23.2.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 54/18

—

meni, da lahko večja vključenost lokalnih in regionalnih oblasti v sosedsko politiko spodbuja osveščanje javnosti o ciljih politike, njeno udeležbo v teh ciljih in njeno podporo teh ciljev ter ovrže vtis, da so za upravljanje naše celine odgovorne izključno nacionalne vlade in bruseljske institucije; pri tem lahko lokalne in regionalne oblasti pomagajo premagati nevarno nagibanje k izolacionizmu in ponovni nacionalizaciji, ki bi lahko ogrozilo stabilnost držav in regij tako zunaj kot znotraj EU;

—

pripisuje velik pomen opravljenemu delu in ponujenim priložnostim Evro-sredozemske skupščine lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM), kar omogoča udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti v evro-sredozemski politični razpravi in zagotavlja teritorialno razsežnost projektov, ki jih izbere generalni sekretariat Unije za Sredozemlje. Poleg tega zagotavlja izmenjavo dobre prakse in prispeva k doseganju ciljev ESP;

—

v enaki meri podpira konferenco lokalnih in regionalnih oblasti vzhodnega partnerstva (CORLEAP) kot mrežo za večstransko sodelovanje med regionalnimi in lokalnimi oblastmi iz EU in državami vzhodnega partnerstva, katere namen je še močneje vključiti te oblasti v izvajanje ESP. Poleg tega namerava sodelovati z lokalnimi in regionalnimi oblastmi iz držav vzhodnega partnerstva pri vzpostavitvi stalnega institucionalnega okvira za sodelovanje;

—

priporoča okrepitev sosedske politike na celotnem območju Črnega morja. Treba je izpostaviti geopolitični pomen, ki ga ta regija še vedno ima za EU, pa tudi pomen pobude sinergije Črnega morja. Državam EU, ki mejijo na to območje, bi morali nameniti znatno podporo EU za njihove dejavnosti v okviru sosedske politike.

Poročevalec

Jacek PROTAS (PL/EPP), maršal Varminsko-mazurske regije

Referenčni dokument

Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Nov odziv na spremembe v sosedstvu

COM(2011) 303 konč.

1.

pozdravlja predlog Komisije in njegov splošni cilj, ki močno poudarja, da je treba podpirati prizadevanja za izgradnjo poglobljene demokracije in politične reforme v partnerskih državah. Lokalne in regionalne oblasti v Uniji imajo kot demokratični in politični organi pri tem nesporno vlogo ter so ključne za izgradnjo demokracije, zato bodo z veseljem prispevale k prizadevanjem za sosedsko politiko;

2.

je zelo zadovoljen z dosedanjim razvojem evropske sosedske politike (ESP), saj je vse bolj diverzificirana in se prilagaja posebnim potrebam in razmeram. Pozdravlja dejstvo, da se prvotni projekt "enakega pristopa za vse" iz leta 2004 spreminja v vse bolj specializirane, prilagojene instrumente;

3.

pozdravlja nadaljnji razvoj ESP v vzhodno partnerstvo, Unijo za Sredozemlje in nastajajočo pobudo Sinergija Črnega morja;

4.

meni, da bi se morala diverzifikacija ESP nadaljevati in da bi sosedska politika morala postati dejanska sestavina ambiciozne in usklajene evropske zunanje politike in njen vse bolj specializiran instrument;

5.

poudarja, da je lahko sosedska politika, ki jo izvajajo regije ali se izvaja v regijah, učinkovit instrument spodbujanja vrednot, na katerih temelji Evropska unija, in sicer spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države ter človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin;

6.

priporoča, da se v okviru sosedske politike povabijo vse regije EU k sodelovanju ter se pri tem opre na strokovno znanje in izkušnje regionalnih in lokalnih oblasti na področju zunanjih odnosov;

7.

meni, da je o sosedski politiki še posebej pomembno ozaveščati javnost v regijah;

8.

poudarja, da je treba v ESP razvijati tako vladno kot medosebno raven. Vloga lokalnih in regionalnih oblasti je lahko še posebej pomembna pri izgradnji ciljno usmerjenih in odgovornih oblik sodelovanja z organizacijami civilne družbe, toda kot javni organi bi morale imeti vlogo tudi v razvijanju stikov na upravni oz. uradni ravni;

9.

meni, da lahko večja vključenost lokalnih in regionalnih oblasti v sosedsko politiko spodbuja osveščanje javnosti o ciljih politike, njeno udeležbo v teh ciljih in njeno podporo teh ciljev ter ovrže vtis, da so za upravljanje naše celine odgovorne izključno nacionalne vlade in bruseljske institucije; pri tem lahko lokalne in regionalne oblasti pomagajo premagati nevarno nagibanje k izolacionizmu in ponovni nacionalizaciji, ki bi lahko ogrozilo stabilnost držav in regij tako zunaj kot znotraj EU;

10.

poudarja pomen sodelovanja med regijami držav članic EU in regijami nečlanic, ki ne mejijo druga na drugo;

11.

priporoča, da se ne podpre le gospodarska rast sama po sebi, temveč tudi trajnostni razvoj v sosednjih državah, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti zmanjšanju regionalnih in socialnih razlik;

12.

podpira predlog Komisije o spodbujanju in podpiranju partnerstev. Dolgoročno sodelovanje med družbenimi akterji spodbuja pluralizem in zavezanost na številnih ravneh, kar nato izboljša temeljne pogoje za trajnosten gospodarski, socialni in demokratični razvoj;

13.

meni, da so lahko delo in metode regij zelo uporaben prispevek evropske sosedske politike, saj spodbujajo njene instrumente, kot so TAIEX, SIGMA, pobratenja regij in mest ter akcijski načrti ESP;

14.

podpira predlog Komisije, da se vzpostavijo dobro delujoča regionalna partnerstva na področjih, kot so razvoj MSP, okolje, izobraževanje, priložnosti za mlade, kultura, promet, raziskave, razvoj podeželja in zaposlovanje. Lokalne in regionalne oblasti v EU imajo precejšnje izkušnje in praktično strokovno znanje na teh področjih ter bi z veseljem sodelovale v takšnih partnerstvih;

15.

vztraja pri argumentih, ki jih je podal v mnenju o močni evropski sosedski politiki, ter opozarja na njegov pomen in aktualnost;

16.

opozarja na vlogo institucij EU pri zagotavljanju, da partnerske države učinkovito uporabljajo razpoložljive vire, in predlaga osredotočenost na praktično sodelovanje, ki prinaša konkretne rezultate;

17.

odločno opozarja, da mora proračun EU za obdobje 2014–2020 zagotavljati ustrezna finančna sredstva za izvajanje ESP;

18.

pozdravlja željo Komisije po poenostavitvi in boljšem usklajevanju različnih finančnih instrumentov ter poudarja potencialen vpliv in koristi tega ukrepa.

19.

je prepričan, da potrebna diferenciacija sosedske politike ne bi smela biti izključno formalne narave in se ne bi smela kazati samo v geografski razdelitvi na južno in severno razsežnost;

20.

priporoča, da se sosedska politika diferencira v skladu s stopnjo delujoče demokracije (tj. demokratičnih procesov), spoštovanja človekovih in državljanskih pravic, pravne države in napredka procesov sistemske/gospodarske preobrazbe (s posebnim poudarkom na izvajanju načel prostega trga) v posameznih državah. Čim bolje je usmerjena sosedska politika, tem učinkovitejša bo;

21.

meni, da bi bilo primerno ustvariti politične instrumente, ki bi omogočali obravnavo ukrepov družbe ter nacionalnih, regionalnih in lokalnih vlad na diferenciran način glede na njihove značilnosti in priložnosti. Ukrepe na teh različnih področjih bi bilo treba usklajevati, ni pa jih treba, in pogosto jih niti ni priporočljivo, izvajati hkrati;

22.

meni, da je v kontekstu sosedske politike na vladni ravni razpoznavno in upravičeno načelo "več za več";

23.

vendarle meni, da je na ravni družbe načelo "več za več" manj razpoznavno in preveč formalno, njegova uporaba pa bi bila lahko celo kontraproduktivna, saj bi ovirala obstoječe stike, ki nastajajo od spodaj navzgor. Da bodo družbeni stiki učinkoviti, morajo imeti kontinuiteto in biti čim bolj neformalni;

24.

poleg tega meni, da vključenost lokalnih in regionalnih oblasti ne more nadomestiti vključenosti družbenih skupin in tretjega sektorja;

25.

poudarja, da je treba udeležbo tretjega sektorja priznati kot pomembno sestavino sosedske politike, kar zahteva specifične instrumente;

26.

opozarja na vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri razvijanju tesnejših trgovinskih stikov ter meni, da lahko tesnejše gospodarsko povezovanje deluje kot gonilo družbenih in političnih sprememb. Poleg tega spodbuja države ESP, da vzpostavijo prostotrgovinska območja;

27.

pripisuje velik pomen opravljenemu delu in ponujenim priložnostim Evro-sredozemske skupščine lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM), kar omogoča udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti v evro-sredozemski politični razpravi in zagotavlja teritorialno razsežnost projektov, ki jih izbere generalni sekretariat Unije za Sredozemlje. Poleg tega zagotavlja izmenjavo dobre prakse in prispeva k doseganju ciljev ESP;

28.

v enaki meri podpira konferenco lokalnih in regionalnih oblasti vzhodnega partnerstva (CORLEAP) kot mrežo za večstransko sodelovanje med regionalnimi in lokalnimi oblastmi iz EU in državami vzhodnega partnerstva, katere namen je še močneje vključiti te oblasti v izvajanje ESP. Poleg tega namerava sodelovati z lokalnimi in regionalnimi oblastmi iz držav vzhodnega partnerstva pri vzpostavitvi stalnega institucionalnega okvira za sodelovanje;

29.

poziva Evropsko unijo, Unijo za Sredozemlje, nacionalne vlade in mednarodne akterje, naj še naprej sodelujejo z ARLEM, ki povezuje Odbor regij ter združenja lokalnih in regionalnih oblasti z namenom boljše uskladitve in učinkovitosti ukrepov v Sredozemlju;

30.

priporoča, naj bodo družbeni stiki v prvi vrsti neposredni, torej medosebni. Pomembna je osebna zavezanost udeležencev, ne le njihova udeležba v institucionalni vlogi in v okviru ukrepov;

31.

meni, da je treba zbuditi zanimanje mest in regij za kulturno izmenjavo. Na tem področju je lahko še posebej učinkovit tretji sektor, kar pa zahteva podporo nacionalnih vlad ter lokalnih in regionalnih oblasti;

32.

meni, da je treba uravnovesiti različne interese med skupinami regij, ki nastajajo na podlagi njihove geografske lege. S splošno uskladitvijo zunanje politike EU je treba poskrbeti, da razlike ne bodo vodile v tekmovanje med jugom in vzhodom, specializacija regij na posamezna področja sosedske politike pa ne sme povzročati ali zaostriti različnih interesov ali negativne tekmovalnosti;

33.

meni, da bi morala institucionalizacija sosedske politike olajšati in podpreti vključevanje in ukrepe regij "na daljavo" (npr. sodelovanje regij Srednje Evrope na sredozemskem območju ali regij Zahodne Evrope v Vzhodni Evropi). To bi okrepilo občutek skupne odgovornosti regij za celotno ESP;

34.

meni, da je treba okrepiti posebno vlogo regij na občutljivih mejah EU na vzhodu in jugu. Prav nanje namreč neposredno vplivajo problemi evropskega sosedstva. ESP se ne sme v nobenem primeru izvajati brez njihove vednosti in mora upoštevati njihove posebne interese;

35.

priporoča, da se obmejnim območjem EU nameni posebna podpora v okviru evropske sosedske politike;

36.

meni, da bi morala evropska sosedska politika upoštevati obstoječe odnose s tretjimi državami, še posebej z Rusijo, zlasti na vzhodu. Regije bi bilo treba seznaniti s tem vidikom ESP in podpreti bi bilo treba ustrezne oblike sodelovanja z vsemi vpletenimi tretjimi državami;

37.

izraža namero, da podpre proces demokratizacije v posameznih sosednjih državah in še naprej skupaj s Kongresom lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope organizira misije za spremljanje volitev.

38.

meni, da je treba pri ukrepih vzhodnega partnerstva in sosedske politike na Kavkazu upoštevati posebne pogoje;

39.

ugotavlja, da Gruzija zaradi posledic konflikta 2008 potrebuje sistematsko in stalno podporo v okviru vzhodnega partnerstva;

40.

priporoča okrepitev sosedske politike na celotnem območju Črnega morja. Treba je izpostaviti geopolitični pomen, ki ga ta regija še vedno ima za EU, pa tudi pomen pobude sinergije Črnega morja. Državam EU, ki mejijo na to območje, bi morali nameniti znatno podporo EU za njihove dejavnosti v okviru sosedske politike;

41.

meni, da je treba Moldavijo obravnavati kot poseben primer. Glede na velik napredek, dosežen v okviru sosedske politike in vzhodnega partnerstva, si je treba v čim večji meri prizadevati za razvoj v tej državi. Tukaj lahko že delen uspeh pomembno vpliva na spodbujanje sosedske in zunanje politike EU;

42.

se zavzema za to, da se pozornost nameni posebnemu položaju Kaliningrajske oblasti, ki ne glede na to, kje se nahaja, ni vključena v sosedsko politiko. To je zelo pomembno in občutljivo ozemlje, ki ne le meji na EU, ampak jo tudi dejansko z vseh strani obdaja ozemlje EU. Posebnih značilnosti te regije se pri izvajanju sosedske politike v neposredni soseščini EU ne sme prezreti;

43.

meni, da je treba kljub razočaranjem nad nenehnimi težavami v Belorusiji podpreti izvajanje sosedske politike v tej državi;

44.

priznava potrebo po sistematični podpori demokratičnim, političnim, gospodarskim in socialnim procesom sprememb v Ukrajini;

45.

priporoča, da po arabski pomladi sosedska politika prevzame pomembno vlogo pri navezovanju stikov med družbami. Kratkoročno se je treba intenzivno osredotočiti posebej na to regijo. Delovanje v tej regiji bi bilo treba obravnavati kot preizkus odgovornosti vseh držav članic EU kot držav, regij in družb;

46.

opozarja, da je vsaka država južnega Sredozemlja drugačna in da mora biti pristop EU narejen po meri in prilagojen posameznim razmeram. Kljub temu pa sta razvoj demokracije in prehod k njej univerzalna ter se predvsem začneta na najnižji ravni in ju ni mogoče vsiliti od zgoraj, če naj bi bila demokracija stabilna in zasidrana v družbi.

47.

meni, da evroregije prispevajo pomembne izkušnje za sosedsko politiko. Bile so koristen instrument v pristopnem procesu srednjeevropskih držav, po pristopu teh držav k EU pa so koristen instrument za urejanje odnosov s sosednjimi državami, ki niso članice EU;

48.

zato ponuja podporo za vzpostavljanje trajnih političnih in upravnih decentraliziranih struktur, saj upravne in institucionalne zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti olajšajo sodelovanje na podnacionalni ravni, izboljšajo učinkovitost in dobro upravljanje ter so ključnega pomena v procesu demokratizacije;

49.

priporoča, da se preučijo možnosti krepitve obstoječih evroregij z uporabo instrumenta evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), ker bi to izboljšalo pravno gotovost za vpletene strani in preglednost struktur, ki bodo ustvarjene. Ponavlja svoj poziv, da se omogočijo dvostranska EZTS s tretjimi državami, in poziva države članice, ki tega še niso storile, da sprejmejo potrebne ukrepe za lažje oblikovanje in izvajanje EZTS;

50.

poudarja praktično uporabnost programov za krepitev zmogljivosti v okviru širitvene in evropske sosedske politike in kot konkreten primer za to navaja pilotni projekt instrumenta za lokalno upravo, (1) ter predlaga, da se oblikujejo ustrezne pobude za države južnega Sredozemlja in tako podpre krepitev njihovih zmogljivosti na lokalni in regionalni ravni;

51.

ugotavlja, da evroregije spodbujajo široko paleto dejavnosti tako na področju gospodarstva kot kulture. Prav tako spodbujajo samodejne procese sodelovanja s tretjim sektorjem. Evroregije so se izkazale za prožen in zelo učinkovit instrument ukrepanja na mejah Srednje in Vzhodne Evrope, tj. zunanjih mejah EU;

52.

priporoča, da se podpreta načrtovanje in ustanavljanje novih evroregij (na podlagi izkušenj že dolgo vzpostavljenih evroregij), zlasti s povezovanjem regij v Alžiriji, Tuniziji, Libiji in Egiptu z ustreznimi regijami v Južni Evropi;

53.

meni, da posebne značilnosti južne meje Evropske unije, ki je morska meja, ne bi smele ovirati ustanavljanja evroregij. Treba je poudariti pomen pobud za ustanovitev evroregij, kot so Andaluzija-Gibraltar-Maroko, Južno Egejsko morje-Turčija, Severno Egejsko morje-Turčija in Polis-Trakiakent, čeprav so šele v zgodnji fazi delovanja;

54.

meni, da je treba nujno vzpostaviti popolnoma delujočo evroregijo Črnega morja;

55.

meni, da lahko evroregije uspešno podprejo instrumente ESP (ENPI), kot so TAIEX, SIGMA, Twinning in akcijske načrte ESP;

56.

poudarja dodano vrednost evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (EZTS) in makroregionalne strategije kot inovativnih orodij teritorialnega sodelovanja na medregionalni in nadnacionalni ravni, saj lahko izboljšajo povezanost in usklajenost političnih ukrepov na različnih področjih na širšem območju Sredozemlja in Črnega morja, in sicer z racionalizacijo porazdelitve finančnih sredstev in priznanjem vloge lokalnih in regionalnih oblasti na podlagi načel upravljanja na več ravneh in širše udeležbe organizacij civilne družbe.

57.

priporoča, da stiki med nacionalnimi vladami ali celo regionalnimi oblastmi ne nadomestijo širših in globljih stikov med družbami. Vse sredozemske države bi morale biti povezane v okviru evroregij, ki spodbujajo stike med tretjim sektorjem in državljani;

58.

predlaga izvajanje ukrepov, ki se ponavadi uporabljajo v evroregijah, kot učinkovit ukrep za odpravo številnih stereotipov in strahov, ki se pojavijo zaradi migracij ob mejah EU, ter meni, da lahko neposredna izkušnja sodelovanja in izmenjave poleg tega pomaga premagati stereotipne predstave o Evropi in Zahodu, ki prevladujejo v številnih državah ob meji z EU;

59.

meni, da lahko dejavna sosedska politika prispeva k omejitvi nenadzorovanih migracij;

60.

meni, da lahko sosedska politika, ki pomaga najbolj dejavnim posameznikom in skupinam v sosednjih regijah in državah Evropske unije, spodbuja procese politične in gospodarske preobrazbe;

61.

vztraja, da lahko s pomočjo posameznikom in skupinam, ki si dejavno prizadevajo za demokratične spremembe in gospodarsko preobrazbo, vse dejavnosti postanejo učinkovitejše;

62.

poudarja pomen organiziranja različnih oblik izmenjav med mladimi in študenti ter znanstvenega sodelovanja v okviru sosedske politike;

63.

poudarja, da je treba izboljšati upravne zmogljivosti v partnerskih državah, zato pozdravlja krepitev nacionalnih programov, kot sta Estonsko središče za vzhodno partnerstvo, ki se osredotoča na upravne zmogljivosti, in Akademija vzhodnega partnerstva za javno upravo v Varšavi, ter partnerske države poziva, naj spodbujajo upravno reformo in razvijanje zmogljivosti tudi na lokalni in regionalni ravni.

64.

predlaga, da južne evroregije (podobno kot regije) pridobijo partnerje iz drugih delov celine. Tovrstne stike morajo navezati predvsem evroregije ob južni meji EU in evroregije iz Srednje in Severne Evrope, ki mejijo na države Vzhodne Evrope. ESP se ne sme razdrobiti na več posameznih sklopov, kar bi bilo treba preprečiti v okviru izvajanja regionalne politike Evropske unije. Ustrezen instrument za vzpostavitev tovrstnih stikov bi bila lahko evropska združenja za teritorialno sodelovanje;

65.

meni, da je treba sistematično preučiti vizumsko politiko EU, da bi olajšali izdajo vizumov državljanom držav ESP kot sredstva za spodbujanje dialoga med družbami;

66.

poudarja morebitne koristi uvedbe obmejnega prometa na nekaterih mejah Unije.