.11 „ kanal v tekalni plasti “ pomeni prostor med sosednjima rebroma ali blokoma v dezenu tekalne plasti[22]

2.12 „ širina preseka “ pomeni linearno razdaljo med zunanjima površinama bočnic napihnjene pnevmatike brez upoštevanja debeline napisov (oznak), dekoracij ali zaščitnih trakov ali reber[23];

2.13 „ celotna širina “ pomeni linearno razdaljo med zunanjima površinama bočnic napihnjene pnevmatike z upoštevanjem debeline napisov (oznak), dekoracij ali zaščitnih trakov ali reber[24];

2.14 „ višina preseka “ pomeni razdaljo, enako polovični razliki zunanjega premera pnevmatike in nazivnega premera platišča[25];

2.15 „ nazivno presečno razmerje Ra “ pomeni stokratnik števila, dobljenega z deljenjem nazivne višine preseka v milimetrih z nazivno širino preseka v milimetrih;

2.16 „ zunanji premer “ pomeni celotni premer nove napihnjene pnevmatike[26];

2.17 „ oznaka velikosti pnevmatike “:

2.17.1 pomeni oznako, ki kaže:

2.17.1.1 nazivno širino preseka. Ta širina mora biti izražena v mm, razen pri pnevmatikah, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu tabel v Dodatku 5;

2.17.1.2 nazivno presečno razmerje, razen pri pnevmatikah, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu tabel v Dodatku 5;

2.17.1.3 dogovorjeno število „d“ (simbol „d“), ki pomeni nazivni premer platišča in ustreza premeru platišča, izraženemu v colah (števila, manjša od 100 – glej tabelo) ali mm (števila, večja od 100), vendar ne obema.

Celotno območje vrednosti je prikazano v spodnji tabeli:

Nazivni premer platišča (simbol „d“) |

Izraženo v colah (koda) | Vrednost v mm (točka 6.1.2.1) |

10 | 254 |

11 | 279 |

12 | 305 |

13 | 330 |

14 | 356 |

15 | 381 |

16 | 406 |

17 | 432 |

18 | 457 |

19 | 483 |

20 | 508 |

21 | 533 |

22 | 559 |

24 | 610 |

25 | 635 |

14,5 | 368 |

16,5 | 419 |

17,5 | 445 |

19,5 | 495 |

20,5 | 521 |

22,5 | 572 |

24,5 | 622 |

2.17.1.4 črko „T“ pred nazivno širino preseka pri zasilnih rezervnih pnevmatikah tipa T;

2.18 „ nazivni premer platišča (d) “ pomeni premer platišča, na katero se vgradi odgovarjajoča pnevmatika[27];

2.19 „ platišče “ pomeni oporo, na kateri sedita nogi pnevmatike, bodisi pnevmatike z zračnico ali brez nje[28];

2.20 „ teoretično platišče “ pomeni namišljeno platišče, katerega širina naj bi bila enaka x-kratniku nazivne širine preseka pnevmatike; vrednost „x“ mora določiti proizvajalec pnevmatike;

2.21 „ merilno platišče “ pomeni platišče, na katero je treba vgraditi pnevmatiko, da se izmeri njena velikost;

2.22 „ preskusno platišče “ pomeni platišče, na katero je treba vgraditi pnevmatiko, da se opravijo preskusi;

2.23 „ trganje “ pomeni odletavanje delcev gume s tekalne plasti;

2.24 „ ločevanje korda “ pomeni ločevanje kordnih nitk od njihove gumijaste prevleke;

2.25 „ razslojevanje vložkov “ pomeni ločevanje sosednjih vložkov;

2.26 „ ločevanje tekalne plasti “ pomeni odlet tekalne plasti od karkase;

2.27 „ indikatorji obrabe “ pomenijo mostičke v dnu kanalov tekalne plasti, ki so načrtovani za vizualno oceno stopnje obrabljenosti tekalne plasti;

2.28 „ indeks nosilnosti “ pomeni eno ali dve številki, ki kažeta obremenitev, ki jo lahko prenese pnevmatika pri enojni ali dvojni montaži pri hitrosti, ki ustreza primerni kategoriji hitrosti, kadar se uporablja v skladu z zahtevami za uporabo, ki jih določi proizvajalec. Seznam teh indeksov in pripadajočih obremenitev je v Dodatku 2 Priloge II;

2.28.1 na pnevmatikah za osebna vozila je lahko le en indeks nosilnosti;

2.28.2 na pnevmatikah za gospodarska vozila sta lahko en ali dva indeksa nosilnosti, prvi za enojno montažo in drugi, če obstaja, za dvojno montažo; če sta navedena oba indeksa, sta ločena s poševnico (/);

2.28.3 tip pnevmatike ima lahko en ali dva indeksa nosilnosti, odvisno od tega, ali veljajo določbe točke 6.2.5;

2.29 „ kategorija hitrosti “, izražena s simbolom kategorije hitrosti, kakor je prikazano v tabeli v točki 2.29.3;

2.29.1 pri pnevmatikah za osebna vozila največja hitrost, ki jo lahko prenese pnevmatika;

2.29.2 pri pnevmatikah za gospodarska vozila hitrost, pri kateri lahko pnevmatika nosi obremenitev, ki ustreza indeksu nosilnosti;

2.29.3 Kategorije hitrosti so prikazane v spodnji tabeli:

Simbol kategorije hitrosti | Ustrezna hitrost (km/h ) |

F | 80 |

G | 90 |

J | 100 |

K | 110 |

L | 120 |

M | 130 |

N | 140 |

P | 150 |

Q | 160 |

R | 170 |

S | 180 |

T | 190 |

U | 200 |

H | 210 |

V | 240 |

2.29.4 pnevmatike, primerne za največje hitrosti nad 240 km/h, imajo v oznaki velikosti pnevmatike črkovno kodo „Z“;

2.29.5 tip pnevmatike ima lahko en ali dva simbola kategorije hitrosti, odvisno od tega, ali veljajo določbe točke 6.2.5 ali ne;

2.30 „ tabela: Odstopanja nosilnosti glede na hitrost “ pomeni tabelo v Dodatku 8 Priloge II, ki prikazuje odvisnost odstopanj obremenitev, ki jih lahko prenese pnevmatika pri uporabi pri drugačnih hitrostih od tistih, ki ustrezajo njenemu simbolu kategorije hitrosti;

2.30.1 kadar se uporabljajo določbe točke 6.2.5 pa niti pri pnevmatikah za osebna vozila niti pri pnevmatikah za gospodarska vozila odstopanja nosilnosti ne veljajo za dodatne indekse nosilnosti in simbole kategorij hitrosti;

2.31 „ največja obremenitev “ pomeni največjo maso, ki jo pnevmatika lahko prenese:

2.31.1 pri pnevmatikah za osebna vozila, primernih za hitrosti, ki ne presegajo 210 km/h, največja obremenitev ne sme presegati vrednosti, ki jo določa indeks nosilnosti pnevmatike;

2.31.2 pri pnevmatikah za osebna vozila, primernih za hitrosti od 210 km/h do 240 km/h (pnevmatike s simbolom kategorije hitrosti „V“), največja obremenitev ne sme presegati v spodnji tabeli prikazanega odstotka vrednosti, ki jo določa indeks nosilnosti pnevmatike, ob upoštevanju največje hitrosti vozila z vgrajeno pnevmatiko:

Največja hitrost (km/h) | Obremenitev (%) |

215 | 98,5 |

220 | 97 |

225 | 95,5 |

230 | 94 |

235 | 92,5 |

240 | 91 |

Za vmesne vrednosti največjih hitrosti je dovoljena linearna interpolacija največje obremenitve;

2.31.3 pri hitrostih nad 240 km/h (pnevmatike „Z“) največja obremenitev ne sme presegati vrednosti, ki jo predpiše proizvajalec pnevmatike, ob upoštevanju največje hitrosti vozila z vgrajeno pnevmatiko;

2.31.4 pri pnevmatikah za gospodarska vozila največja obremenitev ne sme niti pri enojni niti pri dvojni montaži presegati odstotka vrednosti, povezane z ustreznim indeksom nosilnosti pnevmatike, kakor je prikazano v tabeli „Odstopanja nosilnosti glede na hitrost“ (glej točko 2.30), ob upoštevanju simbola kategorije hitrosti pnevmatike in največje hitrosti vozila z vgrajeno pnevmatiko. Če veljajo dodatni indeksi nosilnosti in simboli kategorij hitrosti, velja tudi za slednje, da določajo največjo obremenitev pnevmatike;

2.32 „ pnevmatika za osebna vozila “ pomeni pnevmatiko, načrtovano predvsem, vendar ne izključno, za osebna vozila (motorna vozila kategorije M1) in njihove priklopnike (01 in 02);

2.33 „ pnevmatika za gospodarska vozila “ pomeni pnevmatiko, načrtovano predvsem, vendar ne izključno, za vozila, ki niso osebna vozila (motorna vozila kategorij M2, M3, N), in njihove priklopnike (03 in 04);

2.34 „ tlak pnevmatike na podlago (F/Ac) “ pomeni povprečno obremenitev na enoto površine, s katero pnevmatika na ploskvi naleganja pritiska na podlago, izraženo kot količnik med navpično silo na os kolesa (F) in površino naleganja pnevmatike (Ac) v statičnih pogojih, merjeno pri pnevmatiki, napolnjeni s tlakom (hladna pnevmatika), priporočenim za predvideno vrsto uporabe pnevmatike. Izražen je v kN/m2;

2.35 „ površina naleganja pnevmatike (Ac) “ pomeni površino ravne ploskve, ki jo omejuje navidezni obod naleganja pnevmatike na podlago. Izražena je v m2;

2.36 „ dejanski obod naleganja pnevmatike “ pomeni konveksno mnogokotniško krivuljo, ki oriše najmanjšo ploskev, ki vsebuje vse točke stika med pnevmatiko in podlago;

2.37 „ tlak hladne pnevmatike “ pomeni notranji tlak v pnevmatiki, kadar je njegova temperatura enaka temperaturi okolice, povišanje tlaka zaradi uporabe pnevmatike pa ni vključeno. Izražen je v barih ali kPa.

3. ZAHTEVE GLEDE OZNAČEVANJA

3.1 Pnevmatike morajo biti označene z:

3.1.1 imenom proizvajalca ali blagovno znamko;

3.1.2 oznako velikosti pnevmatike, kot je določeno v točki 2.17;

3.1.3 navedbo zgradbe:

3.1.3.1 na diagonalnih pnevmatikah brez oznake ali s črko „D“;

3.1.3.2 na radialnih pnevmatikah s črko „R“ pred oznako nazivnega premera in neobvezno z besedo „RADIAL“;

3.1.3.3 na prepasanih diagonalnih pnevmatikah s črko „B“ pred oznako nazivnega premera platišča in z besedami „BIAS-BELTED“;

3.1.4 navedbo kategorije hitrosti pnevmatike s simbolom, prikazanim v točki 2.29; pri pnevmatikah, ki so primerne za hitrosti, večje od 240 km/h, mora biti kategorija hitrosti pnevmatike prikazana s črko „Z“ pred navedbo zgradbe (glej točko 3.1.3);

3.1.5 napisom „M + S“ (možno še „M. S.“ ali „M & S“) pri zimskih pnevmatikah;

3.1.6 indeksom nosilnosti, ki je opredeljen v točki 2.28;

3.1.6.1 pri pnevmatikah, primernih za hitrosti, večje od 240 km/h, lahko navedbo indeksa nosilnosti izpustimo;

3.1.7 besedo „TUBELESS“, če je pnevmatika namenjena za uporabo brez zračnice;

3.1.8 besedo „REINFORCED“, če je pnevmatika ojačana;

3.1.9 datumom izdelave v obliki treh števk, od katerih prvi dve prikazujeta teden, zadnja pa leto izdelave;

3.1.10 pri pnevmatikah za gospodarska vozila, pri katerih se lahko kanali dodatno narežejo, z narobe obrnjenim simbolom „[pic]“, katerega premer je vsaj 20 mm, ali besedo „REGROOVABLE“, odtisnjeno v ali na vsako bočnico;

3.1.11 pri pnevmatikah za gospodarska vozila navedbo z indeksom „PSI“ (glej Dodatek 4) ali tlakom v napolnjeni pnevmatiki, potrebnim za preskuse zmogljivosti (obremenitev/hitrost), kakor je pojasnjeno v Dodatku 7 Dela 2;

3.1.12 dodatnim indeksom ali indeksi nosilnosti in simbolom kategorije hitrosti, če veljajo določbe iz točke 6.2.5.

3.2 V Dodatku 3 so primeri razporeditve oznak za pnevmatike.

3.3 Na pnevmatiki mora biti tudi oznaka è1 ES-homologacija ç, katere vzorec je prikazan v točki 4.5 Priloge I.

MESTO OZNAK

3.4 Oznake iz točk 3.1 in 3.3, morajo biti jasno in čitljivo vtisnjene v ali na obe bočnici in vsaj na eni strani na spodnjem delu bočnice:

3.4.1 pri simetričnih pnevmatikah morajo biti vse omenjene oznake Ö iz točke 3.4 Õ na obeh bočnicah, razen oznak iz točk 3.1.9, 3.1.11 in 3.3, ki so lahko le na eni bočnici,

3.4.2 pri asimetričnih pnevmatikah morajo biti vse oznake vsaj na zunanji bočnici.

(4.)

(5.)

(6.)

6.1 Zahteve glede mer

6.1.1 Širina preseka pnevmatike

6.1.1.1 Razen v primeru iz točke 6.1.1.2, se širina preseka izračuna po naslednji formuli:

S = S1+ K (A – A1),

pri čemer je: |

S | = | „širina preseka“, izražena v mm[29] in izmerjena na merilnem platišču; |

S1 | = | „nazivna širina preseka“ v mm, prikazana na bočnici pnevmatike v predpisani oznaki velikosti pnevmatike; |

A | = | širina (izražena v mm) teoretičnega platišča, ki jo proizvajalec navede v opisnem listu (glej točko 6.11 Dodatka 1 k Prilogi I); |

A1 | = | širina (izražena v mm) teoretičnega platišča; enaka je S1, pomnoženi s faktorjem x, kakor določi proizvajalec pnevmatike (glej točko 6.15 Dodatka 1 k Prilogi I); K = 0,4. |

6.1.1.2 Pri tipih pnevmatik, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu tabel v Dodatku 5 A ali 5 B, sta širina merilnega platišča (A) in širina preseka (S) navedeni nasproti oznake velikosti v teh tabelah.

6.1.2 Zunanji premer pnevmatike

6.1.2.1 Razen v primeru iz točke 6.1.2.2, se zunanji premer pnevmatike izračuna po naslednji formuli:

D = d + 0,02 H,

pri čemer je: |

D zunanji premer, izražen v mm, |

d vrednost, določena v točki 2.17.1.3 in izražena v mm, |

H nazivna višina preseka v mm, ki je enaka S1 x 0,01 Ra; |

pri čemer je: |

Ra nazivno presečno razmerje, |

ustrezno oznaki velikosti pnevmatike na bočnici pnevmatike, v skladu z zahtevami točke 3.

6.1.2.2 Pri tipih pnevmatik, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu tabel v Dodatku 5, je zunanji premer naveden nasproti oznake velikosti v teh tabelah.

6.1.3 Metoda merjenja velikosti pnevmatike

Dejanska velikost pnevmatike se meri, kot je opisano v Dodatku 6.

6.1.4 Širina preseka pnevmatike: specifikacija toleranc

6.1.4.1 Celotna širina pnevmatike je lahko manjša od širine preseka, določene v skladu s točko 6.1.1 ali prikazane v Dodatku 5;

6.1.4.2 Te vrednosti ne smejo biti večje za več kot:

6.1.4.2.1 pri diagonalni zgradbi: 6 % pri pnevmatikah za osebna vozila, 8 % pri pnevmatikah za gospodarska vozila;

6.1.4.2.2 pri radialni zgradbi: 4 %; in

6.1.4.2.3 če ima pnevmatika poseben zaščitni pas, se lahko vrednost, povečana po zgoraj navedenih tolerancah, poveča za 8 mm.

6.1.4.2.4 pri pnevmatikah, katerih širina preseka presega 305 mm in ki so namenjene za dvojno namestitev, nazivna vrednost ne sme biti večja za več kot 2 % pri radialni zgradbi ali 4 % pri diagonalni.

6.1.5 Zunanji premer pnevmatike: specifikacija toleranc

Zunanji premer pnevmatike ne sme presegati vrednosti Dmin in Dmax, dobljenih po naslednjih formulah:

Dmin | = | d + (2H x a) |

Dmax | = | d + (2H x b) |

6.1.5.1 za velikosti, naštete v Dodatku 5:

H = 0,5 (D – d) - (glej pojasnila v točki 6.1.2.2).

6.1.5.2 za druge velikosti, ki niso naštete v Dodatku 5:

„H“ in „d“ sta določena v točki 6.1.2.1.

6.1.5.3 koeficienta „a“ in „b“ sta:

6.1.5.3.1 koeficient „a“ = 0,97;

6.1.5.3.2 koeficient „b“ za normalne, posebne, zimske ali zasilne rezervne pnevmatike:

Vrsta uporabe | Pnevmatike za osebna vozila | Pnevmatike za gospodarska vozila |

Radialni | Diagonalni | Radialni | Diagonalni |

Običajna | 1,04 | 1,08 | 1,04 | 1,07 |

Posebna | — | — | 1,06 | 1,09 |

Zimska | 1,04 | 1,08 | 1,04 | 1,07 |

Zasilna | 1,04 | 1,08 | — | — |

6.1.5.4 pri zimskih pnevmatikah je lahko zunanji premer (Dmax), določen v skladu Ö s točko 6.1.5 Õ, večji za 1 %.

6.2 Zahteve glede preskusa zmogljivosti (obremenitev/hitrost)

6.2.1 Na pnevmatiki je treba opraviti preskus zmogljivosti (obremenitev/hitrost) v skladu z ustreznim postopkom, opisanim v Dodatku 7.

6.2.2 Pnevmatika, ki po ustreznih preskusih zmogljivosti (obremenitev/hitrost) ne kaže nikakršnega ločevanja tekalne plasti, razslojevanja vložkov, ločevanja kordov, trganj ali raztrganih kordov, je uspešno opravila preskus.

6.2.3 Zunanji premer pnevmatike, izmerjen šest ur po preskusu zmogljivosti (obremenitev/hitrost), ne sme biti za 3,5 % večji od zunanjega premera, izmerjenega pred preskusom.

6.2.4 Če je predložena vloga za Ö ES Õ homologacijo tipa pnevmatike za gospodarska vozila, se uporabijo kombinacije obremenitev/hitrost iz tabele v Dodatku 8, preskusa zmogljivosti (obremenitev/hitrost), opisanega v točki 6.2.1, pa ni treba opraviti za vrednosti obremenitve in hitrosti, ki niso nazivne vrednosti.

6.2.5 Če je predložena vloga (glej točko 6.13 Dodatka I k Prilogi I) za Ö ES Õ homologacijo tipa pnevmatike za gospodarska vozila, ki ima poleg vrednosti, navedene v tabeli v Dodatku 8, za spreminjanje nosilnosti v odvisnosti od hitrosti še neko drugo kombinacijo obremenitev/hitrost, je treba preskus zmogljivosti (obremenitev/hitrost), opisan v točki 6.2.1, opraviti tudi na drugi pnevmatiko istega tipa za to dodatno kombinacijo obremenitev/hitrost.

6.2.6 Kadar proizvajalec pnevmatik proizvaja serijo pnevmatik, ni potreben preskus zmogljivosti (obremenitev/hitrost) za vsak tip pnevmatike v seriji. Po presoji homologacijskega organa se lahko opravi izbira najmanj ugodnega primera.

6.3 Kazalci obrabe

6.3.1 Na tekalni plasti pnevmatik za osebna vozila mora biti vsaj šest prečnih vrst kazalcev obrabljenosti, ki so približno enakomerno porazdeljeni v širokih kanalih na srednjem delu tekalne plasti, ki sestavlja približno tri četrtine širine tekalne plasti. Kazalci obrabe morajo biti taki, da jih ne moremo zamenjati z gumijastimi brazdami med rebri ali bloki tekalne plasti.

6.3.2 Pri pnevmatikah, katerih mere ustrezajo vgradnji v platišča z nazivnim premerom 12'' ali manj, so dovoljene tudi štiri vrste kazalcev obrabe.

6.3.3 Kazalci obrabe morajo vizualno pokazati, kdaj je globina kanalov na tekalni plasti zmanjšana na 1,6 mm s toleranco + 0,6/– 0 mm.

______________________

Dodatek 1

POJASNEVALNA RISBA

(glej točki 2 in 6.1 v Prilogi II)

[pic]

_______________

Dodatek 2

SEZNAM SIMBOLOV INDEKSOV NOSILNOSTI IN USTREZNE NAJVEČJE MASE, KI SE LAHKO PREVAŽAJO (KG)

(glej točko 2.28 Priloge II)

20 | 1,4 | 140 |

25 | 1,7 | 170 |

30 | 2,1 | 210 |

35 | 2,4 | 240 |

40 | 2,8 | 280 |

45 | 3,1 | 310 |

50 | 3,4 | 340 |

55 | 3,8 | 380 |

60 | 4,2 | 420 |

65 | 4,5 | 450 |

70 | 4,8 | 480 |

75 | 5,2 | 520 |

80 | 5,5 | 550 |

85 | 5,9 | 590 |

90 | 6,2 | 620 |

95 | 6,6 | 660 |

100 | 6,9 | 690 |

105 | 7,2 | 720 |

110 | 7,6 | 760 |

115 | 7,9 | 790 |

120 | 8,3 | 830 |

125 | 8,6 | 860 |

130 | 9,0 | 900 |

135 | 9,3 | 930 |

140 | 9,7 | 970 |

145 | 10,0 | 1000 |

150 | 10,3 | 1030 |

7. _________________

Dodatek 5

MERILNO PLATIŠČE, ZUNANJI PREMER IN ŠIRINA PRESEKA PNEVMATIK DOLOČENIH VELIKOSTI

(glej točki 6.1.1.2 in 6.1.2.2 Priloge II)

DEL A: PNEVMATIKE ZA OSEBNA VOZILA

TABELA 1

Pnevmatike diagonalne zgradbe

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (1) (v mm) | Širina preseka (1) (v mm) |

Superbalonske pnevmatike |

4,80-10 | 3,5 | 490 | 128 |

5,20-10 | 3,5 | 508 | 132 |

5,20-12 | 3,5 | 558 | 132 |

5,60-13 | 4 | 600 | 145 |

5,90-13 | 4 | 616 | 150 |

6,40-13 | 4,5 | 642 | 163 |

5,20-14 | 3,5 | 612 | 132 |

5,60-14 | 4 | 626 | 145 |

5,90-14 | 4 | 642 | 150 |

6,40-14 | 4,5 | 666 | 163 |

5,60-15 | 4 | 650 | 145 |

5,90-15 | 4 | 668 | 150 |

6,40-15 | 4,5 | 692 | 163 |

6,70-15 | 4,5 | 710 | 170 |

7,10-15 | 5 | 724 | 180 |

7,60-15 | 5,5 | 742 | 193 |

8,20-15 | 6 | 760 | 213 |

Nizkopresečne pnevmatike |

5,50-12 | 4 | 552 | 142 |

6,00-12 | 4,5 | 574 | 156 |

7,00-13 | 5 | 644 | 178 |

7,00-14 | 5 | 668 | 178 |

7,50-14 | 5,5 | 688 | 190 |

8,00-14 | 6 | 702 | 203 |

6,00-15 L | 4,5 | 650 | 156 |

Super nizkopresečne pnevmatike (2) |

155-13/6,15-13 | 4,5 | 582 | 157 |

165-13/6,45-13 | 4,5 | 600 | 167 |

175-13/6,95-13 | 5 | 610 | 178 |

155-14/6,15-14 | 4,5 | 608 | 157 |

165-14/6,45-14 | 4,5 | 626 | 167 |

175-14/6,95-14 | 5 | 638 | 178 |

185-14/7,35-14 | 5,5 | 654 | 188 |

195-14/7,75-14 | 5,5 | 670 | 198 |

Ultra nizkopresečne pnevmatike |

5,9-10 | 4,5 | 483 | 148 |

6,5-13 | 4,5 | 586 | 166 |

6,9-13 | 4,5 | 600 | 172 |

7,3-13 | 5 | 614 | 184 |

(1) Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II. (2) Sprejemljive so naslednje oznake velikosti: 185–14/7,35–14 ali 185–14 ali 7,35–14 ali 7,35–14/185–14. |

TABELA 2

Pnevmatike radialne zgradbe

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (1) (v mm) | Širina preseka (1) (v mm) |

5,60 R 13 | 4 | 606 | 145 |

5,90 R 13 | 4,5 | 626 | 155 |

6,40 R 13 | 4,5 | 640 | 170 |

7,00 R 13 | 5 | 644 | 178 |

7,25 R 13 | 5 | 654 | 184 |

5,90 R 14 | 4,5 | 654 | 155 |

5,60 R 15 | 4 | 656 | 145 |

6,40 R 15 | 4,5 | 690 | 170 |

6,70 R 15 | 5 | 710 | 180 |

140 R 12 | 4 | 538 | 138 |

150 R 12 | 4 | 554 | 150 |

150 R 13 | 4 | 580 | 149 |

160 R 13 | 4,5 | 596 | 158 |

170 R 13 | 5 | 608 | 173 |

150 R 14 | 4 | 606 | 149 |

180 R 15 | 5 | 676 | 174 |

(1) Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II. |

TABELA 3

Milimetrska serija – radialna

Oznaka velikosti pnevmatike (2) | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (2) (v mm) | Širina preseka (2) (v mm) |

125 R 10 | 3,5 | 459 | 127 |

145 R 10 | 4 | 492 | 147 |

125 R 12 | 3,5 | 510 | 178 |

135 R 12 | 4 | 522 | 184 |

145 R 12 | 4 | 542 |

155 R 12 | 4,5 | 550 | 155 |

125 R 13 | 3,5 | 536 | 127 |

135 R 13 | 4 | 548 | 137 |

145 R 13 | 4 | 566 | 147 |

155 R 13 | 4,5 | 578 | 157 |

165 R 13 | 4,5 | 596 | 167 |

175 R 13 | 5 | 608 | 178 |

185 R 13 | 5,5 | 624 | 188 |

125 R 14 | 3,5 | 562 | 127 |

135 R 14 | 4 | 574 | 137 |

145 R 14 | 4 | 590 | 147 |

155 R 14 | 4,5 | 604 | 157 |

165 R 14 | 4,5 | 622 | 167 |

175 R 14 | 5 | 634 | 178 |

185 R 14 | 5,5 | 650 | 188 |

195 R 14 | 5,5 | 666 | 198 |

205 R 14 | 6 | 686 | 208 |

215 R 14 | 6 | 700 | 218 |

225 R 14 | 6,5 | 714 | 228 |

125 R 15 | 3,5 | 588 | 127 |

135 R 15 | 4 | 600 | 137 |

145 R 15 | 4 | 616 | 147 |

155 R 15 | 4,5 | 630 | 157 |

165 R 15 | 4,5 | 646 | 167 |

175 R 15 | 5 | 660 | 178 |

185 R 15 | 5,5 | 674 | 188 |

195 R 15 | 5,5 | 690 | 198 |

205 R 15 | 6 | 710 | 208 |

215 R 15 | 6 | 724 | 218 |

225 R 15 | 6,5 | 738 | 228 |

235 R 15 | 6,5 | 752 | 238 |

175 R 16 | 5 | 686 | 178 |

185 R 16 | 5,5 | 698 | 188 |

205 R 16 | 6 | 736 | 208 |

(1) Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II. (2) Na nekaterih pnevmatikah se lahko premer platišča izrazi v mm: 10″ = 255 12″ = 305 13″ = 330 14″ = 355 15″ = 380 16″ = 405 (primer: 125 R 225) |

TABELA 4

Serija 70 – radialna ( * )

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (1) (v mm) | Širina preseka (1) (v mm) |

145/70 R 10 | 3,5 | 462 | 139 |

155/70 R 10 | 3,5 | 474 | 146 |

165/70 R 10 | 4,5 | 494 | 165 |

145/70 R 12 | 4 | 512 | 144 |

155/70 R 12 | 4 | 524 | 151 |

165/70 R 12 | 4,5 | 544 | 165 |

175/70 R 12 | 5 | 552 | 176 |

145/70 R 13 | 4 | 538 | 144 |

155/70 R 13 | 4 | 550 | 151 |

165/70 R 13 | 4,5 | 568 | 165 |

175/70 R 13 | 4,5 | 580 | 176 |

185/70 R 13 | 5 | 598 | 186 |

195/70 R 13 | 5,5 | 608 | 197 |

205/70 R 13 | 5,5 | 625 | 204 |

145/70 R 14 | 4 | 564 | 144 |

155/70 R 14 | 4 | 576 | 151 |

165/70 R 14 | 4,5 | 592 | 165 |

175/70 R 14 | 5 | 606 | 176 |

185/70 R 14 | 5 | 624 | 186 |

195/70 R 14 | 5,5 | 636 | 197 |

205/70 R 14 | 5,5 | 652 | 206 |

215/70 R 14 | 6 | 665 | 217 |

225/70 R 14 | 6 | 677 | 225 |

235/70 R 14 | 6,5 | 694 | 239 |

245/70 R 14 | 6,5 | 705 | 243 |

145/70 R 15 | 4 | 590 | 144 |

155/70 R 15 | 4 | 602 | 151 |

165/70 R 15 | 4,5 | 618 | 165 |

175/70 R 15 | 5 | 632 | 176 |

185/70 R 15 | 5 | 648 | 186 |

195/70 R 15 | 5,5 | 656 | 197 |

205/70 R 15 | 5,5 | 669 | 202 |

215/70 R 15 | 6 | 682 | 213 |

225/70 R 15 | 6 | 696 | 220 |

235/70 R 15 | 6,5 | 712 | 234 |

245/70 R 15 | 6,5 | 720 | 239 |

(*) Podatki o merah, ki veljajo za nekatere obstoječe pnevmatike. Za nove homologacije veljajo mere, izračunane v skladu s točkama 6.1.1.1. in 6.1.2.1. Priloge II. (1) Tolerance: glej točki 6.1.4. in 6.1.5. Priloge II. |

TABELA 5

Serija 60 – radialna ( * )

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (1) (v mm) | Širina preseka (1) (v mm) |

165/60 R 12 | 5 | 504 | 167 |

165/60 R 13 | 5 | 530 | 167 |

175/60 R 13 | 5,5 | 536 | 178 |

185/60 R 13 | 5,5 | 548 | 188 |

195/60 R 13 | 6 | 566 | 198 |

205/60 R 13 | 6 | 578 | 208 |

215/60 R 13 | 6 | 594 | 218 |

225/60 R 13 | 6,5 | 602 | 230 |

235/60 R 13 | 6,5 | 614 | 235 |

165/60 R 14 | 5 | 554 | 167 |

175/60 R 14 | 5,5 | 562 | 178 |

185/60 R 14 | 5,5 | 574 | 188 |

195/60 R 14 | 6 | 590 | 198 |

205/60 R 14 | 6 | 604 | 208 |

215/60 R 14 | 6 | 610 | 215 |

225/60 R 14 | 6 | 620 | 220 |

235/60 R 14 | 6,5 | 630 | 231 |

245/60 R 14 | 6,5 | 642 | 237 |

265/60 R 14 | 7 | 670 | 260 |

185/60 R 15 | 5,5 | 600 | 188 |

195/60 R 15 | 6 | 616 | 198 |

205/60 R 15 | 6 | 630 | 208 |

215/60 R 15 | 6 | 638 | 216 |

225/60 R 15 | 6,5 | 652 | 230 |

235/60 R 15 | 6,5 | 664 | 236 |

255/60 R 15 | 7 | 688 | 255 |

205/60 R 16 | 6 | 654 | 208 |

215/60 R 16 | 6 | 662 | 215 |

225/60 R 16 | 6 | 672 | 226 |

235/60 R 16 | 6,5 | 684 | 232 |

(*) Podatki o merah, ki veljajo za nekatere obstoječe pnevmatike. Za nove homologacije veljajo mere, izračunane v skladu s točkama 6.1.1.1. in 6.1.2.1. Priloge II. (1) Tolerance: glej točki 6.1.4. in 6.1.5. Priloge II. |

TABELA 6

Pnevmatike z večjo nosilnostjo – radialni

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (1) (v mm) | Širina preseka (1) (v mm) |

27 x 8,50 R 14 | 7 | 674 | 218 |

30 x 9,50 R 15 | 7,5 | 750 | 240 |

31 x 10,50 R 15 | 8,5 | 775 | 268 |

31 x 11,50 R 15 | 9 | 775 | 290 |

32 x 11,50 R 15 | 9 | 801 | 290 |

33 x 12,50 R 15 | 10 | 826 | 318 |

(1) Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II. |

DEL B: PNEVMATIKE ZA GOSPODARSKA VOZILA

TABELA 1

Pnevmatike za gospodarska vozila

RADIALNENORMALNO PRESEČNE PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA 5-STOPINJSKA ALI RAVNA PLATIŠČA

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

6,50 R 20 | 5,00 | 860 | 181 |

7,00 R 16 | 5,50 | 784 | 198 |

7,00 R 18 | 5,50 | 842 | 198 |

7,00 R 20 | 5,50 | 892 | 198 |

7,50 R 16 in/ali A16 ali 1–16 | 6,00 | 802 | 210 |

7,50 R 17 in/ali A17 ali 1–17 | 6,00 | 852 | 210 |

7,50 R 20 in/ali A20 ali 1–20 | 6,00 | 928 | 210 |

8,25 R 16 in/ali B16 ali 2–16 | 6,50 | 860 | 230 |

8,25 R 17 in/ali B17 ali 2–17 | 6,50 | 886 | 230 |

8,25 R 20 in/ali B20 ali 2–20 | 6,50 | 962 | 230 |

9,00 R 16 in/ali C16 ali 3–16 | 6,50 | 912 | 246 |

9,00 R 20 in/ali C20 ali 3–20 | 7,00 | 1018 | 258 |

10,00 R 20 in/ali D20 ali 4–20 | 7,50 | 1052 | 275 |

10,00 R 22 in/ali D22 ali 4–22 | 7,50 | 1102 | 275 |

11,00 R 16 | 6,50 | 980 | 279 |

11,00 R 20 in/ali E20 ali 5–20 | 8,00 | 1082 | 286 |

11,00 R 22 in/ali E22 ali 5–22 | 8,00 | 1132 | 286 |

11,00 R 24 in/ali E24 ali 5–24 | 8,00 | 1182 | 286 |

12,00 R 20 in/ali F20 ali 6–20 | 8,50 | 1122 | 313 |

12,00 R 22 | 8,50 | 1174 | 313 |

12,00 R 24 in/ali F24 ali 6–24 | 8,50 | 1226 | 313 |

13,00 R 20 | 9,00 | 1176 | 336 |

14,00 R 20 in/ali G20 ali 7–20 | 10,00 | 1238 | 370 |

14,00 R 22 | 10,00 | 1290 | 370 |

14,00 R 24 | 10,00 | 1340 | 370 |

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 2

Pnevmatike za gospodarska vozila

DIAGONALNENORMALNO PRESEČNE PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA 5-STOPINJSKA ALIRAVNA PLATIŠČA

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

7,00–16 | 5,50 | 774 | 198 |

7,00–20 | 5,50 | 898 | 198 |

7,50–16 in/ali A16 ali 1–16 | 6,00 | 806 | 210 |

7,50–17 in/ali A17 ali 1–17 | 6,00 | 852 | 210 |

7,50–20 in/ali A20 ali 1–20 | 6,00 | 928 | 213 |

8,25–16 in/ali B16 ali 2–16 | 6,50 | 860 | 234 |

8,25–17 in/ali B17 ali 2–17 | 6,50 | 895 | 234 |

8,25–20 in/ali B20 ali 2–20 | 6,50 | 970 | 234 |

9,00–16 | 6,50 | 900 | 252 |

9,00–20 in/ali C20 ali 3–20 | 7,00 | 1012 | 256 |

9,00–24 in/ali C24 ali 3–24 | 7,00 | 1114 | 256 |

10,00–20 in/ali D20 ali 4–20 | 7,50 | 1050 | 275 |

10,00–22 in/ali D22 ali 4–22 | 7,50 | 1102 | 275 |

11,00–20 in/ali E20 ali 5–20 | 8,00 | 1080 | 291 |

11,00–22 in/ali E22 ali 5–22 | 8,00 | 1130 | 291 |

11,00–24 in/ali E24 ali 5–24 | 8,00 | 1180 | 291 |

12,00–18 | 8,50 | 1070 | 312 |

12,00–20 in/ali F20 ali 6–20 | 8,50 | 1120 | 312 |

12,00–22 in/ali F22 ali 6–22 | 8,50 | 1172 | 312 |

12,00–24 in/ali F24 ali 6–24 | 8,50 | 1220 | 312 |

13,00–20 | 9,00 | 1170 | 342 |

14,00–20 in/ali G20 ali 7–20 | 10,00 | 1238 | 375 |

14,00–22 in/ali G22 ali 7–22 | 10,00 | 1290 | 375 |

14,00–24 in/ali G24 ali 7–24 | 10,00 | 1340 | 375 |

15,00–20 | 11,25 | 1295 | 412 |

16,00–20 | 13,00 | 1370 | 446 |

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 3

Pnevmatike za gospodarska vozila

RADIALNE NORMALNO PRESEČNE PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA 15STOPINJSKA PLATIŠČA (POGLOBLJENO PLATIŠČE)

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

8 R 17,5 | 6,00 | 784 | 208 |

8,5 R 17,5 | 6,00 | 802 | 215 |

9 R 17,5 | 6,75 | 820 | 230 |

9,5 R 17,5 | 6,75 | 842 | 240 |

10 R 17,5 | 7,50 | 858 | 254 |

11 R 17,5 | 8,25 | 900 | 279 |

7 R 19,5 | 5,25 | 800 | 185 |

8 R 19,5 | 6,00 | 856 | 208 |

8 R 22,5 | 6,00 | 936 | 208 |

9 R 19,5 | 6,75 | 894 | 230 |

9 R 22,5 | 6,75 | 970 | 230 |

9,5 R 19,5 | 6,75 | 916 | 240 |

10 R 19,5 | 7,50 | 936 | 254 |

10 R 22,5 | 7,50 | 1020 | 254 |

11 R 19,5 | 8,25 | 970 | 279 |

11 R 22,5 | 8,25 | 1050 | 279 |

11 R 24,5 | 8,25 | 1100 | 279 |

12 R 19,5 | 9,00 | 1008 | 300 |

12 R 22,5 | 9,00 | 1084 | 300 |

13 R 22,5 | 9,75 | 1124 | 320 |

TABELA 4

DIAGONALNE NORMALNO PRESEČNE PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA 15STOPINJSKA PLATIŠČA (POGLOBLJENO PLATIŠČE)

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

8–19,5 | 6,00 | 856 | 208 |

9–19,5 | 6,75 | 894 | 230 |

9–22,5 | 6,75 | 970 | 230 |

10–22,5 | 7,50 | 1020 | 254 |

11–22,5 | 8,25 | 1054 | 279 |

11–24,5 | 8,25 | 1100 | 279 |

12–22,5 | 9,00 | 1084 | 300 |

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 5

Pnevmatike za gospodarska vozila

RADIALNEŠIROKE PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA 15-STOPINJSKA PLATIŠČA(POGLOBLJENO PLATIŠČE)

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

14 R 19,5 | 10,50 | 962 | 349 |

15 R 19,5 | 11,75 | 998 | 387 |

15 R 22,5 | 11,75 | 1074 | 387 |

16,5 R 19,5 | 13,00 | 1046 | 425 |

16,5 R 22,5 | 13,00 | 1122 | 425 |

18 R 19,5 | 14,00 | 1082 | 457 |

18 R 22,5 | 14,00 | 1158 | 457 |

19,5 R 19,5 | 15,00 | 1134 | 495 |

21 R 22,5 | 16,50 | 1246 | 540 |

TABELA 6

DIAGONALNE ŠIROKE PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA 15-STOPINJSKAPLATIŠČA(POGLOBLJENO PLATIŠČE)

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

15–19,5 | 11,75 | 1004 | 387 |

15–22,5 | 11,75 | 1080 | 387 |

16,5–19,5 | 13,00 | 1052 | 425 |

16,5–22,5 | 13,00 | 1128 | 425 |

18–19,5 | 14,00 | 1080 | 457 |

18–22,5 | 14,00 | 1156 | 457 |

19,5–19,5 | 15,00 | 1138 | 495 |

21–22,5 | 16,50 | 1246 | 540 |

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 7

Pnevmatike za gospodarska vozila

RADIALNESERIJA 80, NAMEŠČENE NA 5-STOPINJSKA ALI RAVNA PLATIŠČA

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

12/80 R 20 | 8,50 | 1008 | 305 |

13/80 R 20 | 9,00 | 1048 | 326 |

14/80 R 20 | 10,00 | 1090 | 350 |

14/80 R 24 | 10,00 | 1192 | 350 |

14,75/80 R 20 | 10,00 | 1124 | 370 |

15,50/80 R 20 | 10,00 | 1158 | 384 |

TABELA 8

RADIALNESERIJA 70, NAMEŠČENE NA 15-STOPINJSKA PLATIŠČA(POGLOBLJENO PLATIŠČE)

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

9/70 R 22,5 | 6,75 | 892 | 229 |

10/70 R 22,5 | 7,50 | 928 | 254 |

11/70 R 22,5 | 8,25 | 962 | 279 |

12/70 R 22,5 | 9,00 | 999 | 305 |

13/70 R 22,5 | 9,75 | 1033 | 305 |

TABELA 9

RADIALNESERIJA 80, NAMEŠČENE NA 15-STOPINJSKA PLATIŠČA (POGLOBLJENO PLATIŠČE)

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

12/80 R 22,5 | 9,00 | 1046 | 305 |

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 10

Pnevmatike za gospodarska vozila

RADIALNEPNEVMATIKE ZA LAHKA GOSPODARSKA VOZILA, NAMEŠČENE NA PLATIŠČE S PREMEROM 16'' ALI VEČ

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

6,00 R 16 C | 4,50 | 728 | 170 |

6,00 R 18 C | 4,00 | 782 | 165 |

6,50 R 16 C | 4,50 | 742 | 176 |

6,50 R 17 C | 4,50 | 772 | 176 |

6,50 R 17 LC | 4,50 | 726 | 166 |

6,50 R 20 C | 5,00 | 860 | 181 |

7,00 R 16 C | 5,50 | 778 | 198 |

7,50 R 16 C | 6,00 | 802 | 210 |

7,50 R 17 C | 6,00 | 852 | 210 |

TABELA 11

DIAGONALNEPNEVMATIKE ZA LAHKA GOSPODARSKA VOZILA, NAMEŠČENE NA PLATIŠČE S PREMEROM 16'' ALI VEČ

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

6,00–16 C | 4,50 | 730 | 170 |

6,00–18 C | 4,00 | 786 | 165 |

6,00–20 C | 5,00 | 842 | 172 |

6,50–20 C | 4,50 | 748 | 176 |

6,50–17 LC | 4,50 | 726 | 166 |

6,50–20 C | 5,00 | 870 | 181 |

7,00–16 C | 5,50 | 778 | 198 |

7,00–18 C | 5,50 | 848 | 198 |

7,00–20 C | 5,50 | 898 | 198 |

7,50–16 C | 6,00 | 806 | 210 |

7,50–17 C | 6,00 | 852 | 210 |

8,25–16 C | 6,50 | 860 | 234 |

8,90–16 C | 6,50 | 885 | 250 |

9,00–16 C | 6,50 | 900 | 252 |

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 12

Pnevmatike za gospodarska vozila

RADIALNEPNEVMATIKE ZA LAHKA GOSPODARSKA VOZILA, NAMEŠČENE NA 5STOPINJSKA PLATIŠČAPremer platišča 12''–15''(POGLOBLJENO PLATIŠČE)

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

Superbalonska serija |

5,60 R 12 C | 4,00 | 570 | 150 |

6,40 R 13 C | 5,00 | 648 | 172 |

6,70 R 13 C | 5,00 | 660 | 180 |

6,70 R 14 C | 5,00 | 688 | 180 |

6,70 R 15 C | 5,00 | 712 | 180 |

7,00 R 15 C | 5,50 | 744 | 195 |

Nizkopresečna serija |

6,50 R 14 C | 5,00 | 640 | 170 |

7,00 R 14 C | 5,00 | 650 | 180 |

7,50 R 14 C | 5,50 | 686 | 195 |

PNEVMATIKE ZA LAHKA GOSPODARSKA VOZILA, NAMEŠČENE NA 15-STOPINJSKA PLATIŠČA(POGLOBLJENO PLATIŠČE)

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

7 R 17,5 C | 5,25 | 752 | 185 |

8 R 17,5 C | 6,00 | 784 | 208 |

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 13

Pnevmatike za gospodarska vozila

DIAGONALNEPNEVMATIKE ZA LAHKA GOSPODARSKA VOZILA, NAMEŠČENE NA 5STOPINJSKA PLATIŠČA(POGLOBLJENO PLATIŠČE)

Premer platišča 12'' – 15''

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

Superbalonska serija |

5,20–12 C | 3,50 | 560 | 136 |

5,60–12 C | 4,00 | 572 | 148 |

5,60–13 C | 4,00 | 598 | 148 |

5,90–13 C | 4,50 | 616 | 158 |

5,90–14 C | 4,50 | 642 | 158 |

5,90–15 C | 4,50 | 668 | 158 |

6,40–13 C | 5,00 | 640 | 172 |

6,40–14 C | 5,00 | 666 | 172 |

6,40–15 C | 5,00 | 692 | 172 |

6,40–16 C | 4,50 | 748 | 172 |

6,70–13 C | 5,00 | 662 | 180 |

6,70–14 C | 5,00 | 688 | 180 |

6,70–15 C | 5,00 | 714 | 180 |

Nizkopresečna serija |

5,50–12 C | 4,00 | 552 | 142 |

6,00–12 C | 4,50 | 574 | 158 |

6,00–14 C | 4,50 | 626 | 158 |

6,50–14 C | 5,00 | 650 | 172 |

6,50–15 C | 5,00 | 676 | 172 |

7,00–14 C | 5,00 | 668 | 182 |

7,50–14 C | 5,50 | 692 | 192 |

Balonska serija |

7,00-15 C | 5,50 | 752 | 198 |

7,50-15 C | 6,00 | 780 | 210 |

Milimetrična serija |

125–12 C | 3,50 | 514 | 127 |

165–15 C | 4,50 | 652 | 167 |

185–14 C | 5,50 | 654 | 188 |

195–14 C | 5,50 | 670 | 198 |

245–16 C | 7,00 | 798 | 248 |

17–15 C ali | 5,00 | 678 | 178 |

17–380 C | 5,00 | 678 | 178 |

17–400 C | 19 x 400 mm | 702 | 186 |

19–400 C | 19 x 400 mm | 736 | 200 |

21–400 C | 19 x 400 mm | 772 | 216 |

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 14

Pnevmatike za gospodarska vozila

RADIALNEPNEVMATIKE ZA LAHKA GOSPODARSKA VOZILA, NAMEŠČENE NA 5STOPINJSKA PLATIŠČA (POGLOBLJENO PLATIŠČE)

Milimetrična serija

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

125 R 12 C | 3,50 | 510 | 127 |

125 R 13 C | 3,50 | 536 | 127 |

125 R 14 C | 3,00 | 562 | 127 |

125 R 15 C | 3,50 | 588 | 127 |

135 R 12 C | 4,00 | 522 | 137 |

135 R 13 C | 4,00 | 548 | 137 |

135 R 14 C | 4,00 | 574 | 137 |

135 R 15 C | 4,00 | 600 | 137 |

145 R 10 C | 4,00 | 492 | 147 |

145 R 12 C | 4,00 | 542 | 147 |

145 R 13 C | 4,00 | 566 | 147 |

145 R 14 C | 4,00 | 590 | 147 |

145 R 15 C | 4,00 | 616 | 147 |

155 R 12 C | 4,50 | 550 | 157 |

155 R 13 C | 4,50 | 578 | 157 |

155 R 14 C | 4,50 | 604 | 157 |

155 R 15 C | 4,50 | 630 | 157 |

155 R 16 C | 4,50 | 656 | 157 |

165 R 13 C | 4,50 | 596 | 167 |

165 R 14 C | 4,50 | 622 | 167 |

165 R 15 C | 4,50 | 646 | 167 |

165 R 16 C | 4,50 | 672 | 167 |

175 R 13 C | 5,00 | 608 | 178 |

175 R 14 C | 5,00 | 634 | 178 |

175 R 15 C | 5,00 | 660 | 178 |

175 R 16 C | 5,00 | 684 | 178 |

185 R 13 C | 5,50 | 624 | 188 |

185 R 14 C | 5,50 | 650 | 188 |

185 R 15 C | 5,50 | 674 | 188 |

185 R 16 C | 5,50 | 700 | 188 |

195 R 14 C | 5,50 | 666 | 198 |

195 R 15 C | 5,50 | 690 | 198 |

195 R 16 C | 5,50 | 716 | 198 |

205 R 14 C | 6,00 | 686 | 208 |

205 R 15 C | 6,00 | 710 | 208 |

205 R 16 C | 6,00 | 736 | 208 |

215 R 14 C | 6,00 | 700 | 218 |

215 R 15 C | 6,00 | 724 | 218 |

215 R 16 C | 6,00 | 750 | 218 |

225 R 14 C | 6,50 | 714 | 228 |

225 R 15 C | 6,50 | 738 | 228 |

225 R 16 C | 6,50 | 764 | 228 |

235 R 14 C | 6,50 | 728 | 238 |

235 R 15 C | 6,50 | 752 | 238 |

235 R 16 C | 6,50 | 778 | 238 |

17 R 15 C ali | 5,00 | 678 | 178 |

17 R 380 C | 5,00 | 678 | 178 |

17 R 400 C | 19 x 400 mm | 698 | 186 |

19 R 400 C | 19 x 400 mm | 728 | 200 |

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 15

Pnevmatike za gospodarska vozila

DIAGONALNEŠIROKE PNEVMATIKE ZA VEČNAMENSKE TOVORNJAKE ZA CESTNO,TERENSKO IN KMETIJSKO UPORABO

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

10,5–18 MPT | 9 | 905 | 270 |

10,5–20 MPT | 9 | 955 | 270 |

12,5–18 MPT | 11 | 990 | 325 |

12,5–20 MPT | 11 | 1040 | 325 |

14,5–20 MPT | 11 | 1095 | 355 |

14,5–24 MPT | 11 | 1195 | 355 |

7,50–18 MPT | 5,50 | 885 | 208 |

TABELA 16

RADIALNE ŠIROKE PNEVMATIKE ZA VEČNAMENSKE TOVORNJAKE ZACESTNO, TERENSKO IN KMETIJSKO UPORABO

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

10,5 R 20 MPT | 9 | 955 | 276 |

12,5 R 20 MPT | 11 | 1040 | 330 |

14,5 R 20 MPT | 11 | 1095 | 362 |

14,5 R 24 MPT | 11 | 1195 | 362 |

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 17

Pnevmatike za gospodarska vozila

RADIALNEPNEVMATIKE ZA PROSTO OS ZA CESTNO UPORABO

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

5,00 R 8 | 3,00 | 467 | 132 |

6,00 R 9 | 4,00 | 540 | 160 |

7,00 R 12 | 5,00 | 672 | 192 |

7,50 R 15 | 6,00 | 772 | 212 |

8,25 R 15 | 6,50 | 836 | 234 |

10,00 R 15 | 7,50 | 918 | 275 |

TABELA 18

DIAGONALNEPNEVMATIKE ZA PROSTO OS ZA CESTNO UPORABO

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

6,00–9 | 4,00 | 540 | 160 |

7,00–12 | 5,00 | 672 | 192 |

7,00–15 | 5,00 | 746 | 192 |

7,50–15 | 6,00 | 772 | 212 |

8,25–15 | 6,50 | 836 | 234 |

10,00–15 | 7,50 | 918 | 275 |

200–15 | 6,50 | 730 | 205 |

TABELA 19

DIAGONALNEPNEVMATIKE SERIJE „75“, NAMEŠČENE NA 15-STOPINJSKA PLATIŠČA

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

7,25/75–16,5 ali 7,25–16,5 | 5,25 | 695 | 182 |

8,00/75–16,5 ali 8,00–16,5 | 6,00 | 724 | 203 |

8,75/75–16,5 ali 8,75–16,5 | 6,75 | 752 | 224 |

9,50/75–16,5 ali 9,50–16,5 | 7,50 | 781 | 245 |

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 20

Pnevmatike za gospodarska vozila

DIAGONALNEIN RADIALNE PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA RAVNA ALIDELJENA PLATIŠČA DIAGONALNE

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

3,00–4 | 2,10 | 255 | 81 |

4,00–4 | 2,50 | 312 | 107 |

4,00–8 | 2,50 | 414 | 107 |

5,00–8 | 3,00 | 467 | 132 |

6,50–10 | 5,00 | 588 | 177 |

7,00–9 | 5,00 | 562 | 174 |

7,50–10 | 5,50 | 645 | 207 |

8,25–10 | 6,50 | 698 | 240 |

10,50–13 | 6,00 | 889 | 275 |

10,50–16 | 6,00 | 965 | 275 |

11,00–16 | 6,00 | 952 | 272 |

14,00–16 | 10,00 | 1139 | 375 |

15 x 4,5–2 | 3,25 | 385 | 122 |

16 x 6–8 | 4,33 | 425 | 152 |

18 x 7–8 (1) | 4,33 | 462 | 173 |

21 x 4 | 2,32 | 565 | 113 |

21 x 8–9 | 6,00 | 535 | 200 |

23 x 9–10 | 6,50 | 595 | 225 |

22 x 4,5 | 3,11 | 595 | 132 |

23 x 5 | 3,75 | 635 | 155 |

25 x 6 | 3,75 | 680 | 170 |

27 x 6 | 4,33 | 758 | 188 |

27 x 10–12 | 8,00 | 690 | 255 |

28 x 6 | 3,75 | 760 | 170 |

28 x 9–15 | 7,00 | 707 | 216 |

(8,15–15) | 7,00 | 707 | 216 |

29 x 7 | 5,00 | 809 | 211 |

29 x 8 | 6,00 | 809 | 243 |

9,00–15 | 6,00 | 840 | 249 |

2,50–15 | 7,50 | 735 | 250 |

3,00–15 | 8,00 | 840 | 300 |

(1) Označeno tudi 18 x 7. |

RADIALNE

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Zunanji premer (v mm) | Širina preseka (v mm) |

6,50 R 10 | 5,00 | 588 | 177 |

7,00 R 15 | 5,50 | 746 | 197 |

7,50 R 10 | 5,50 | 645 | 207 |

15 x 4,5 R 8 | 3,25 | 385 | 122 |

16 x 6 R 8 | 4,33 | 435 | 152 |

18 x 7 R 8 | 4,33 | 462 | 173 |

560 x 165 R 11 | 5,00 | 560 | 175 |

680 x 180 R 15 | 5,00 | 680 | 189 |

Tolerance: glej točki 6.1.4 in 6.1.5 Priloge II.

TABELA 21

Pnevmatike za tovornjake, avtobuse, priklopnike in večnamenska osebna vozila za običajno cestno uporabo

DIAGONALNE IN RADIALNE PNEVMATIKE,NAMEŠČENE NA 5-STOPINJSKA POGLOBLJENA ALI SREDNJE GLOBOKAPLATIŠČA

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina merilnega platišča (v colah) | Širina preseka (v mm)(1) | Zunanji premer |

Diagonalne | Radialne | Cestne pnevmatike (v mm)(2) | Pnevmatike M + S (v mm)(2) |

6,00–16 LT | 6,00 R 16 LT | 4,50 | 173 | 732 | 743 |

6,50–16 LT | 6,50 R 16 LT | 4,50 | 182 | 755 | 767 |

6,70–15 LT | 6,70 R 15 LT | 5,00 | 191 | 722 | 733 |

7,00–13 LT | 7,00 R 13 LT | 5,00 | 187 | 647 | 658 |

7,00–14 LT | 7,00 R 14 LT | 5,00 | 187 | 670 | 681 |

7,00–15 LT | 7,00 R 15 LT | 5,50 | 202 | 752 | 763 |

7,00–16 LT | 7,00 R 16 LT | 5,50 | 202 | 778 | 788 |

7,10–15 LT | 7,10 R 15 LT | 5,00 | 199 | 738 | 749 |

7,50–15 LT | 7,50 R 15 LT | 6,00 | 220 | 782 | 794 |

7,50–16 LT | 7,50 R 16 LT | 6,00 | 220 | 808 | 819 |

8,25–16 LT | 8,25 R 16 LT | 6,50 | 241 | 859 | 869 |

9,00–16 LT | 9,00 R 16 LT | 6,50 | 257 | 890 | 903 |

D78–14 LT | DR 78–14 LT | 5,00 | 192 | 661 | 672 |

E78–14 LT | ER 78–14 LT | 5,50 | 199 | 667 | 678 |

C78–15 LT | CR 78–15 LT | 5,00 | 187 | 672 | 683 |

G78–15 LT | GR 78–15 LT | 6,00 | 212 | 711 | 722 |

H78–15 LT | HR 78–15 LT | 6,00 | 222 | 727 | 739 |

L78–15 LT | LR 78–15 LT | 6,50 | 236 | 749 | 760 |

F78–16 LT | FR 78–16 LT | 5,50 | 202 | 721 | 732 |

H78–16 LT | HR 78–16 LT | 6,00 | 222 | 753 | 764 |

L78–16 LT | LR 78–16 LT | 6,50 | 236 | 775 | 786 |

(1) Celotne širine pnevmatike lahko presežejo zgornje širine presekov za 8 %. (2) Toleranca + 8 % razlike med zgornjim zunanjim premerom in nazivnimi premeri platišča. |

TABELA 22

Pnevmatike za tovornjake, avtobuse, priklopnike in večnamenska osebna vozila za običajno cestno uporabo

DIAGONALNE IN RADIALNE PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA 15-STOPINJSKAPOGLOBLJENA PLATIŠČA

TABELA 22.1

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina platišča (v colah) | Širina preseka (v mm) (1) | Zunanji premer |

Diagonalni | Radialni | Cestne pnevmatike (v mm) (2) | Pnevmatike M + S (v mm) (2) |

7–14,5 LT | — | 6,00 | 185 | 677 | — |

8–14,5 LT | — | 6,00 | 203 | 707 | — |

9–14,5 LT | — | 7,00 | 241 | 711 | — |

7–17,5 LT | 7 R 17,5 LT | 5,25 | 189 | 758 | 769 |

8–17,5 LT | 8 R 17,5 LT | 5,25 | 199 | 788 | 799 |

(1) Celotne širine pnevmatike lahko presežejo zgornje širine presekov za 8 %. (2) Celotne širine pnevmatike lahko presežejo zgornje širine presekov za 8 %. |

TABELA 22.2

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina platišča (v colah) | Širina preseka (v mm) (1) | Zunanji premer |

Diagonalni | Radialni | Cestne pnevmatike (v mm) (2) | Pnevmatike M + S (v mm) (2) |

8,00–16,5 LT | 8,00 R 16,5 LT | 6,00 | 203 | 720 | 730 |

8,75–16,5 LT | 8,75 R 16,5 LT | 6,75 | 222 | 748 | 759 |

9,50–16,5 LT | 9,50 R 16,5 LT | 6,75 | 241 | 776 | 787 |

10–16,5 LT | 10 R 16,5 LT | 8,25 | 264 | 762 | 773 |

10–17,5 LT | 10 R 17,5 LT | 8,25 | 264 | 787 | 798 |

12–16,5 LT | 12 R 16,5 LT | 9,75 | 307 | 818 | 831 |

30 x 9,50–16,5 LT | 30 x 9,50 R 16,5 LT | 7,50 | 240 | 750 | 761 |

31 x 10,50–16,5 LT | 31 x 10,50 R 16,5 LT | 8,25 | 266 | 775 | 787 |

33 x 10,50–16,5 LT | 33 x 12,50 R 16,5 LT | 9,75 | 315 | 826 | 838 |

37 x 10,50–16,5 LT | 37 x 14,50 R 16,5 LT | 11,25 | 365 | 928 | 939 |

(1) Celotne širine pnevmatike lahko presežejo zgornje širine presekov za 7 %. (2) Tolerance + 8 % of the difference between the above outer diameter and the nominal rim diameters. |

TABELA 23

Pnevmatike za tovornjake, avtobuse, priklopnike za običajno cestno uporabo

DIAGONALNE IN RADIALNE PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA 15-STOPINJSKAPOGLOBLJENA PLATIŠČA

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina platišča (v colah) | Širina preseka (v mm) (1) | Zunanji premer |

Diagonalne | Radialne | Cestne pnevmatike (v mm) (2) | Terenske pnevmatike (v mm) (2) | Pnevmatike M + S (v mm) (2) |

Normalno presečni plašči |

7–22,5 | 7 R 22,5 | 5,25 | 178 | 878 | — | 894 |

8–19,5 | 8 R 19,5 | 6,00 | 203 | 859 | — | 876 |

8–22,5 | 8 R 22,5 | 6,00 | 203 | 935 | — | 952 |

9–22,5 | 9 R 22,5 | 6,75 | 229 | 974 | 982 | 992 |

10–22,5 | 10 R 22,5 | 7,50 | 254 | 1019 | 1031 | 1038 |

11–22,5 | 11 R 22,5 | 8,25 | 279 | 1054 | 1067 | 1037 |

11–24,5 | 11 R 24,5 | 8,25 | 279 | 1104 | 1118 | 1123 |

12–22,5 | 12 R 22,5 | 9,00 | 300 | 1085 | 1099 | 1104 |

12–24,5 | 12 R 24,5 | 9,00 | 300 | 1135 | 1150 | 1155 |

12,5–22,5 | 12,5 R 22,5 | 9,00 | 302 | 1085 | 1099 | 1104 |

12,5–22,5 | 12,5 R 24,5 | 9,00 | 302 | 1135 | 1150 | 1155 |

Široki plašči |

14–17,5 | 14 R 17,5 | 10,50 | 349 | 907 | — | 921 |

15–19,5 | 15 R 19,5 | 11,75 | 389 | 1005 | — | 1019 |

15–22,5 | 15 R 22,5 | 11,75 | 389 | 1082 | — | 1095 |

16,5–19,5 | 16,5 R 19,5 | 13,00 | 425 | 1052 | — | 1068 |

16,5–22,5 | 16,5 R 22,5 | 13,00 | 425 | 1128 | — | 1144 |

18–19,5 | 18 R 19,5 | 14,00 | 457 | 1080 | — | 1096 |

18–22,5 | 18 R 22,5 | 14,00 | 457 | 1158 | — | 1172 |

19,5–19,5 | 19,5 R 19,5 | 15,00 | 495 | 1138 | — | 1156 |

(1) Celotne širine pnevmatike lahko presežejo zgornje širine presekov za 6 %. (2) Toleranca + 5 % razlike med zgornjim zunanjim premerom in nazivnimi premeri platišča |

TABELA 24

Pnevmatike za tovornjake, avtobuse, priklopnike za običajno cestno uporabo

DIAGONALNE IN RADIALNE PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA 5-STOPINJSKA POGLOBLJENA PLATIŠČA

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina platišča (v colah) | Širina preseka (v mm) (1) | Zunanji premer |

Diagonalne | Radialne | Cestne pnevmatike (v mm) (2) | Terenske pnevmatike (v mm) (2) | pnevmatike M + S (v mm) (2) |

— | 8R14LT | 7,00 | 216 | 667 | — | — |

9–15LT | — | 8,00 | 254 | 744 | 755 | — |

10–15LT | 10R15LT | 8,00 | 264 | 773 | 783 | — |

10–16LT | — | 8,00 | 264 | 798 | 809 | — |

11–14LT | — | 8,00 | 279 | 752 | 763 | — |

11–15LT | 11R15LT | 8,00 | 279 | 777 | 788 | — |

11–16LT | — | 8,00 | 279 | 803 | 813 | — |

12–15LT | — | 10,00 | 318 | 823 | 834 | — |

— | 9R15LT | 8,00 | 254 | 744 | 755 | 752 |

24 x 7,50–13LT | 24 x 7,50R13LT | 6,00 | 191 | 597 | 609 | 604 |

27 x 8,50–14LT | 27 x 8,50–14LT | 7,00 | 218 | 674 | 685 | 680 |

28 x 8,50–15LT | 28 x 8,50–15LT | 7,00 | 218 | 699 | 711 | 705 |

29 x 9,50–15LT | 29 x 9,50–15LT | 7,50 | 240 | 724 | 736 | 731 |

30 x 9,50–15LT | 30 x 9,50–15LT | 7,50 | 240 | 750 | 761 | 756 |

31 x 10,50–15LT | 31 x 10,50–15LT | 8,50 | 268 | 775 | 787 | 781 |

31 x 11,50–15LT | 31 x 11,50–15LT | 9,00 | 290 | 775 | 787 | 781 |

32 x 11,50–15LT | 32 x 11,50–15LT | 9,00 | 290 | 801 | 812 | 807 |

33 x 12,50–15LT | 33 x 12,50–15LT | 10,00 | 318 | 826 | 838 | 832 |

35 x 12,50–15LT | 35 x 12,50–15LT | 10,00 | 318 | 877 | 888 | 883 |

37 x 12,50–15LT | 37 x 12,50–15LT | 10,00 | 318 | 928 | 939 | 934 |

31 x 13,50–15LT | 31 x 13,50–15LT | 11,00 | 345 | 775 | 787 | 781 |

37 x 14,50–15LT | 37 x 14,50–15LT | 12,00 | 372 | 928 | 939 | 934 |

31 x 15,50–15LT | 31 x 15,50–15LT | 12,00 | 390 | 775 | 787 | 781 |

(1) Celotne širine pnevmatike lahko presežejo zgornje širine presekov za 6 %. (2) Toleranca + 6 % razlike med gornjim zunanjim premerom in nazivnimi premeri platišča.. |

TABELA 25

Pnevmatike za tovornjake, avtobuse, priklopnike za običajno cestno uporabo

DIAGONALNE IN RADIALNE PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA DELJENA PLATIŠČA

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina platišča (v colah) | Širina preseka (v mm) (1) | Zunanji premer |

Diagonalne | Radialne | Cestne pnevmatike (v mm) (2) | Terenske pnevmatike (v mm) (2) | Pnevmatike M + S (v mm) (2) |

6,50–20 | 6,50R20 | 5,00 | 184 | 878 | — | 1049 |

7,00–15TR | 7,00R15TR | 5,50 | 199 | 777 | — | 962 |

7,00–17 | 7,00R17 | 5,50 | 199 | 828 | — | 843 |

7,00–18 | 7,00R18 | 5,50 | 199 | 853 | — | 868 |

7,00–20 | 7,00R20 | 5,50 | 199 | 904 | — | 919 |

7,50–15TR | 7,50R15TR | 6,00 | 215 | 808 | — | 825 |

7,50–17 | 7,50R17 | 6,00 | 215 | 859 | — | 876 |

7,50–18 | 7,50R18 | 6,00 | 215 | 884 | — | 981 |

7,50–20 | 7,50R20 | 6,00 | 215 | 935 | — | 952 |

8,25–15TR | 8,25R15TR | 6,50 | 236 | 847 | 855 | 865 |

8,25–17 | 8,25R17 | 6,50 | 236 | 898 | 906 | 915 |

8,25–20 | 8,25R20 | 6,50 | 236 | 974 | 982 | 992 |

9,00–15TR | 9,00R15TR | 7,00 | 259 | 891 | 904 | 911 |

9,00–20 | 9,00R20 | 7,00 | 259 | 1019 | 1031 | 1038 |

10,00–15TR | 10,00R15TR | 7,50 | 278 | 927 | 940 | 946 |

10,00–20 | 10,00R20 | 7,50 | 278 | 1054 | 1067 | 1073 |

10,00–22 | 10,50R22 | 7,50 | 278 | 1104 | 1118 | 1123 |

11,00–15TR | 11,00R15TR | 8,00 | 293 | 958 | 972 | 977 |

11,00–20 | 11,00R20 | 8,00 | 293 | 1085 | 1099 | 1104 |

11,00–22 | 11,00R22 | 8,00 | 293 | 1135 | 1150 | 1155 |

11,00–24 | 11,00R24 | 8,00 | 293 | 1186 | 1201 | 1206 |

11,50–20 | 11,50R20 | 8,00 | 296 | 1085 | 1099 | 1104 |

11,50–22 | 11,50R22 | 8,00 | 296 | 1135 | 1150 | 1155 |

12,50–20 | 12,00R20 | 8,50 | 315 | 1125 | — | 1146 |

12,50–24 | 12,00R24 | 8,50 | 315 | 1226 | — | 1247 |

(1) Celotne širine pnevmatike lahko presežejo zgornje širine presekov za 6 %. (2) Toleranca + 6 % razlike med gornjim zunanjim premerom in nazivnimi premeri platišča. |

TABELA 26

Pnevmatike za tovornjake in priklopnike za cestno uporabo pri omejeni hitrosti

DIAGONALNE IN RADIALNE PNEVMATIKE, NAMEŠČENE NA DELJENA PLATIŠČA

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina platišča (v colah) | Širina preseka (v mm) (1) | Zunanji premer |

Diagonalne | Radialne | Cestne pnevmatike (v mm) (2) | Pnevmatike M + S (v mm) (2) |

13,00–20 | 13,00R20 | 9,00 | 340 | 1117 | 1200 |

14,00–20 | 14,00R20 | 10,00 | 375 | 1241 | 1266 |

14,00–24 | 14,00R24 | 10,00 | 375 | 1343 | 1368 |

(1) Celotne širine pnevmatike lahko presežejo zgornje širine presekov za 6 %. (2) Toleranca + 6 % razlike med gornjim zunanjim premerom in nazivnimi premeri platišča.. |

TABELA 27

Pnevmatike za avtodome za cestno uporabo

DIAGONALNE

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina platišča (v colah) | Širina preseka (mm)(1) | Zunanji premer (mm)(2) |

Pnevmatike, nameščene na 15-stopinjska poglobljena platišča |

7–14,5 MH | 6,00 | 185 | 677 |

8–14,5 MH | 6,00 | 203 | 707 |

9–14,5 MH | 7,00 | 241 | 711 |

Pnevmatike, nameščene na 5-stopinjska poglobljena in srednje globoka platišča |

7,00–15 MH | 5,50 | 202 | 752 |

(1) Celotne širine pnevmatike lahko presežejo zgornje širine presekov za 8 %. (2) Toleranca + 8 % razlike med gornjim zunanjim premerom in nazivnimi premeri platišča. |

TABELA 28

Pnevmatike za uporabo v rudnikih in gozdarstvu in za občasno cestno uporabo

DIAGONALNE

Oznaka velikosti pnevmatike | Širina platišča (v colah) | Širina preseka (mm)(1) | Zunanji premer |

Profil za pogonska kolesa (mm)(2) | Poseben profil (mm)(2) |

Pnevmatike, nameščene na 15-stopinjska poglobljena platišča |

7,00–20 ML | 5,50 | 199 | 919 | — |

7,50–20 ML | 6,00 | 215 | 952 | — |

8,25–20 ML | 6,50 | 236 | 992 | — |

9,00–20 ML | 7,00 | 259 | 1038 | 1063 |

10,00–20 ML | 7,50 | 278 | 1073 | 1099 |

10,00–22 ML | 7,50 | 278 | 1123 | 1150 |

10,00–20 ML | 7,50 | 278 | 1174 | 1200 |

11,00–20 ML | 8,00 | 293 | 1104 | 1131 |

11,00–22 ML | 8,00 | 293 | 1155 | 1182 |

11,00–24 ML | 8,00 | 293 | 1206 | 1233 |

12,00–20 ML | 8,50 | 315 | 1146 | 1173 |

12,00–24 ML | 8,50 | 315 | 1247 | 1275 |

13,00–20 ML | 9,00 | 340 | 1200 | — |

13,00–24 ML | 9,00 | 340 | 1302 | — |

14,00–20 ML | 10,00 | 375 | 1266 | — |

14,00–24 ML | 10,00 | 375 | 1368 | — |

Pnevmatike, nameščene na platišča s stožčasto ramo |

11,00–25 ML | 8,50 | 298 | 1206 | 1233 |

12,00–21 ML | 8,50 | 315 | 1146 | 1175 |

12,00–25 ML | 8,50 | 315 | 1247 | 1275 |

13,00–25 ML | 10,00 | 351 | 1302 | — |

14,00–21 ML | 10,00 | 375 | 1266 | — |

14,00–25 ML | 10,00 | 375 | 1368 | — |

Pnevmatike, nameščene na 15-stopinjska poglobljena platišča |

9–22,5 ML | 6,75 | 229 | 992 | — |

10–22,5 ML | 7,50 | 254 | 1038 | — |

11–22,5 ML | 8,25 | 279 | 1073 | — |

11–24,5 ML | 8,25 | 279 | 1123 | — |

12–22,5 ML | 9,00 | 300 | 1104 | — |

Pnevmatike, nameščene na 15-stopinjska poglobljena platišča |

14–17,5 ML | 10,50 | 349 | 921 | — |

15–19,5 ML | 11,75 | 389 | 1019 | — |

15–22,5 ML | 11,75 | 389 | 1095 | — |

16,5–19,5 ML | 13,00 | 425 | 1068 | — |

16,5–22,5 ML | 13,00 | 425 | 1144 | — |

18–19,5 ML | 14,00 | 457 | 1096 | — |

18–22,5 ML | 14,00 | 457 | 1172 | — |

19,5–19,5 ML | 15,00 | 495 | 1156 | — |

23–23,5 ML | 17,00 | 584 | 1320 | — |

(1) Celotne širine pnevmatike lahko presežejo gornje širine presekov za 8 %. (2) Toleranca + 6 % razlike med gornjim zunanjim premerom in nazivnimi premeri platišča. |

Dodatek 6

METODA MERJENJA VELIKOSTI PNEVMATIK

(glej točko 6.1.3 Priloge II)

DEL A: PNEVMATIKE ZA OSEBNA VOZILA

1.1 Pnevmatika se namesti na merilno platišče, ki ga določi proizvajalec v skladu s točko 6.11 Dodatka 1 Priloge I.

1.2 Tlak v pnevmatiki se nato naravna tako:

1.2.1 pri standardnih prepasanih diagonalnih pnevmatikah na 1,7 bara;

1.2.2 pri diagonalnih pnevmatikah na tlak, prikazan v naslednji tabeli (v barih):

Število vložkov | Kategorija hitrosti |

L, M, N | P, Q, R, S | T, U, H, V |

4 | 1,7 | 2,0 | — |

6 | 2,1 | 2,4 | 2,6 |

8 | 2,5 | 2,8 | 3,0 |

1.2.3 pri standardnih radialnih pnevmatikah na 1,8 bara,

1.2.4 pri ojačanih pnevmatikah na 2,3 bara in

1.2.5 pri zasilnih rezervnih pnevmatikah tipa T na 4,2 bara.

2. Na platišče nameščeno pnevmatiko se pusti vsaj 24 ur pri sobni temperaturi, z izjemo, navedeno v točki 6.2.3 Priloge II.

3. Tlak se znova naravna na vrednosti, določene v točki 1.2.

4. Celotna širina se meri s šestilom na šestih enako oddaljenih točkah, pri čemer se upošteva debelina zaščitnih reber ali obročev. Največja tako dobljena meritev se šteje za celotno širino.

5. Zunanji premer se določi tako, da se izmeri največji obseg in dobljeno število deli s π (3,1416).

DEL B: PNEVMATIKE ZA GOSPODARSKA VOZILA

1. Pnevmatiko se namesti na platišče, ki ga določi proizvajalec v skladu z razdelkom 6.11 Dodatka 1 k Prilogi I, in napihne do tlaka, ki ga določi proizvajalec v skladu s točko 6.12 Dodatka 1 Priloge I.

2. Na platišče nameščeno pnevmatiko se nato pusti vsaj 24 ur pri sobni temperaturi laboratorija.

3. Tlak se znova nastavi na vrednosti, določene v točki 1.

4. Celotna širina se meri s šestilom na šestih enako oddaljenih točkah, pri čemer se upošteva debelina zaščitnih reber ali obročev. Največja tako dobljena meritev se šteje za celotno širino.

5. Zunanji premer se določi tako, da izmerimo največji obseg in dobljeno število delimo s π (3,1416).

________________

Dodatek 7

POSTOPEK PRESKUSA ZMOGLJIVOSTI (OBREMENITEV/HITROST)[30]

(glej točko 6.2. Priloge II)

DEL A: PNEVMATIKE ZA OSEBNA VOZILA

1. PRIPRAVA PNEVMATIKE

1.1 Nova pnevmatika se namesti na preskusno platišče, ki ga določi proizvajalec v skladu s točko 6.11 Dodatka 1 Priloge I.

1.2 Napolni se na ustrezen tlak, ki je naveden v naslednji tabeli:

Preskus tlaka (bar)

Hitrostni razred | Diagonalne pnevmatike | Radialne pnevmatike | Prepasane diagonalne pnevmatike |

Število vložkov | Standardne | Ojačane | Standardne |

4 | 6 | 8 |

L, M, N | 2,3 | 2,7 | 3,0 | 2,4 | — | — |

P, Q, R, S | 3,6 | 3,0 | 3,3 | 3,6 | 3,0 | 2,6 |

T, U, H | 2,8 | 3,2 | 3,5 | 2,8 | 3,2 | 2,8 |

V | 3,0 | 3,4 | 3,7 | 3,0 | — | — |

Zasilna rezervna pnevmatika tipa T: 4,2 bara |

1.3 Proizvajalec lahko ob navedbi razlogov zahteva, da se uporabi tlak v pnevmatikah, ki se razlikuje od vrednosti, navedenih v točki 1.2. V tem primeru se pnevmatika napolni do tega tlaka (glej točko 6.14 Dodatka 1 k Prilogi I).

1.4 Enota pnevmatike in platišča se pusti pri sobni temperaturi preskuševalnice vsaj tri ure.

1.5 Tlak v pnevmatiki se znova nastavi na vrednosti, določene v točki 1.2 ali 1.3.

2. OPRAVLJANJE PRESKUSA

2.1 Enota pnevmatike in platišča se namesti na preskusno os in pritisne na zunanjo površino gladkega kolesa s premerom 1,70 m ± 1 % ali 2 m ± 1 %.

2.2 Preskusna os se obremeni s silo, ki je enaka 80 %:

2.2.1 največje nosilnosti, ki je izenačena z indeksom nosilnosti za pnevmatike s simboli hitrosti od L do H;

2.2.2 največje nosilnosti, povezane z največjo hitrostjo 240 km/h za pnevmatike s simbolom hitrosti „V“ (glej točko 2.31.2 Priloge II).

2.3 Med preskušanjem se tlaka v pnevmatikah ne sme korigirati, preskusna obremenitev pa mora ostati nespremenjena.

2.4 Med preskusom mora biti temperatura v preskuševalnici med 20 °C in 30 °C ali več, če se s tem strinja proizvajalec.

2.5 Preskus se opravlja brez prekinitev skladno z naslednjimi posebnimi zahtevami:

2.5.1 čas, ki je potreben za pospešitev od ničelne hitrosti do začetne preskusne hitrosti: 10 minut;

2.5.2 začetna preskusna hitrost: predpisana največja hitrost za tip pnevmatike, ki je manjša za 40 km/h pri gladkem kolesu s premerom 1,70 m ± 1 % ali za 30 km/h pri gladkem kolesu s premerom 2 m ± 1 %;

2.5.3 zaporedna povečevanja hitrosti: 10 km/h;

2.5.4 trajanje preskusa pri vsaki stopnji hitrosti, razen zadnje: 10 minut;

2.5.5 trajanje preskusa pri zadnji stopnji hitrosti: 20 minut;

2.5.6 največja preskusna hitrost: predpisana največja hitrost za tip pnevmatike, ki je manjša za 10 km/h pri gladkem kolesu s premerom 1,70 m ± 1 % ali enaka predpisani največji hitrosti pri gladkem kolesu s premerom 2 m ± 1 %.

3. ENAKOVREDNE PRESKUSNE METODE

Če uporabimo metodo, ki ni opisana v točki 2, moramo dokazati njeno enakovrednost.

DEL B: PNEVMATIKE ZA GOSPODARSKA VOZILA [31]

1. PRIPRAVA PNEVMATIKE

1.1 Novo pnevmatiko se namesti na preskusno platišče, ki ga določi proizvajalec v skladu z razdelkom 6.11 Dodatka 1 k Prilogi I.

1.2 Pri preskušanju pnevmatike z zračnico uporabimo novo zračnico ali (po potrebi) kombinacijo zračnice, ventila in podložnega pasu.

1.3 Pnevmatiko napolnimo do tlaka, ki ustreza tlačnemu indeksu, ki ga določi proizvajalec pnevmatike, v skladu s točko 6.14 Dodatka 1 k Prilogi I.

1.4 Enoto pnevmatike in platišča pustimo pri temperaturi preskuševalnice vsaj tri ure.

1.5 Tlak v pnevmatiki znova nastavimo na vrednosti, določene v točki 1.3.

2. PRESKUSNI POSTOPEK

2.1 Enoto pnevmatike in platišča namestimo na preskusno os in pritisnemo na zunanjo površino gladkega gnanega preskusnega bobna s premerom 1,70 m ± 1 %, katerega površina je vsaj tako široka kot tekalna plast pnevmatike.

2.2 Preskusno os obremenimo z vrsto preskusnih obremenitev, izraženih kot odstotek obremenitve, določene v Dodatku 2, glede na indeks nosilnosti, natisnjen na bočnici pnevmatike, v skladu s programom preskusa zmogljivosti (obremenitev/hitrost), prikazanim v spodnji tabeli. Kadar ima pnevmatika indekse nosilnosti za enojno in dvojno namestitev, kot osnovo za preskusne obremenitve vzamemo referenčno obremenitev za enojno namestitev.

2.3 Med preskusom se ne sme spreminjati tlaka v pnevmatiki in preskusna obremenitev mora biti stalna med vsako od treh stopenj preskusa.

2.4 Med preskusom mora biti temperatura preskuševalnice med 20 °C in 30 °C ali več, če se s tem strinja proizvajalec.

2.5 Program preskusa zmogljivosti (obremenitev/hitrost) opravljamo brez prekinitev.

3. ENAKOVREDNE PRESKUSNE METODE

Če uporabimo metodo, ki ni opisana v točki 2, moramo dokazati njeno enakovrednost.

PROGRAM PRESKUSA OBREMENITVE IN HITROSTI

Indeks nosilnosti | Simbol kategorije hitrosti pnevmatike | Hitrost preskusnega bobna (vrt/min)(1) | Obremenitev kolesa, izražena kot odstotek nosilnosti, ki ustreza indeksu nosilnosti |

Radialna zgradba | Diagonalna zgradba | 7 h | 16 h | 24 h |

122 ali več | F | 100 | 100 | 66 % | 84 % | 101 % |

G | 125 | 100 |

J | 150 | 125 |

K | 175 | 150 |

L | 200 | — |

M | 225 | — |

121 ali manj | F | 100 | 100 |

G | 125 | 125 |

J | 150 | 150 |

K | 175 | 175 |

L | 200 | 175 | 70 % | 88 % | 106 % |

4 h. | 6 h. |

M | 250 | 200 | 75 % | 97 % | 114 % |

N | 275 | — | 75 % | 97 % | 114 % |

P | 300 | — | 75 % | 97 % | 114 % |

(1) Pnevmatike za posebno uporabo (glej točko 2.1.3 Priloge II) je treba preskusiti pri hitrosti, ki je enaka 85 % hitrosti preskusnega bobna, predpisani zgoraj za enake normalne pnevmatike. |

__________________

Dodatek 8

ODSTOPANJE NOSILNOSTI GLEDE NA HITROST

Pnevmatike za gospodarska vozila

RADIALNE IN DIAGONALNE

(glej točke 2.30, 2.31 in 6.2.4 Priloge II)

Hi-trost (km/h) | Odstopanje nosilnosti (%) |

Vsi indeksi nosilnosti | Indeksi nosilnosti(1) ≥122 | Indeksi nosilnosti(1) ≤121 |

Simbol kategorije hitrosti | Simbol kategorije hitrosti | Simbol kategorije hitrosti |

____________

PRILOGA III

UPRAVNE DOLOČBE ZA Ö ES-HOMOLOGACIJO Õ VOZIL GLEDE VGRADNJE NJIHOVIH PNEVMATIK

1. VLOGA ZA è 1 ES-HOMOLOGACIJO ç VOZILA

1.1 Vlogo za è1 ES-homologacijo ç vozila v zvezi z njegovimi pnevmatikami predloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

1.2 Vlogi je v treh izvodih treba priložiti opis tipa vozila in njegovih pnevmatik, ki se nanaša na oznako velikosti pnevmatik, kategorijo hitrosti in indeks nosilnosti skupaj z vsemi zasilnimi rezervnimi enotami, s katerimi je vozilo lahko opremljeno, kakor je opisano v opisnem listu v Dodatku 1.

1.3 Primerek tipa vozila za homologacijo je treba poslati tehnični službi, ki je odgovorna za opravljanje homologacijskih preskusov.

1.4 Proizvajalec vozila ali njegov zastopnik lahko zaprosi za razširitev è1 ES-homologacija ç vozila, tako da ta vključuje pnevmatike z dodatnimi oznakami velikosti, kategorijami hitrosti ali indeksi nosilnosti ali dodatne zasilne rezervne enote.

2. è 1 ES-HOMOLOGACIJA ç VOZILA

2.1 Za vsak tip vozila, ki je predložen v skladu s točko 1 in izpolnjuje zahteve te direktive, se podeli è1 ES-homologacija ç in se izda è1 ES-homologacija ç številka.

2.2 Obvestilo o homologaciji oziroma razširitvi ali zavrnitvi homologacije vozila v skladu s to direktivo, se sporoči državam članicam z obrazcem, katerega vzorec je v Dodatku 2.

2.3 Homologacijska številka se izda za vsak homologiran tip vozila. Ista država članica ne sme dodeliti iste številke za drug tip vozila.

3. SPREMEMBA TIPA VOZILA

3.1 O vsaki spremembi tipa vozila je treba obvestiti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo za to vozilo. Ta homologacijski organ lahko nato bodisi:

3.1.1 izrazi mnenje, da spremembe verjetno nimajo znatnega negativnega učinka in da vozilo še vedno izpolnjuje zahteve, ali

3.1.2 zavrne homologacijo spremembe.

3.2 O potrditvi ali zavrnitvi homologacije je treba obvestiti druge države članice v skladu s postopkom, določenim v točki 2.2, pri čemer se podrobno opišejo spremembe.

4. SKLADNOST PROIZVODNJE

4.1 Vsako vozilo, za katero velja ta direktiva, mora biti izdelano tako, da izpolnjuje vse ustrezne zahteve te direktive.

4.2 Za preverjanje izpolnjevanja zahtev iz točke 4.1 je treba opraviti ustrezen nadzor proizvodnje.

4.3 Imetnik homologacije mora zlasti zagotoviti postopke za učinkovito preverjanje skladnosti značilnosti vozila z značilnostmi pnevmatik, nameščenih na vozilo, kakor je določeno v tej direktivi.

4.4 Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode nadzora skladnosti, ki se uporabljajo v vsaki proizvodni enoti.

4.4.1 Kontrolorju je pri vsakem njegovem obisku treba pokazati zapise o preskusih in zapisnike o nadzoru proizvodnje.

4.5 Pregledi, ki jih odobri homologacijski organ, se običajno opravijo enkrat na leto. Če se pri enem od teh pregledov ugotovijo nezadovoljivi rezultati, mora homologacijski organ zagotoviti, da bodo storjeni vsi potrebni ukrepi zaradi čimprejšnje vnovične vzpostavitve skladnosti proizvodnje.

5. DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije dokončno ustavi proizvodnjo tipa vozila, homologiranega po tej direktivi, mora o tem obvestiti organ, ki je podelil homologacijo. Ko homologacijski organ sprejme tako obvestilo, mora o tem obvestiti druge homologacijske organe s kopijo homologacijskega obrazca, na katerem je na koncu z velikimi črkami napis „DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE“, potrjen s podpisom in datumom.

______________

Dodatek 1

OPISNI LIST št. … (vozilo)

V SKLADU S PRILOGO I K DIREKTIVI 2007/46/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O è 1 ES-HOMOLOGACIJI ç VOZILA V ZVEZI Z VGRADNJO NJEGOVIH PNEVMATIK

(Direktiva […])

[pic]

________________

Dodatek 2

VZOREC

Največji format: A 4 (210 x 297 mm)

CERTIFIKAT O è 1 ES-HOMOLOGACIJ ç EGS (vozilo)

[pic]

[pic]

è1 ç

[pic]

1.2.9 | Priložen je seznam dokumentov, ki sestavljajo dokumentacijo o Ö ES-homologaciji Õ, shranjeno pri organu, ki je podeli Ö ES-homologacijo Õ, in se lahko dobijo na zahtevo. |

____________

PRILOGA IV

ZAHTEVE ZA VOZILA V ZVEZI Z VGRADNJO NJIHOVIH PNEVMATIK

1. POMEN IZRAZOV

2. ZA NAMENE TE DIREKTIVE:

2.1 „ homologacija vozila “ pomeni homologacijo tipa vozila glede njegovih pnevmatik skupaj z zasilnimi rezervnimi pnevmatikami;

2.2 „ tip vozila “ pomeni serijo vozil, ki se med seboj ne razlikujejo, vsaj kar zadeva vsako varianto tipa vozila, po tako bistvenih značilnostih, ki bi vplivale na oznako velikosti pnevmatik, simbol kategorije hitrosti ali indeks nosilnosti;

2.3 „ kolo “ pomeni celotno kolo, ki ga sestavljata platišče in disk;

2.4 „ zasilno rezervno kolo “ pomeni kolo, ki se razlikuje od normalnih koles na tipu vozila;

2.5 „ enota “ pomeni kolo in pnevmatiko;

2.6 „ normalna enota “ pomeni enoto, ki se lahko namesti na vozilo za normalno uporabo;

2.7 „ rezervna enota “ pomeni enoto, ki je namenjena zamenjavi za normalno enoto, če se ta pokvari, in je lahko ena od naslednjih:

2.7.0 „ normalna rezervna enota “, ki je enota, ki izpolnjuje zahteve za normalno enoto tipa vozila;

2.7.1 „ zasilna rezervna enota “, ki je enota, ki se razlikuje od normalnih enot tipa vozila po njihovih osnovnih značilnostih (npr. oznaki velikosti pnevmatike, funkcionalnih merah, pogojih uporabe ali zgradbi) in je namenjena za začasno uporabo po omejenih pogojih. Zasilne rezervne enote so lahko naslednjih kategorij:

2.7.1.1 kategorija 1

enota, sestavljena iz kolesa, ki je skladno s kolesom normalne enote, in pnevmatike, ki se od normalne pnevmatike razlikuje po osnovnih značilnostih (npr. merah, zgradbi);

2.7.1.2 kategorija 2

enota, pri kateri se kolo in pnevmatika razlikujeta od normalne enote po osnovnih značilnostih in pri kateri se pri namestitvi na vozilo pnevmatika napolni do tlaka, določenega za začasno uporabo;

2.7.1.3 kategorija 3

enota, sestavljena iz normalnega kolesa in pnevmatike, ki se razlikuje od normalne pnevmatike po osnovnih značilnostih, in ki se v vozilu zloži in ne napihne;

2.7.1.4 kategorija 4

enota, pri kateri se kolo in pnevmatika razlikujeta od normalne enote po osnovnih značilnostih; ta enota je v vozilu zložena in ni napolnjena z zrakom;

2.8 „ največja masa “ pomeni največjo vrednost, ki jo določi proizvajalec vozila kot tehnično dovoljeno maso vozila;

2.9 „ največja osna obremenitev “ pomeni največjo vrednost, ki jo proizvajalec vozila določi kot tehnično dovoljeno za celotno navpično silo med stičnimi površinami pnevmatik zadevne osi in podlago, in je rezultat dela mase vozila, ki jo podpira ta os. Vsota največjih osnih obremenitev je lahko večja od vrednosti, ki ustreza največji masi vozila;

2.10 „ funkcionalne mere “ pomeni mere, ki izhajajo iz oznak velikosti koles in/ali pnevmatik (npr. premer, širina, presečno razmerje) in vgradnje enote v vozilo (npr. montažna globina platišča);

2.11 „ največja konstrukcijsko določena hitrost “ pomeni največjo hitrost, ki je dovoljena za tip vozila, vključno s toleranco, dovoljeno za preverjanja skladnosti serijske proizvodnje.

3. ZAHTEVE ZA VOZILA V ZVEZI Z VGRADNJO NJIHOVIH PNEVMATIK

3.1 Splošno

ê 2001/43/ES čl. 1, tč. 5 in Prologa tč. 7

3.1.1 Po določbah točke 3.7.4 mora vsaka pnevmatika, nameščena na vozilo, skupaj z rezervno pnevmatiko, kjer pride v poštev, imeti oznako(-e) ES-homologacije, kakor je določeno v točki 4 Priloge I, ali oznako homologacije, ki kaže skladnost s pravilnikom ECE R 30 ali 54. Homologacijske oznake po pravilnikih ECE se štejejo za enakovredne samo oznakam ES-homologacije, podeljenim po Prilogi II.

ê 92/23/EGS

3.2 Vgradnja pnevmatik

3.2.1 Vse pnevmatike, ki so vgrajene v vozilo, razen vseh zasilnih rezervnih pnevmatik, morajo imeti enako zgradbo (glej točko 2.3 Priloge II).

3.2.2 Vse pnevmatike, nameščene na isto os, morajo biti istega tipa (glej točko 2.1 Priloge II).

3.2.3 Prostor, v katerem se vrti kolo, mora omogočati neomejeno gibanje pnevmatik največje dovoljene velikosti ob upoštevanju omejitev zaradi vzmetenja in krmilnega mehanizma, ki jih določi proizvajalec vozila.

3.3 Nosilnost

3.3.1 Po določbah točke 3.7 je največja nosilnost (glej točko 2.31 Priloge II) vsake pnevmatike, vključno z rezervno pnevmatiko (če jo vozilo ima), s katerim je opremljeno vozilo:

3.3.1.1 pri vozilih s pnevmatikami istega tipa z enojno namestitvijo: enaka vsaj polovici največje osne obremenitve (glej točko 2.9) za najbolj obremenjeno os, ki jo določi proizvajalec vozila;

3.3.1.2 pri vozilih s pnevmatikami več kot enega tipa z enojno namestitvijo: enaka vsaj polovici največje osne obremenitve (glej točko 2.9), ki jo določi proizvajalec vozila, za ustrezno os;

3.3.1.3 pri vozilih s pnevmatikami za osebna vozila z dvojno namestitvijo: enaka vsaj 0,27-kratni največji osni obremenitvi, ki jo določi proizvajalec vozila, za ustrezno os;

3.3.1.4 pri oseh, na katere so nameščeni pnevmatike za gospodarska vozila z dvojno namestitvijo: enaka vsaj 0,25-kratni (glede na indeks nosilnosti za dvojno namestitev) največje osne obremenitve, ki jo določi proizvajalec vozila, za ustrezno os.

3.4 Hitrostna zmogljivost

3.4.1 Vsaka pnevmatika, ki je normalno nameščena na vozilo, mora imeti simbol kategorije hitrosti (glej točko 2.29 Priloge II), ki je skladna z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo vozila (ki jo določi proizvajalec vozila) ali ustrezno kombinacijo obremenitve in hitrosti (glej točko 2.30 Priloge II).

3.4.2 Omenjeno ne velja za:

3.4.2.1 zasilne rezervne enote, za katere velja točka 3.8;

3.4.2.2 vozila, ki so običajno opremljena z običajnimi pnevmatikami in občasno z zimskimi pnevmatikami.

V tem primeru mora simbol kategorije hitrosti zimske pnevmatike ustrezati hitrosti, ki je ali večja od največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila (ki jo določi proizvajalec vozila) ali ni manjša od 160°km/h (ali oboje).

Če je vseeno največja konstrukcijsko določena hitrost vozila (ki jo določi proizvajalec vozila) večja od hitrosti, ki ustreza simbolu kategorije hitrosti zimskih pnevmatik, mora biti v vozilu na vidnem mestu pritrjena opozorilna nalepka z določeno največjo hitrostno zmogljivostjo zimskih pnevmatik.

3.5 Rezervna pnevmatika

3.5.1 Če je vozilo opremljeno z rezervnim kolesom, mora biti pnevmatika:

3.5.1.1 istega tipa kot ena od pnevmatik, vgrajenih v vozilo ali homologiranih za vozilo, ali

3.5.1.2 zasilna rezervna pnevmatika tipa, ki ustreza temu vozilu v katerem koli položaju. Z zasilno rezervno pnevmatiko ne sme biti opremljeno nobeno drugo vozilo razen vozil kategorije M1.

3.5.2 Vsako vozilo z zasilno rezervno enoto mora biti opremljeno z dodatnimi informacijami, ki so vidno in trajno zapisane na zasilni rezervni enoti ali na vozilu blizu rezervne enote ali v priročniku za voznika. Vsebovati morajo vsaj naslednje:

3.5.2.1 navodilo, da je treba voziti previdno, ko je na vozilo nameščena zasilna rezervna enota, in da je treba na vozilo čim prej namestiti normalno enoto;

3.5.2.2 izjavo, da vozilo ne sme voziti z več kot eno zasilno rezervno enoto hkrati;

3.5.2.3 jasno oznako tlaka v pnevmatiki, ki ga določi proizvajalec vozila za pnevmatiko zasilne rezervne enote;

3.5.2.4 za vozila, opremljena z zasilnimi rezervnimi enotami 3. ali 4. kategorije, opis postopka za polnjenje pnevmatik na tlak, določen za začasno uporabo, z napravo, navedeno v točki 3.6;

3.6 Naprava za polnjenje zasilne rezervne enote

3.6.1 Če je vozilo opremljeno z zasilno rezervno enoto 3. ali 4. kategorije, mora biti v njem naprava, s katero se lahko pnevmatika v največ petih minutah napolni na tlak, določen za začasno uporabo.

3.7 Posebni primeri

3.7.1 Pri priklopnikih kategorij 01 in 02, katerih delovna hitrost je omejena na 100°km/h ali manj, z vgrajenimi pnevmatikami za osebna vozila z enojno namestitvijo mora biti največja nosilnost vsake pnevmatike enaka vsaj 0,45-kratniku največje mase najbolj obremenjene osi, ki jo določi proizvajalec priklopnika. Za priklopnike z dvojno namestitvijo koles je ta faktor 0,24.

3.7.2 Za nekatera posebna vozila, opremljena s pnevmatikami za gospodarska vozila, ne velja tabela „Sprememba nosilnosti glede na hitrost“ (glej točko 2.30 in Dodatek 8 k Prilogi II). Pri teh vozilih se največja nosilnost, ki se preveri glede na največjo osno obremenitev (glej točki 3.3.1.2 in 3.3.1.4 te priloge), določi tako, da se pomnoži nosilnost, ki ustreza indeksu nosilnosti, z ustreznim koeficientom, ki je povezan s tipom vozila in njegovo običajno uporabo, ne pa z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo vozila. V teh primerih točka 3.4.1 te priloge ne velja. Ustrezni koeficienti so:

3.7.2.1 1,10 za vozila kategorije M3, kadar se v vozilu vozijo stoječi potniki in delovna hitrost ne presega 60°km/h. Države članice lahko zaradi delovanja vozila dopustijo, da se delovna hitrost poveča na 80°km/h;

3.7.2.2 1,15 za taka vozila (M3), če so namenjena le za mestne ceste s pogostimi vmesnimi postajami;

3.7.2.3 1,10 za komunalna vozila kategorije N, ki se uporabljajo pri nizki hitrosti na kratkih razdaljah na mestnih in predmestnih cestah, kot so vozila za pometanje cest in pobiranje odpadkov.

3.7.3 Če motorno vozilo kategorije M1 vleče priklopnik, se lahko zaradi dodatne obremenitve na vlečno napravo preseže največja nosilnost, vendar ne za več kot 15 %, če je delovna hitrost omejena na 100°km/h ali manj, tlak v pnevmatikah pa povečan za vsaj 0,2 bara.

3.7.4 Za vozila, opremljena z pnevmatikami, ki niso pnevmatike za osebna ali gospodarska vozila zaradi posebnih pogojev uporabe (npr. kmetijske pnevmatike, pnevmatike za industrijske tovornjake, pnevmatike za motocikle), ne veljajo zahteve Priloge II, če homologacijski organ meni, da so pnevmatike na njih primerne za obratovalne pogoje vozila.

3.8 Specifikacije za zasilne rezervne enote

3.8.1 Kategorija hitrosti vsake zasilne rezervne pnevmatike mora biti enaka vsaj 120°km/h (simbol kategorije hitrosti L).

3.8.2 Ko na vozilo namestimo zasilno rezervno kolo, mora biti na njegovi zunanji strani posebna barva ali barvni vzorec, ki se jasno razlikuje od barve (barv) normalnih enot. Če je na zasilno rezervno enoto mogoče namestiti kolesno pokrivalo, to ne sme zakrivati posebne barve ali barvnega vzorca.

3.8.3 Opozorilni znak za največjo hitrost mora biti trajno pritrjen na vidno mesto na zunanji strani kolesa v skladu z naslednjim prikazom:

[pic]

____________

ê 2001/43/ES čl. 1, tč. 5 in Prologa tč. 8

PRILOGA V

HRUP, KI NASTAJA PRI KOTALJENJU PNEVMATIK

1. PODROČJE UPORABE

Ta priloga velja za ES-homologacijo pnevmatik kot sestavnih delov glede na hrup pri kotaljenju.

2. OPREDELITEV POJMOV

V tej prilogi se uporabljajo opredelitve pojmov iz Priloge II, razen opredelitve pojma iz točke 2.1, ki se glasi:

2.1 „tip pnevmatike“

pomeni v zvezi s homologacijo po tej prilogi (hrup pri kotaljenju) vrsto pnevmatik, ki sestoji iz seznama oznak velikosti pnevmatike (glej točko 2.17 Priloge II), blagovnih znamk in trgovskih oznak, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih značilnostih:

- imenu proizvajalca

- klasifikaciji pnevmatik (glej točko 2.4 te priloge)

- zgradbi pnevmatik (glej točko 2.1.4 Priloge II)

- vrsti uporabe (glej točko 2.1.3 Priloge II)

- pri pnevmatikah razreda C1: „ojačeno“ ali „dodatna obremenitev“

- vzorcu profila tekalne plasti (glej točko 2.3 opisnega lista v Dodatku 3 Priloge I).

Opomba: Vpliv sprememb manjših podrobnosti tekalne plasti in zgradbe pnevmatike na hrup pri kotaljenju bo določen pri preverjanju skladnosti proizvodnje.

Poleg tega veljajo naslednji opredelitve pojmov:

2.2 blagovna znamka ali trgovski opis

pomeni oznako pnevmatike, kakor jo je določil proizvajalec pnevmatike. Blagovna znamka je lahko enaka imenu proizvajalca, trgovski opis pa je lahko enak trgovski oznaki.

2.3 hrup pri kotaljenju pnevmatik

pomeni hrup, ki nastane na stiku pnevmatik s površino cestišča pri kotaljenju.

2.4 V tej prilogi velja naslednja klasifikacija pnevmatik:

pnevmatike razreda C1 | pnevmatike za osebna vozila (glej točko 2.32 Priloge II); |

pnevmatike razreda C2 | pnevmatike za gospodarska vozila (glej točko 2.33 Priloge II) z indeksom nosilnosti pri enojni montaži ≤ 121 in simbolom kategorije hitrosti ≥ „N“ (glej točko 2.29.3 Priloge II); |

pnevmatike razreda C3 | pnevmatike za gospodarska vozila (glej točko 2.33 Priloge II) z indeksom nosilnosti pri enojni montaži ≤ 121 in simbolom kategorije hitrosti ≤ „M“ (glej točko 2.29.3 Priloge II) ali pnevmatike za gospodarska vozila (glej točko 2.33 Priloge II) z indeksom nosilnosti pri enojni montaži ≥ 122. |

3. ZAHTEVE ZA OZNAČEVANJE

3.1 Poleg oznak, predpisanih v točki 4 Priloge I in točki 3 Priloge II, morajo pnevmatike imeti še naslednje oznake:

3.1.1 ime proizvajalca ali trgovsko oznako; blagovno znamko, trgovski opis ali trgovsko oznako.

4. ZAHTEVE GLEDE HRUPA PRI KOTALJENJU

4.1 Splošne zahteve

Na sklopu štirih pnevmatik z enako oznako velikosti in z enakim vzorcem profila tekalne plasti, ki je reprezentančen za določeno vrsto pnevmatik, je treba opraviti preskus ravni hrupa, ki nastaja pri kotaljenju pnevmatik, kakor je določeno v Dodatku 1.

4.2 Vrednosti ravni hrupa, določene skladno s točko 4.5 Dodatka 1, ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

4.2.1 Pnevmatike razreda C1 glede na nazivno širino preseka (glej točko 2.17.1.1 Priloge II) pnevmatike, na kateri je bil opravljen preskus:

Mejne vrednosti v dB(A) |

Razred pnevmatike | Nazivna širina preseka (v mm) | A | B (1) | C (1) (2) |

C1a | ≤ 145 | 72 (*) | 71 (*) | 70 |

C1b | > 145 ≤ 165 | 73 (*) | 72 (*) | 71 |

C1c | > 165 ≤ 185 | 74 (*) | 73 (*) | 72 |

C1d | > 185 ≤ 215 | 75 (**) | 74 (**) | 74 |

C1e | > 215 | 76 (***) | 75 (***) | 75 |

(*) Mejne vrednosti iz stolpca A veljajo do 30. junija 2007;mejne vrednosti iz stolpca B veljajo od 1. julija 2007. (**) Mejne vrednosti iz stolpca A veljajo do 30. junija 2008;mejne vrednosti iz stolpca B veljajo od 1. julija 2008. (***) Mejne vrednosti iz stolpca A veljajo do 30. junija 2009;mejne vrednosti iz stolpca B veljajo od 1. julija 2009. (1) Le indikativne vrednosti. Končne vrednosti bodo sledile po spremembi direktive na podlagi poročila, predpisanega v členu 3(2) Direktive 2001/43/EC. (2) Mejne vrednosti v stolpcu C bodo izhajale iz spremembe direktive na podlagi poročila, predpisanega v členu 3(2) Direktive 2001/43/ES. |

4.2.1.1 Pri ojačenih pnevmatikah (ali pnevmatikah z dodatno obremenitvijo) (glej točko 3.1.8 v Prilogi II) je treba mejne vrednosti iz točke 4.2.1 povečati za 2 dB(A).

4.2.2 Pnevmatike razreda C2 glede na vrsto uporabe (glej točko 2.1.3 Priloge II) skupine pnevmatik:

Vrsta uporabe | Mejna vrednost, izražena v dB(A) |

Normalna | 75 |

Snežna | 77 |

Posebna | 78 |

4.2.3 Pnevmatike razreda C3 glede na vrsto uporabe (glej točko 2.1.3 Priloge II) skupine pnevmatik:

Vrsta uporabe | Mejna vrednost, izražena v dB(A) |

Normalna | 76 |

Snežna | 78 |

Posebna | 79 |

_________________

Dodatek 1

POSTOPEK ZA MERJENJE HRUPA PRI KOTALJENJU PNEVMATIK Z VO NJO MIMO V PROSTEM TEKU

0. UVOD

Ta postopek zajema zahteve za merilne instrumente, pogoje merjenja ter postopek merjenja ravni hrupa kompleta pnevmatik, vgrajenih na preskusnem vozilu, ki vozi z veliko hitrostjo po cesti, katere površina izpolnjuje posebne lastnosti. Z mikrofoni, postavljenimi na preskusni stezi, se meri najvišja raven zvočnega tlaka, medtem ko vozilo pelje mimo v prostem teku; končni rezultat za referenčno hitrost se dobi iz analize linearne regresije. Tako dobljeni rezultati se ne morejo povezovati s hrupom pnevmatik, izmerjenim med pospeševanjem ali zaviranjem.

1. MERILNI INSTRUMENTI

1.1 Meritve zvoka

Merilnik zvoka ali enakovredni merilni sistem, vključno z zaščito pred vetrom, ki jo priporoči proizvajalec, mora izpolnjevati vsaj zahteve za instrumente tipa 1 skladno z drugo izdajo publikacije IEC 60651.

Meritve je treba opraviti ob uporabi frekvenčnega filtra A in časovnega filtra F.

Pri uporabi sistema z rednim preverjanjem ravni hrupa, utežene s filtrom A, je treba opravljati meritve v časovnih presledkih, ki niso daljši od 30 ms.

1.1.1 Kalibracija

Na začetku in na koncu vsake serije meritev se celoten merilni sistem preveri s kalibratorjem zvoka, ki izpolnjuje zahteve za kalibratorje zvoka z natančnostjo vsaj razreda 1 skladno s publikacijo IEC 942:1988. Razlika med rezultati dveh zaporednih preverjanj brez dodatnih nastavitev mora biti enaka ali manjša od 0,5 dB. Če je ta vrednost večja, je treba šteti rezultate meritev, dobljene po zadnjem zadovoljivem preverjanju, za neveljavne.

1.1.2 Skladnost z zahtevami

Skladnost naprave za kalibracijo zvoka z zahtevami publikacije IEC 60942:1988 se preverja enkrat na leto; vsaj enkrat v dveh letih laboratorij, pooblaščen za opravljanje kalibracij po ustreznem standardu, preveri skladnost celotnega merilnega sistema z zahtevami publikacije IEC 60651:1979/A1:1993 (druga izdaja).

1.1.3 Namestitev mikrofona

Mikrofon (mikrofoni) mora biti nameščen na razdalji 7,5 m ± 0, 05 m od referenčne črte preskuševalne steze CC' (slika 1) in na višini 1,2 m ± 0, 02 m nad podlago. Os njegove največje občutljivosti mora biti vodoravna in pravokotna na stezo vozila (črta CC').

1.2 Meritve hitrosti

Hitrost vozila je treba meriti z instrumenti s točnostjo ± 1 km/h ali boljšo, ko prednji del vozila pride do črte PP' (slika 1).

1.3 Merjenje temperature

Obvezne so meritve temperature zraka in temperature površine preskuševalne steze. Merilne naprave morajo izmeriti temperaturo s točnostjo ± 1 °C.

1.3.1 Temperatura zraka

Tipalo za temperaturo je treba namestiti na nezaslonjenem mestu v bližini mikrofona tako, da je izpostavljeno pretoku zraka in zaščiteno pred neposrednim sončnim sevanjem. Ta zaščita se lahko doseže s pomočjo senčila ali podobne naprave. Tipalo je treba namestiti na višini 1,2 m ± 0,1 m nad preskuševalno površino, da bi se pri majhnem pretoku zraka izognili vplivu toplotnega sevanja preskuševalne površine.

1.3.2 Temperatura preskuševalne površine

Tipalo za temperaturo je treba namestiti na mestu, kjer je izmerjena temperatura reprezentančna za temperaturo na preskuševalni stezi; pri tem ne sme priti do motenja merjenja hrupa.

Pri uporabi merilne naprave s kontaktnim tipalom za temperaturo je treba med površino in tipalom nanesti pasto, ki prevaja toploto, da je zagotovljen ustrezen stik s toploto.

Pri uporabi sevalnega termometra (pirometra) je treba izbrati višino tako, da se zagotovi pokrivanje merilnega območja s premerom ≥ 0,1 m.

1.4 Merjenje vetra

Naprava mora biti zmožna izmeriti hitrost vetra z odstopanjem ± 1 m/s. Meritev je treba opraviti na višini mikrofona. Zabeležiti je treba smer vetra glede na smer vožnje.

2. POGOJI MERITEV

2.1 Preskuševalni poligon

Preskuševalni poligon mora biti sestavljen iz sredinsko nameščene steze, ki jo obdaja precej raven preskuševalni poligon. Preskuševalna steza mora biti ravna, vozišče pa suho in čisto za vse meritve. Preskuševalna površina ne sme biti umetno hlajena med preskusom ali pred njim.

Na preskuševalnem poligonu morajo biti doseženi pogoji prostega zvočnega polja med virom zvoka in mikrofonom na 1 dB(A) natančno. Da je ta pogoj izpolnjen, se šteje, če na oddaljenosti 50 m od središča preskuševalne steze ni velikih objektov, ki odbijajo zvok, kot so ograje, skale, mostovi ali stavbe. Površina vozišča in mere preskuševalnega poligona morajo biti skladne z Dodatkom 2 te priloge.

Na središčnem delu preskuševalne steze s polmerom najmanj 10 m ne sme biti pršiča, visoke trave, razsute zemlje, žlindre ali podobnega materiala. V bližini mikrofona ne sme biti nobene ovire, ki bi lahko vplivala na zvočno polje, in med mikrofonom in virom zvoka ne sme biti nobene osebe. Merilec in morebitni opazovalci meritev se morajo postaviti tako, da ne vplivajo na kazanje merilnih instrumentov.

2.2 Vremenske razmere

Meritve se ne smejo opravljati v neugodnem vremenu. Izključiti je treba zlasti vpliv sunkov vetra. Nobena preskušanja se ne smejo opravljati pri hitrosti vetra, ki na višini mikrofona presega 5 m/s.

Meritve se ne smejo opravljati, če je temperatura zraka pod 5 °C ali nad 40 °C ali če je temperatura površine preskuševalne steze pod 5 °C ali nad 50 °C.

2.3 Hrup okolja

Raven hrupa ozadja (vključno z morebitnim hrupom vetra) mora biti vsaj 10 dB(A) pod ravnjo hrupa kotaljenja pnevmatik, izmerjenega na vozišču. Na mikrofon se lahko namesti ustrezna zaščita pred vetrom, pri tem pa se upoštevajo njen vpliv na občutljivost in smerne karakteristike mikrofona.

Meritve, na katere vpliva temenska vrednost zvoka, ki ni povezan z značilnostmi splošne ravni hrupa pnevmatik, se ne upoštevajo.

2.4 Zahteve za preskusno vozilo

2.4.1 Splošno

Preskusno vozilo je motorno vozilo s štirimi pnevmatikami v enojni montaži na dveh oseh.

2.4.2 Obremenitev vozila

Vozilo mora biti obremenjeno tako, da obremenitve preskusnih pnevmatik ustrezajo zahtevam točke 2.5.2.

2.4.3 Medosna razdalja

Medosna razdalja med dvema osema, na katerih so vgrajene preskusne pnevmatike, ne sme biti manjša od 3,50 pri pnevmatikah razreda C1 in ne manjša od 5 m pri pnevmatikah razredov C2 in C3.

2.4.4 Ukrepi za zmanjšanje vpliva vozila na meritve hrupa

Zaradi zagotovitve, da konstrukcija preskusnega vozila ne vpliva bistveno na hrup pnevmatik, je treba upoštevati naslednje zahteve in priporočila.

Zahteve:

(a) Zavesice ali druge posebne naprave za preprečevanje škropljenja izpod koles ne smejo biti vgrajene.

(b) V neposredni bližini pnevmatik in platišč ni dovoljeno dodajanje ali zadrževanje delov, ki bi lahko zaslanjali nastali hrup.

(c) Nastavitev koles (stekanje, previs in zaostajanje kolesa) mora biti v popolnosti skladna s priporočili proizvajalca vozila.

(d) V blatnikih ali na spodnji strani nadgradnje ne smejo biti vgrajeni materiali, ki dušijo zvok.

(e) Obesitev koles mora biti v takem stanju, da ne povzroči neobičajnega zmanjšanja oddaljenosti od tal, kadar je vozilo obremenjeno skladno s preskusnimi zahtevami. Če je vozilo opremljeno s sistemom za uravnavanje nivoja vozila, ga je treba nastaviti tako, da med preskusom zagotovi oddaljenost od tal, ki ustreza oddaljenosti od tal neobremenjenega vozila.

Priporočila za preprečitev motečega zvoka:

(a) Priporoča se odstranitev ali sprememba delov vozila, ki bi lahko prispevali k pojavu motečega zvoka. Takšne odstranitve ali spremembe je treba zapisati v poročilu o preskusu.

(b) Med preskušanjem je treba zagotoviti, da so zavore popolnoma popuščene, da ne bi povzročile šuma zaviranja.

(c) Treba je zagotoviti, da električni ventilatorji ne delujejo.

(d) Med preskušanjem morajo biti okna in pomična streha zaprti.

2.5 Pnevmatike

2.5.1 Splošno

Na preskusno vozilo je treba vgraditi štiri enake pnevmatike istega tipa in iste skupine. Pri pnevmatikah z indeksom nosilnosti večjim od 121 in brez napotka za dvojno vgradnjo je treba vgraditi dve izmed teh pnevmatik istega tipa in iste skupine na zadnjo os preskusnega vozila; na prednjo os je treba vgraditi pnevmatike, katerih velikost ustreza obremenitvi osi in so obrabljene na najmanjšo dovoljeno globino profila, da bi se, ob ohranjanju zadostne ravni varnosti, čimbolj zmanjšal vpliv hrupa kotaljenja pnevmatik. Zimske pnevmatike, ki so v nekaterih državah članicah zaradi boljšega oprijema lahko opremljene z žeblji, je treba preskušati brez žebljev. Pnevmatike s posebnimi zahtevami za vgradnjo morajo biti preskušane skladno s temi zahtevami (npr. smer kotaljenja). Pred začetkom utekavanja morajo imeti pnevmatike polno globino profila.

Pnevmatike je treba preskušati na platiščih, ki jih odobri proizvajalec pnevmatik.

2.5.2 Obremenitve pnevmatik

Preskusna obremenitev Qt mora za vsako pnevmatiko na preskusnem vozilu znašati 50 % do 90 % referenčne obremenitve Qr, vendar mora povprečna preskusna obremenitev Qt, avr za vse pnevmatike znašati 75 % ± 5 % referenčne obremenitve Qt.

Za vse pnevmatike referenčna obremenitev Qr ustreza največji masi, povezani z indeksom nosilnosti pnevmatike. Če indeks nosilnosti sestoji iz dveh številk, ločenih s poševnico (/), je treba upoštevati prvo številko.

2.5.3 Tlak v pnevmatikah

Vsaka pnevmatika, vgrajena na preskusnem vozilu, mora imeti preskusni tlak Pt, ki ni večji od referenčnega tlaka Pr in je znotraj naslednjih mejnih vrednosti:

[pic]

kjer je Pr tlak, ki ustreza indeksu tlaka, označenem na bočni steni pnevmatike.

Pri pnevmatikah razreda C1 je referenčni tlak Pr za „standardne“ pnevmatike 250 kPa, za ojačene pnevmatike pa 290 kPa; minimalni preskusni tlak Pt mora znašati 150 kPa.

2.5.4 Priprave pred preskušanjem

Pred preskušanjem morajo biti pnevmatike „utečene“ zaradi odstranitve nakopičenega materiala ali ostankov oblikovanja s tekalne površine. Za to je ponavadi potrebne približno 100 km običajne uporabe na cesti.

Pnevmatike je treba vgraditi na preskusno vozilo v isti smeri kotaljenja, kakršno so imele pri „utekavanju“.

Pred preskušanjem je treba pnevmatike z vožnjo pod preskusnimi pogoji segreti na obratovalno temperaturo.

3. POSTOPEK PRESKUšANJA

3.1 Splošni pogoji

Pri vseh meritvah je treba vozilo voditi po preskuševalni stezi (AA' do BB') tako, da je vzdolžna srednja ravnina vozila čim bližje črti CC'

Ko prednji del preskusnega vozila pride do črte AA', mora voznik ročico menjalnika prestaviti v prosti tek in izklopiti motor. Če preskusno vozilo med meritvijo oddaja neobičajen hrup (npr. ventilator, samovžig), je treba ponoviti preskus.

3.2 Vrsta in število meritev

Najvišjo raven zvoka, izraženo v decibelih in uteženo s frekvenčnim filtrom A (dB(A)), je treba meriti do prve decimalke pri gibanju vozila v prostem teku med črtama AA' in BB' (slika 1 — prednji del vozila na črti AÁ, zadnji del vozila na črti BB'). Ta vrednost je rezultat meritve.

Na vsaki strani preskusnega vozila je treba opraviti vsaj štiri meritve pri preskusnih hitrostih, manjših od referenčne hitrosti, predpisane v točki 4.1, in vsaj štiri meritve pri preskusnih hitrostih, večjih od referenčne hitrosti. Hitrosti morajo biti približno enakomerno porazdeljene v območju hitrosti, določenem v točki 3.3.

3.3 Preskusne hitrosti

Hitrosti preskusnega vozila morajo biti v naslednjem območju:

(i) od 70 km/h do 90 km/h pri pnevmatikah razredov C1 in C2;

(ii) od 60 km/h do 80 km/h pri pnevmatikah razreda C3.

4. VREDNOTENJE REZULTATOV

Meritev je neveljavna, če je med največjo vrednostjo in drugimi vrednostmi zabeležena neobičajna razlika.

4.1 Določanje rezultata preskusa

Uporabljena referenčna hitrost Vref za določanje končnega rezultata je:

(i) 80 km/h za pnevmatike razredov C1 in C2;

(ii) 70 km/h za pnevmatike razreda C3.

4.2 Regresijska analiza meritev hrupa

Raven hrupa pnevmatik pri kotaljenju (brez korekcije temperature) LR v dB(A) se določa z regresijsko analizo po naslednji enačbi:

[pic]

kjer je:

L— je srednja vrednost izmerjenih ravni hrupa Li v dB(A):

[pic]

n je število meritev (n ≥ 16),

v— je srednja vrednost logaritmov hitrosti vi:

[pic]

z

[pic]

a je vzpon regresijske črte v dB(A):

[pic]

4.3 Korekcija temperature

Pri pnevmatikah razreda C2 je treba korigirati končni rezultat ob uporabi izravnave temperature na referenčno temperaturo površine cestišča href po naslednji enačbi:

[pic]

kjer je θ izmerjena temperatura preskuševalne površine,

θref = 20 °C,

Pri pnevmatikah razreda C1 je koeficient K –0,03 dB(A)/ °C, če je θ >θref in K je -0,06 dB(A)/ °C, če je θ < θref.

Pri pnevmatikah razreda C2 je koeficient K –0,02 dB(A) °C

Če odstopanja izmerjene temperature preskuševalne površine pri vseh meritvah, potrebnih za določanje ravni hrupa enega kompleta pnevmatik, niso večja od 5 °C, se korekcije temperature po zgoraj opisanem postopku lahko omejijo na zadnjo zabeleženo vrednost ravni hrupa, pri čemer je treba uporabiti aritmetično sredino izmerjenih temperatur. V nasprotnem primeru je treba korigirati vsako izmerjeno vrednost hrupa Li ob uporabi temperature, izmerjene v času merjenja hrupa.

Pri pnevmatikah razreda C3 se ne opravlja korekcija temperature.

4.4 Zaradi upoštevanja morebitnih netočnosti merilnega instrumenta je treba rezultate po točki 4.3 zmanjšati za 1 dB(A).

4.5 Končni rezultat ravni hrupa pnevmatik s korekcijo temperature, LR(θref), v dB(A), se zaokroži na najmanjšo celo manjšo vrednost.

Slika 1:

Lege mikrofona za meritve

[pic]___________________

Dodatek 2

POROČILO O PRESKUSU

Poročilo o preskusu vključuje naslednje podatke:

(a) vremenske pogoje vključno s temperaturo zraka in preskuševalne površine za vsak preskusni cikel,

(b) datum in postopek preverjanja skladnosti preskuševalne površine s standardom ISO 10844:1994,

(c) širino preskusnega platišča,

(d) podatke o pnevmatiki: proizvajalec, blagovna znamka, trgovska oznaka, velikost, indeks nosilnosti, referenčni tlak,

(e) opis preskusnega vozila in medosno razdaljo,

(f) preskusno obremenitev pnevmatike Qt, izraženo v N in v odstotkih referenčne obremenitve Qr za vsako preskušano pnevmatiko, povprečno preskusno obremenitev Qt, avr, izraženo v N in v odstotkih referenčne obremenitve Qr,

(g) tlak v hladnih pnevmatikah v kPa za vsako preskušano pnevmatiko,

(h) preskusne hitrosti, ko vozilo prevozi črto PP',

(i) najvišje ravni hrupa, utežene s filtrom A, za vsak preskusni cikel in za vsak mikrofon,

(j) rezultat preskusa LR: raven hrupa, s korekcijo temperature, če pride v poštev, utežena s filtrom A v decibelih, pri referenčni hitrosti, zaokrožena na najbližje nižje celo število.

(k) naklon regresijske črte.

____________

ê 2001/43/ES čl. 1, tč. 5 in Prologa tč. 9 (prilagojeno)

PRILOGA VI

ZAHTEVE ZA PRESKUSNI POLIGON

1. UVOD

Ta priloga vsebuje zahteve glede fizikalnih značilnosti in gradnje površine preskuševalne steze. V teh zahtevah, ki temeljijo na posebnem standardu[32], so opisane predpisane fizikalne značilnosti in tudi postopki za preskušanje teh značilnosti.

2. ZAHTEVANE ZNAčILNOSTI POVRšINE

Šteje se, da je površina skladna z navedenim standardom, če izmerjene vrednosti za strukturo in vsebino praznin ali koeficient vpijanja zvoka izpolnjujejo vse zahteve iz točk 2.1 do 2.4 in če so izpolnjene zahteve konstrukcije (točka 3.2).

2.1 Vsebina preostalih praznin

Količina preostalih praznin (VC) v mešanici za tlakovanje preskuševalne steze ne sme presegati 8 %. O merilnem postopku glej točko 4.1.

2.2 Koeficient vpijanja zvoka

Če površina ne izpolnjuje zahtev količine preostalih praznin, je površina sprejemljiva samo v primeru, da je koeficient vpijanja zvoka α ≤ 0,10. O merilnem postopku glej točko 4.2. Zahteva točk 2.1 in 2.2 je izpolnjena tudi, če je bilo izmerjeno samo vpijanje zvoka in če le-to znaša α ≤ 0,10.

Opomba: Najpomembnejša značilnost je vpijanje zvoka, četudi je količina preostalih praznin graditeljem cest bolj znana. Vendar je vpijanje zvoka treba meriti samo takrat, kadar površina ne izpolnjuje zahtev glede količine praznin. To je upravičeno zato, ker ima količina preostalih praznin precej veliko negotovost tako glede meritev kakor tudi glede pomembnosti in bi lahko bile nekatere površine po pomoti zavrnjene, če bi bile upoštevane samo meritve praznin.

2.3 Globina strukture

Globina strukture (TD), izmerjena po volumetrijskem postopku (glej točko 4.3), mora biti:

TD ≥ 0,4 mm

2.4 Homogenost površine

Z vsemi sredstvi je treba zagotoviti, da je površina preskuševalnega poligona izdelana čimbolj homogeno. To zajema strukturo in vsebino praznin, treba pa je upoštevati tudi dejstvo, da je zaradi intenzivnejšega valjanja na posameznih mestih struktura lahko različna in se lahko pojavijo odstopanja v enakomernosti, ki povzročijo neravnine.

2.5 Intervali preverjanj

Zaradi preverjanja, ali površina še vedno ustreza zahtevam za strukturo in količino praznin oziroma vpijanja zvoka, določenim v tej prilogi, je treba redno preverjati površino v naslednjih intervalih:

(a) količine preostalih praznin oziroma vpijanja zvoka (α):

ko je površina nova;

če površina kot nova ustreza zahtevam, niso potrebna redna preverjanja. Če površina kot nova ne ustreza zahtevam, lahko ustreza pozneje, ker se površine postopoma zamašijo in zgostijo.

(b) globine strukture (TD):

ko je površina nova;

na začetku merjenja hrupa (opomba: najmanj štiri tedne po izgradnji);

potem vsakih dvanajst mesecev.

3. KONSTRUKCIJA PRESKUšEVALNE POVRšINE

3.1 Površina

Pri projektiranju in gradnji preskuševalne steze je pomembno zagotoviti vsaj to, da je vozni pas za vozila na preskuševalnem delu prekrit s predpisanim materialom s primernimi robniki, ki omogočajo varno vožnjo. Zato mora biti steza široka najmanj 3 m, dolžina steze pa mora na vsaki strani presegati črti AA in BB za najmanj 10 m. Na sliki 1 je prikazan načrt ustreznega preskuševalnega poligona ob navedbi najmanjše površine, ki mora biti strojno položena in strojno valjana z materiali, predpisanimi za preskuševalno stezo. Skladno s Prilogo V, Dodatek 1, točka 3.2, je treba meritve opraviti na vsaki strani vozila. V ta namen se meritve lahko opravijo bodisi s pomočjo dveh namestitev mikrofona (po enega na vsaki strani steze) ob vožnji v eno smer ali pa z enim mikrofonom samo na eni strani steze, vendar ob vožnji v dve smeri. Pri uporabi slednjega postopka ni nobenih zahtev za površino na tisti strani steze, kjer ni mikrofona.

Slika 1

Minimalne zahteve za površino preskuševalne steze

Osenčeni del se imenuje „preskuševalna površina“.

[pic]

3.2 Konstrukcija in priprava površine

3.2.1 Osnovne zahteve za konstrukcijo

Preskuševalna površina mora izpolnjevati štiri konstrukcijske zahteve:

3.2.1.1 mora biti iz kompaktnega asfaltnega betona;

3.2.1.2 zrnca peska morajo imeti premer največ 8 mm (z dovoljenim odstopanjem od 6,3 mm do 10 mm);

3.2.1.3 debelina obrabne plasti mora biti ≥ 30 mm;

3.2.1.4 vezivo mora biti nemodificiran bitumen, ki je sposoben penetracije.

3.2.2 Smernice za konstrukcijo

Kot vodilo za graditelja preskuševalne površine je na sliki 2 prikazana krivulja zrnavosti agregata z zaželenimi značilnostmi. Poleg tega tabela 1 vsebuje nekaj smernic za doseganje zaželene strukture in trdnosti. Za krivuljo zrnavosti velja naslednja enačba:

P (% presevka) = 100 (d/dmax) ½

kjer je: |

d | = | premer zanke na situ, v mm |

dmax | = | 8 mm za središčno krivuljo |

= | 10 mm za spodnjo krivuljo odstopanja |

= | 6,3 mm za zgornjo krivuljo odstopanja |

Slika 2

Krivulja zrnavosti agregata v asfaltni mešanici z dovoljenim odstopanjem

[pic]

Poleg zgoraj navedenega je treba upoštevati naslednja priporočila:

(a) Frakcija peska (0,063 mm < premer zanke na situ < 2 mm) mora vsebovati največ 55 % naravnega peska in najmanj 45 % drobljenega peska.

(b) Zgornji in spodnji nosilni sloj morata skladno s stanjem tehnike cestne gradnje zagotavljati dobro stabilnost in ravnost.

(c) Uporablja se drobljenec (drobljen na vseh straneh) iz surovine z visoko porušitveno trdnostjo.

(d) Zrnca peska, uporabljena v mešanici, je treba oprati.

(e) Na površino se ne smejo dodajati dodatna zrnca peska.

(f) Trdnost veziva, izražena kot vrednost PEN, mora znašati 40 do 60, 60 do 80 ali celo 80 do 100, odvisno od podnebnih razmer posamezne dežele. Praviloma je treba skladno z običajno prakso uporabiti čim trdnejše vezivo.

(g) Temperaturo mešanice pred valjanjem je treba izbrati tako, da se med postopkom valjanja, ki sledi, doseže zahtevana količina praznin. Zaradi povečanja verjetnosti, da bodo izpolnjene zahteve iz točk 2.1 do 2.4, je treba preučiti kompresijsko razmerje ne samo glede na izbiro temperature mešanice, temveč tudi glede na število prehodov valjarja in glede na izbiro valjarja.

Tabela 1

Smernice za gradnjo

Zahtevane vrednosti | Dovoljena odstopanja |

Glede na skupno maso mešanice | Glede na maso agregata |

Masa drobljenca, sito (SM) > 2 mm | 47,6 % | 50,5 % | ± 5 |

Masa peska 0,063 < SM < 2 mm | 38,0 % | 40,2 % | ± 5 |

Masa drobnega materiala SM < 0,063 mm | 8,8 % | 9,3 % | ± 2 |

Masa veziva (bitumen) | 5,8 % | ne pride v poštev | ± 0,5 |

Največji premer zrnc peska | 8 mm | 6,3 – 10 |

Trdota veziva | (glej točko 3.2.2 (f)) |

Koeficient obrabe (PSV) | > 50 |

Kompresijsko razmerje glede na kompresijsko razmerje po Marshallu | 98 % |

4. POSTOPEK PRESKUšANJA

4.1 Merjenje količine preostalih praznin

Za te meritve se vzorci izvrtajo na najmanj štirih različnih mestih preskuševalne steze, ki so enakomerno razporejena na preskuševalni poti med črtama AA in BB (glej sliko 1). Da bi se izognili nehomogenostim in neenakomernostim na kolesnicah, vzorcev ni treba izvrtati v kolesnicah, temveč v njihovi bližini. Najmanj dva vzorca je treba izvrtati v bližini kolesnic in najmanj en vzorec na sredini med kolesnicami in vsakim mikrofonom.

Če obstaja sum, da pogoji homogenosti niso izpolnjeni (glej točko 2.4), se vzorči na več mestih na preskuševalni površini.

Na vsakem vzorcu se določi količina preostalih praznin, izračuna se srednja vrednost za vse vzorce in se primerja z zahtevami iz točke 2.1. Vrednost količine praznin v posameznem vzorcu ne sme presegati 10 %.

Pri konstrukciji preskuševalne steze je treba upoštevati težave, ki lahko nastanejo pri vzorčenju, če se preskuševalna steza ogreva s cevmi ali pa z električnimi prevodniki. Takšne naprave je treba skrbno načrtovati glede na prihodnje vrtanje vzorcev. Priporočljivo je pustiti nekoliko delov, velikih približno 200 mm x 300 mm, kjer ne bo prevodnikov niti cevi ali pa bodo le-ti nameščeni dovolj globoko, da se ne bi poškodovali pri vzorčenju iz površinske plasti.

4.2 Koeficient vpijanja zvoka

Koeficient vpijanja zvoka (navpični vpad) se meri po postopku impedančne cevi skladno s postopkom, predpisanim v ISO 10534-1 (1996): Akustika — „Določanje koeficienta vpijanja zvoka in impedance po postopku impedančne cevi“.

Za preskusne vzorce veljajo iste zahteve kot pri količini preostalih praznin (glej točko 4.1). Vpijanje zvoka se meri v frekvenčnem območju 400 do 800 Hz in v območju 800 Hz do 1600Hz (vsaj pri srednjih frekvencah tretjinskih pasov oktave) ter se določijo največje vrednosti za obe frekvenčni območji. Da bi dobili končni rezultat, se izračuna povprečna vrednost teh največjih vrednosti za vse preskusne vzorce.

4.3 Volumetrijsko merjenje makrostrukture

Za namen tega standarda se globina strukture meri na najmanj 10 mestih, enakomerno razporejenih vzdolž kolesnic na preskuševalni poti, povprečna vrednost pa se primerja s predpisano najmanjšo globino strukture. Za opis postopka glej standard ISO 10844:1994.

5. ODPORNOST PROTI STARANJU IN VZDRžEVANJE

5.1 Vpliv staranja

Podobno kot pri drugih cestnih površinah je treba pričakovati, da se na preskuševalni površini izmerjena raven hrupa, ki ga povzročajo pnevmatike pri vožnji na cestišču, lahko v 6 do 12 mesecih po izgradnji rahlo poveča.

Površina doseže predpisane značilnosti šele po štirih tednih po izgradnji. Staranje praviloma manj vpliva na hrup pri vožnji tovornjakov kot na hrup pri vožnji osebnih avtomobilov.

Odpornost proti staranju se v glavnem določa z obrabo in kompresijo, ki ju povzročajo vozila z vožnjo po vozišču. Preverjati jo je treba redno skladno s točko 2.5.

5.2 Vzdrževanje preskuševalne površine

S površine cestišča se odstranijo kamenčki ali prah, ki bi lahko značilno zmanjšali učinkovito globino strukture. V deželah z zimskim podnebjem se za odstranitev ledu včasih uporablja sol za posipavanje. Sol lahko začasno ali celo trajno spremeni površino tako, da poveča hrup, in zato ni priporočljiva.

5.3 Popravilo preskuševalne površine

Če je treba preskuševalno površino popraviti, praviloma ni treba popraviti več kot dejansko preskuševalno stezo (široko 3 m, glej sliko 1), po kateri vozijo vozila, če je preostala preskuševalna površina ustrezala zahtevam za količino preostalih praznin oziroma vpijanja zvoka, ko so bile te meritve opravljene.

6. DOKUMENTACIJA O PRESKUšEVALNI STEZI IN OPRAVLJENIH PRESKUSIH

6.1 Dokumentacija o preskuševalni stezi

V dokumentu, v katerem je opisana preskuševalna steza, se navedejo naslednji podatki:

6.1.1 Lokacija preskuševalne steze.

6.1.2 Vrsta veziva, trdnost veziva, vrsta agregata, največja nazivna gostota betona (GRD), debelina obrabne plasti ter krivulja zrnavosti, dobljena na podlagi vzorcev, izvrtanih na preskuševalni stezi.

6.1.3 Postopek valjanja (npr. tip valjarja, masa valjarja, število prehodov valjarja).

6.1.4 Temperatura mešanice, temperatura zraka okolja ter hitrost vetra med gradnjo preskuševalne steze.

6.1.5 Datum izgradnje preskuševalne steze in ime izvajalca.

6.1.6 Vsi preskuševalni rezultati ali vsaj rezultati zadnjih preskusov z naslednjimi podatki:

6.1.6.1 količina preostalih praznin vsakega izvrtanega vzorca;

6.1.6.2 mesta na preskuševalni površini, kjer so bili izvrtani vzorci za merjenje količine praznin;

6.1.6.3 koeficient vpijanja zvoka vsakega izvrtanega vzorca (če je izmerjen). Navesti je treba rezultate za vsak vzorec in vsako frekvenčno območje ter tudi povprečje celotne vrednosti;

6.1.6.4 mesta na preskuševalni površini, kjer so bili izvrtani vzorci za merjenje vpijanja zvoka;

6.1.6.5 globina strukture vključno s številom preskusov in standardnim odstopanjem;

6.1.6.6 pristojna ustanova za preskuse skladno s točkama 6.1.6.1 in 6.1.6.2 ter tip uporabljene opreme;

6.1.6.7 datum preskusa(-ov) in datum vzorčenja s preskuševalne površine.

6.2 Podatki o preskusih ravni hrupa vozil, opravljenih na preskuševalni stezi

V dokumentu, ki opisuje preskus(-e) ravni hrupa vozil, je treba ugotoviti, ali so bile izpolnjene vse zahteve tega standarda. Pri tem se je treba sklicevati na dokument skladno s točko 6.1, v katerem so opisani rezultati, ki to potrjujejo.

____________

é

PRILOGA VII

Del A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb (iz člena 14)

Direktiva Sveta 92/23/EGS | (UL L 129, 14.5.1992, str. 95.) |

Točka XI.C.I.23 Priloge I Akta o pristopu iz leta1994 | (UL C 241, 29.8.1994, str. 193.) |

Direktiva 2001/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta | (UL L 211, 4.8.2001, str. 25.) |

Direktiva Komisije 2005/11/ES | (UL L 46, 17.2.2005, str. 42.) |

Del B

Roki za prenos v nacionalno pravo in začetek uporabe (iz člena 14)

Direktiva | Roki za prenos | Datum začetka uporabe |

92/23/EGS 2001/43/ES 2005/11/ES | 30. junij 1992 3. avgust 2002 31. december 2005 | 1. januar 1993 4. februar 2003 1. januar 2006 |

_____________

PRILOGA VIII

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 92/23/EGS | Ta direktiva |

Člen 1, uvodni stavek | Člen 1, uvodni stavek |

Člen 1, prva alinea | Člen 1, točka (a) |

Člen 1, druga alinea | Člen 1, točka (b) |

Člen 1, tretja alinea | Člen 1, točka (c) |

Člen 1a | Člen 2 |

Člen 2 | Člen 3 |

Člen 3 | Člen 4 |

Člen 4 | Člen 5 |

Člen 5 | Člen 6 |

Člen 6 | Člen 7 |

Člen 7 | Člen 8 |

Člen 8 | Člen 9 |

Člen 9 | Člen 10 |

Člen 10 | Člen 11 |

Člen 10a | Člen 12 |

Člen 11(1) | - |

Člen 11(2) | Člen 13 |

- | Člen 14 |

- | Člen 15 |

Člen 12 | Člen 16 |

Priloga I-VI | Priloga I-VI |

- | Priloga VII |

- | Priloga VIII |

____________[pic][pic][pic]

[1] COM(87) 868 PV.

[2] Glej Prilogo 3, Del A sklepov.

[3] Vključena v zakonodajni program za […].

[4] Glej Prilogo VII, Del A tega predloga.

[5] UL C […], […], str. […].

[6] UL L 129, 14.5.1992, str. 95.

[7] Glej Prilogo VII, Del A.

[8] UL L 263, 9.7.2003, str. 1.

[9] Dokument Gospodarske komisije za Evropo E/ECE/324 (E3/ECE/TRANS/505) REV 1 – ADD 29, 1.4.1975, z dopolniloma 01 in 02 ter dodatki.

[10] Dokument Gospodarske komisije za Evropo E/ECE/324 (E/ECE/TRANS/505) REV 1 – ADD 53 in dodatki.

[11] Dokument Gospodarske komisije za Evropo E/ECE/324 (E/ECE/TRANS/505) REV 1 – ADD 63 in dodatki.

[12] Dokument Gospodarske komisije za Evropo E/ECE/324 (E/ECE/TRANS/505) REV 2 – ADD 116 s spremembo 01 in dodatki.

[13] Objavljeno kot Priloga I k Direktivi Sveta 97/836/ES (UL L 346, 17.12.1997, str. 78).

[14] Tehnične zahteve za pnevmatike so podobne zahtevam iz pravilnikov ECE R 30 in R 54 Gospodarske komisije ZN za Evropo.

[15] Glej pojasnjevalno risbo v Dodatku 1.

[16] Glej pojasnjevalno risbo v Dodatku 1.

[17] Glej pojasnjevalno risbo v Dodatku 1.

[18] Glej pojasnjevalno risbo v Dodatku 1.

[19] Glej pojasnjevalno risbo v Dodatku 1.

[20] Glej pojasnjevalno risbo v Dodatku 1.

[21] Glej pojasnjevalno risbo v Dodatku 1.

[22] Glej pojasnjevalno risbo v Dodatku 1.

[23] Glej pojasnjevalno risbo v Dodatku 1.

[24] Glej pojasnjevalno risbo v Dodatku 1.

[25] Glej pojasnjevalno risbo v Dodatku 1.

[26] Glej pojasnjevalno risbo v Dodatku 1.

[27] Glej pojasnjevalno risbo v Dodatku 1.

[28] Glej pojasnjevalno risbo v Dodatku 1.

[29] Faktor za preračunavanje iz col v mm je 25,4.

[30] Dokler se ne določijo enotni preskusni postopki, mora proizvajalec pnevmatik za osebna vozila, namenjenih za vozila, ki so izdelana za največjo hitrost več kot 240 km/h (pnevmatike razreda Z), dokazati tehnični službi, da so njegov preskusni postopek in rezultati sprejemljivi.

[31] Dokler se ne določijo enotni preskusni postopki, mora proizvajalec pnevmatik za gospodarska vozila, namenjenih za vozila, ki so izdelana za največjo hitrost več kot 150 km/h, dokazati tehnični službi, da so njegov preskusni postopek in rezultati sprejemljivi.

[32] ISO 10844:1994 Če bo v prihodnje s standardom ISO določena drugačna preskuševalna površina, bo referenčni standard ustrezno spremenjen.

Žig homologacijskega organa

– Ö ES- Õ homologaciji (1)

– razširitvi Ö ES- Õ homologacije (1)

– zavrnitvi Ö ES- Õ homologacije (1)

►(2) – preklicu Ö EÜ Õ homologacije (1) ,

– prekinitvi proizvodjne (1)

– Ö ES- Õ homologaciji (1)

– razširitvi Ö ES- Õ homologacije (1)

– zavrnitvi Ö ES- Õ homologacije (1)

►(2) – preklicu Ö EÜ Õ homologacije (1) ,

– prekinitvi proizvodjne (1)

– Ö ES- Õ homologaciji (1)

– razširitvi Ö ES- Õ homologacije (1)

– zavrnitvi Ö ES- Õ homologacije (1)

►(2) – preklicu Ö EÜ Õ homologacije (1) ,

– prekinitvi proizvodjne (1)

Sporočilo o:

– Ö ES- Õ homologaciji (1)

– razširitvi Ö ES- Õ homologacije (1)

– zavrnitvi Ö ES- Õ homologacije (1)

►(2) – preklicu Ö ES- Õ homologacije (1) ,

– prekinitvi proizvodjne (1) ◄

Št. ►(1) ES-homologacije◄ : ………… Št. razširitve: …………………………………………

Sporočilo o:

– Ö ES- Õ homologaciji (1)

– razširitvi Ö ES- Õ homologacije (1)

– zavrnitvi Ö ES- Õ homologacije (1)

tipa vozila v zvezi z Direktivo […].

Št. ►(1) ES-homologacije◄ : ………… Št. razširitve: ………………………………………..…

– prekinitvi proizvodjne (1) ◄