31.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 153/15

—

ob upoštevanju Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o evropski poklicni izkaznici za ponudnike storitev (2),

—

ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 19. januarja 2006 v zadevi C-330/03, Colegio de Ingenieros de Caminos, Canales y Puertos (ZOdl. 2006),

—

ob upoštevanju Poročila o državljanstvu EU iz leta 2010 – Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU, (KOM(2010)0603),

—

ob upoštevanju javne razprave o Direktivi št. 2005/36/ES, ki jo je Komisija sprožila marca 2011,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom "Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" (KOM(2010)2020),

—

ob upoštevanju poročila Maria Montija Komisiji z dne 9. maja 2010 z naslovom "Nova strategija za enotni trg",

—

ob upoštevanju predstavitve, ki jo je Parlament organiziral z nacionalnimi parlamenti 26. oktobra 2010, o prenosu in izvajanju Direktive 2005/36/ES,

—

ob upoštevanju študije, ki jo je naročil, o priznavanju poklicnih kvalifikacij (PE 447.514),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. oktobra 2010 z naslovom "K aktu za enotni trg – Za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo" (KOM(2010)0608),

—

ob upoštevanju letnega poročila mreže SOLVIT o njenem razvoju in uspešnosti za leto 2010,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o enotnem trgu za Evropejce (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 z naslovom "Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja" (KOM(2011)0206),

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 22. junija 2011 o posodobitvi direktive o poklicnih kvalifikacijah (KOM(2011)0367),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 5. julija 2011 o povzetku odzivov na javno posvetovanje o posodobitvi direktive o poklicnih kvalifikacijah (4),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 5. julija 2011 o oceni direktive o poklicnih kvalifikacijah (5),

—

ob upoštevanju členov 48 in 119(2) Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano (A7-0373/2011),

A.

ker bo mobilnost strokovnjakov znotraj Evropske unije zaradi demografskih sprememb pridobivala vedno večji pomen;

B.

ker spremembe na trgih dela zahtevajo večjo preglednost, poenostavitev in prožnost pravil za priznavanje poklicnih kvalifikacij;

C.

ker je poklicna mobilnost ključni dejavnik za gospodarski razvoj in trajnostno okrevanje gospodarstva;

D.

ker se bo po ugotovitvah Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) povpraševanje po kvalificiranih delavcih v Evropski uniji do leta 2020 po pričakovanjih povečalo za več kot 16 milijonov delovnih mest;

E.

ker je pravica do zaposlitve ali do opravljanja storitev v drugi državi članici temeljna pravica, ki izhaja iz Pogodb, in je otipljiv primer koristi, ki jo imajo lahko državljani od enotnega trga;

F.

ker lahko prosto gibanje oseb znotraj EU in pravica do priznanja dosežkov in poklicnega znanja ter veščin obstajata samo, če se obstoječe nevidne prepreke čim bolj omejijo in se odpravijo nekateri nacionalni predpisi, ki trenutno nesorazmerno ovirajo uveljavljanje pravice do kvalificiranega delovnega mesta;

G.

ker je optimalna organizacija sistema priznavanja poklicnih kvalifikacij osnovni pogoj, da lahko vsakdo v celoti uživa prednosti prostega gibanja;

H.

ker je v aktu za enotni trg poudarjeno, da je posodobitev sistema za priznavanje poklicnih kvalifikacij bistvenega pomena za povečanje gospodarske rasti ter okrepitev zaupanja strokovnjakov in državljanov;

I.

ker je eden od glavnih razlogov za težave pri priznavanju akademskih nazivov in poklicnih kvalifikacij pomanjkanje zaupanja v merila, ki se uporabljajo za akreditacijo in priznavanje akademskih spričeval v državi izvora, zaradi česar je nujno določiti ukrepe za samodejno priznavanje z odpravo predsodkov in formalnih nacionalnih ovir za priznavanje;

J.

ker je bilo po direktivi od leta 2007 sprejetih okoli 100 000 sklepov o priznavanju, ki so omogočili mobilnost 85 000 strokovnjakom (6);

K.

ker so zdravstveni delavci najbolj mobilni od reguliranih poklicev v EU, saj so bile od leta 2007 do 2010 kvalifikacije priznane okoli 57 200 zdravnikom, medicinskim sestram, zobozdravnikom, farmacevtom, babicam in veterinarjem;

L.

ker še vedno obstaja vrzel med pričakovanji državljanov in dejanskim stanjem, pri čemer se je več kot 16 % vseh primerov mreže SOLVIT v letu 2010 nanašalo na priznavanje poklicnih kvalifikacij (7),

M.

ker je težko določiti pristojni organ za priznanje poklicnih kvalifikacij, saj so postopki zanj zapleteni;

N.

ker direktiva o uveljavljanju pravic bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva zahteva, da države članice, kjer poteka zdravljenje, zagotovijo, da so organom drugih držav članic na voljo informacije o pravici strokovnjakov s področja zdravstvenega varstva, navedenih v nacionalnih ali lokalnih registrih, ki so vzpostavljeni na njihovem ozemlju, do opravljanja poklica, in da izmenjava teh informacij poteka prek informacijskega sistema za notranji trg;

O.

ker je bilo leta 2010 kar 220 zadev mreže SOLVIT povezanih s poklicnimi kvalifikacijami, več kot dve tretjini njih pa jih je bilo iz samo štirih držav članic;

P.

ker je Direktiva 2005/36/ES združila pravila iz 15 predhodnih direktiv, sprejetih od leta 1960 naprej;

Q.

ker vse države članice niso pravočasno prenesle Direktive 2005/36/ES, ki se je začela v celoti izvajati šele tri leta po prvotnem roku,

R.

ker bi pravilna uporaba te direktive okrepila človeško razsežnost enotnega trga;

S.

ker lahko uvedba evropske poklicne izkaznice poenostavi in pospeši proces priznavanja poklicnih kvalifikacij;

1.

meni, da je prosto gibanje čedalje večjega števila visoko kvalificiranih oseb in delavcev ena od ključnih prednosti evropskega sodelovanja in konkurenčnega notranjega trga ter pomemben dejavnik za razvoj gospodarstev v EU in pravica vsakega državljana EU; trdno verjame, da bi bilo treba povečati poklicno mobilnost evropskih državljanov in odpraviti posredne ovire, če je le zagotovljeno ravnotežje med mobilnostjo in kakovostjo poklicnih kvalifikacij;

2.

podpira vse pobude, katerih namen je olajšati čezmejno mobilnost kot sredstvo za učinkovito delovanje trgov dela in način za okrepitev gospodarske rasti in konkurenčnosti v EU; priznava, da bi bilo treba Direktivo 2005/36/ES posodobiti, da bi zagotavljala jasen in trden pravni okvir;

3.

poziva Komisijo in države članice, naj še naprej spodbujajo mobilnost med strokovnjaki; utemeljuje, da je sorazmerno majhno število mobilnih strokovnjakov razlog za skrb in predlaga pripravo strategij za rešitev te težave; poudarja rezultat nedavne raziskave Eurobarometra, po kateri je več kot 50 odstotkov mladih v Evropi pripravljenih delati v tujini ali navdušenih nad tem (8);

4.

poziva države članice, naj širijo koristi direktive med svojimi državljani in strokovnjaki;

5.

meni, da je za uskladitev usposabljanja bistvenega pomena dialog med deležniki z namenom rednega posodabljanja zahtev glede osnovnega usposabljanja ter priznavanja izkušenj in stalnega poklicnega izpopolnjevanja; obenem meni, da z uvedbo "28. ureditve" v nacionalnem sistemu ni mogoče jasno in zadovoljivo rešiti vprašanja razlik na področju usposabljanja;

6.

poudarja, da se večina tistih, ki so se odzvali na javno razpravo Komisije, ni opredelila za načelo delnega dostopa, da bi ga bilo v praksi težko nadzorovati in da ga je treba pojasniti; kljub temu meni, da bi lahko načelo delnega dostopa prineslo koristi, vendar samo pri tistih poklicih, pri katerih je mogoče jasno razmejiti naloge; poziva k temeljiti oceni tega načela in k temu, da bi se o njegovi uporabi odločalo za vsak primer posebej, vendar bi izključevalo regulirane poklice, povezane z zdravjem in varnostjo;

7.

pozdravlja skupni uspeh postopka samodejnega priznavanja; vendar poudarja, da je postopek priznavanja po splošnem sistemu, ki temelji na poklicnih izkušnjah, preveč zapleten in dolgotrajen tako za pristojne organe kot za osebe, ki opravljajo nekatere poklice;

8.

sicer opozarja na pomen sistema predhodne prijave, vendar ugotavlja, da so bili na javnem posvetovanju Komisije v letu 2011 izraženi številni pomisleki in da morajo biti ukrepi za izboljšanje občasne mobilnosti strokovnjakov bistveni vidik prihodnje spremembe direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij; poziva k nadaljnji pojasnitvi koncepta začasnega in priložnostnega opravljanja storitev, pri čemer je treba upoštevati, da ni mogoče izdelati opredelitve, ki bi veljala za vse poklice, in da bi to spodkopalo subsidiarnost;

9.

opozarja, da imajo pristojni organi težave z izvajanjem ureditve predhodne prijave, saj ni doslednega pristopa k ocenjevanju začasne in priložnostne narave storitev, in da je zelo težko spremljati dejavnosti ponudnikov storitev na terenu; poziva Komisijo, naj ovrednoti trenutno veljavne določbe iz člena 7 direktive in nadalje pojasni vprašanje obstoječe sodne prakse, predvsem kar zadeva poklice, povezane javnim zdravjem in varnostjo; poziva Komisijo, naj svoje zaključke predstavi Parlamentu;

10.

poudarja, da večina deležnikov meni, da je člen 7(4) direktive, ki državam članicam omogoča predhodno preverjanje poklicnih kvalifikacij pri poklicih, ki so povezani z zdravjem in varnostjo in še niso zajeti v avtomatično priznavanje, bistven; kljub temu meni, da bi morale države članice zaradi večje preglednosti pojasniti, kateri poklici po njihovem mnenju vplivajo na zdravje in varnost;

11.

se strinja s Komisijo, da je opredelitev "reguliranega izobraževanja in usposabljanja" preozka in bi lahko nesorazmerno ovirala začasno mobilnost strokovnjakov; meni, da bi morala zajemati vse izobraževanje in usposabljanje, ki je potrebno za opravljanje nekega poklica v državi članici izvora;

12.

poziva Komisijo, naj pojasni, da bi morala prijava za namene začasne mobilnosti načeloma veljati na celotnem ozemlju države članice, in naj oceni, ali so potrebne letne prijave;

13.

poziva k temu, da se ponudniki storitev, ki svoje storitve opravljajo izključno za potrošnike, tako da jih spremljajo v druge države članice, in ki nimajo stika z lokalnimi potrošniki v državi članici gostiteljici (npr. turistični vodniki, trenerji, zdravstveno osebje, ki spremlja športnike), izvzamejo iz obveznosti predhodne prijave iz člena 7; se za to zavzema pri vseh storitvah, ki ne zadevajo javnega zdravja in varnosti;

14.

poziva Komisijo, naj uskladi in združi različne vire informacij, ki so trenutno na voljo o vprašanjih v zvezi s priznavanjem poklicnih kvalifikacij – vključno z nacionalnimi kontaktnimi točkami in strokovnimi telesi, s portalom Tvoja Evropa, ki napotuje na enotne kontaktne točke, ki so trenutno na voljo po direktivi o storitvah; je prepričan, da bodo imeli strokovnjaki tako na voljo javni vmesnik v svojem jeziku, kjer bodo lahko nalagali dokumente, dostopali do poklicne izkaznice in jo natisnili ter se seznanjali z najnovejšimi informacijami o postopku priznavanja, vključno z upravnimi informacijami o pristojnih organih, strokovnih telesih in dokumentih, ki jih je treba predložiti;

15.

meni, da je treba okrepiti dialog in izmenjavo informacij v posameznih poklicih ter izboljšati sodelovanje med pristojnimi organi in nacionalnimi kontaktnimi točkami na nacionalni ravni ter med državami članicami; poziva Komisijo, naj podpre nastanek mrež pristojnih organov in strokovnih teles za najbolj mobilne poklice, da bi si ti izmenjevali splošne informacije o nacionalnih postopkih in zahtevah glede izobrazbe in najboljši praksi ter raziskali možnosti za tesnejše sodelovanje, kot so skupne platforme; meni, da morajo javni organi in socialni partnerji sodelovati v strukturiranem dialogu o izboljšanju poklicnega vključevanja mladih;

16.

poziva države članice, naj izboljšajo učinkovitost javnih organov pri širjenju informacij o pravicah delavcev in postopkih priznavanja poklicnih kvalifikacij, da bi pri spodbujanju mobilnosti omejile odvračilni učinek, ki ga ima birokracija;

17.

zato poziva države članice, naj uporabljajo sodobne komunikacijske tehnologije, vključno s podatkovnimi zbirkami in postopki za spletno registracijo, da bi zagotovile upoštevanje rokov, določenih v splošnem sistemu za priznavanje kvalifikacij, in dosegle bistvene izboljšave z vidika dostopa do informacij in poznavanja postopkov;

18.

poziva k obvezni obveznosti pristojnih organov, da vsem drugim pristojnim organom v nekem poklicu zagotavljajo najnovejše kontaktne podatke;

19.

poziva Komisijo, naj določi smernice glede obdobja, v katerem lahko posameznik, ki je predložil popoln dosje, pričakuje odločitev pristojnega organa; skrajšanje tega roka z večjo uporabo informacijskega sistema za notranji trg in optimizacijo postopkov bi olajšalo tudi mobilnost; poziva države članice, naj zagotovijo dovolj sredstev za zagotavljanje poklicnega priznavanja v primernem roku;

20.

poziva države članice, pristojne organe in Komisijo, naj zagotovijo več preglednosti, da bo vlagateljem ali zadevnim osebam mogoče celovito utemeljiti razloge za nepriznanje diplome ali poklicnih kvalifikacij;

21.

meni, da je trenutno veljavni postopek obveščanja o novih diplomah prezapleten; poziva Komisijo, naj poenostavi obveščanje o novih diplomah in sproti posodablja prilogo V direktive;

22.

poziva države članice, pristojne organe in Komisijo, naj zagotovijo, da bo priznanje diplom in spričeval enakovredno priznanju poklicnih kvalifikacij, da se vzpostavi pravi enotni trg na evropski in mednarodni ravni ter prepreči urejanje že urejenega;

23.

poudarja, da je dopolnilne ukrepe, ki pristojnim organom omogočajo, da zahtevajo preizkus poklicne usposobljenosti ali največ triletno prilagoditveno obdobje, in imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju varstva potrošnikov in bolnikov, treba pregledati, da bi ocenili njihovo primernost za reševanje obstoječih težav; poziva k boljšim pojasnilom in ovrednotenju kodeksa ravnanja, kar bi olajšajo delo pristojnih organov;

24.

poziva k nezavezujočim smernicam EU o uporabi dopolnilnih ukrepov, ki naj se pripravijo v posvetovanju s pristojnimi organi, strokovnimi telesi, državami članicami in Evropskim parlamentom;

25.

poudarja, da je preverjanje ravni kvalifikacij v skladu s členom 11 za organe še posebej težko in zahtevno, za državljane pa komaj razumljivo; opozarja, da se pet ravni kvalifikacij po členu 11 pogosto zamenjuje z osmimi ravnmi evropskega ogrodja kvalifikacij; se strinja z oceno Komisije, da bi črtanje člena 11 ter prilog II in III pomenilo, da pristojnim organom ne bi bilo več treba na podlagi predhodno določenih ravni kvalifikacij odločati o tem, ali prosilec izpolnjuje pogoje o usposobljenosti, ampak bi se lahko osredotočili na ugotavljanje, ali obstajajo bistvene razlike med usposabljanji in ali so potrebni dopolnilni ukrepi; zato ugotavlja, da bi črtanje ravni kvalifikacij, vključno s prilogama II in III, bistveno poenostavilo postopek priznavanja;

26.

poudarja, da se sistemi izobraževanja in usposabljanja v državah članicah še vedno močno razlikujejo; zato je treba ob najkrajšem trajanju šolanja za nekatere poklice upoštevati tudi obdobja praktičnega usposabljanja v dualnih sistemih poklicnega šolanja;

27.

poziva države članice in pristojne organe, naj ob podpori Evropske komisije izvedejo študije za oblikovanje evropske razvrstitve usposobljenosti, kvalifikacij in poklicev, da se ugotovi, ali nazivi in poklici v različnih državah članicah obsegajo enako usposobljenost in kvalifikacije, ter da se razvije evropsko analitično orodje;

28.

meni, da bi bilo treba kodeks ravnanja bolj razširiti,da se omogoči učinkovitejše izvajanje direktive, saj bo to spodbujalo enotno razlago njenih določb;

29.

poziva Komisijo, naj ponovno vzpostavi mehanizem za dialog med državami članicami, pristojnimi organi in strokovnimi telesi, da bi se čim bolj redno in v skladu z znanstvenim in tehničnim napredkom posodabljale minimalne zahteve glede usposobljenosti v sektorskih poklicih in odražala trenutna poklicna praksa, posodobi veljavno klasifikacijo gospodarskih dejavnosti na osnovi poklicnih izkušenj in vzpostavi preprost mehanizem za trajno posodabljanje minimalnih zahtev usposobljenosti; ob upoštevanju prihodnjega razvoja bolonjskega in københavnskega proces poziva Komisijo, naj oceni uvedbo pristopa, ki bi upošteval sposobnosti, tako da določi osnovne zahteve ne samo glede trajanja, ampak tudi glede učnih izidov usposabljanja;

30.

poziva Komisijo, naj ne razdrobi procesa posodabljanja avtomatičnega priznavanja, kot je predlagano v zeleni knjigi, in naj zagotovi, da bo imel Parlament primeren pregled nad večjimi spremembami direktive;

31.

pozdravlja nedavne reforme, ki potekajo v okviru bolonjskega procesa, in koristi, ki jih ta proces prinaša evropskim študentom glede mobilnosti in zaposljivosti; spodbuja Evropsko komisijo, naj pomaga državam članicam povečati preglednost in primerljivost evropskega sistema prenosa kreditnih točk, da bi lahko postal osnovno orodje za medsebojno priznavanje kvalifikacij in, končno, olajšal mobilnost;

32.

poziva Komisijo, naj pri določanju minimalnih zahtev glede usposobljenosti upošteva pomembnost standardiziranih učnih ciljev in kliničnih veščin;

33.

poziva Komisijo, naj preuči možnost nadaljnje razširitve področja uporabe samdejnega priznavanja v prihodnosti;

34.

poziva k nadaljnji pojasnitvi predlaganega podaljšanja trajanja splošnega izobraževanja kot pogoja za dostop do usposabljanja za medicinske sestre in babice;

35.

poziva k nadaljnjim pojasnilom predlaganega črtanja člena 21(4) direktive o poklicnih kvalifikacijah;

36.

poziva države članice, naj primerjajo minimalne zahteve glede usposobljenosti ter z namenom njihove uskladitve poskrbijo za rednejše izmenjave med državami pa tudi med pristojnimi organi;

37.

poudarja, da je treba za oceno izvajanja Direktive 2005/36/ES oblikovati seznam spričeval ali drugih potrdil o formalni izobrazbi, ki se v eni ali več državah članicah priznavajo, v drugih pa ne; seznam bi moral vsebovati tudi primere državljanov, ki pridobijo diplomo v drugi državi članici, kot je njihova matična država, slednja pa jim diplome po vrnitvi vanjo ne prizna;

38.

opozarja na veliko število reguliranih poklicev v Evropski uniji ter poziva države članice in pristojne organe, naj ponovno preučijo utemeljenost razvrstitve nekaterih poklicev, da ugotovijo, ali formalna izobrazba in poklici obsegajo enake sposobnosti in kvalifikacije v vseh državah članicah; meni, da bi se mobilnost povečala, če bi se zmanjšalo skupno število reguliranih poklicev v EU; kljub temu opozarja, da je razvrstitev upravičena zaradi vprašanj glede varstva potrošnikov, zlasti pri zdravstvenih, pravnih in tehničnih poklicih;

39.

meni, da bi bil najučinkovitejši način, da se omogoči prosto gibanje strokovnjakov, če bi se zmanjšalo število reguliranih poklicev v EU; poziva Komisijo, naj v pregledano direktivo vključi mehanizem, na podlagi katerega bi lahko države članice preverjale svoje regulativne določbe, razen tistih, ki so povezane z zdravstvenimi poklici, in jih umaknile, če ne bi bile sorazmerne;

40.

meni, da je varstvo potrošnikov in bolnikov pomemben cilj revizije direktive in da je uspeh direktive močno odvisen od hkratnega zagotavljanja mobilnosti in varnosti; opozarja na poseben položaj strokovnjakov na področju zdravstvenega varstva;

41.

poudarja, da so bile hude težave s strokovnjaki, ki so še naprej opravljali svoje delo v EU, čeprav so bili suspendirani ali izključeni iz dejavnosti;

42.

poziva k temu, da bi se v okviru informacijskega sistema za notranji trg (IMI) za tiste poklice, ki niso vključeni v direktivo o storitvah, vzpostavil proaktiven mehanizem opozarjanja, ki bi za primer regulativnega ukrepa zoper registracijo ali pravico do upravljanja storitve nekega strokovnjaka predvidel obvezno opozarjanje vseh držav članic, pod pogojem da ta opozorilni sistem ne bi vseboval drugih informacij, da bi spoštoval domnevo o nedolžnosti in izpolnjeval obstoječa pravila glede varstva podatkov;

43.

poudarja, da javnost in bolniki potrebujejo boljše zagotovilo, da zdravstveni delavci, katerih usposobljenost se prizna, vzdržujejo svoje znanje in veščine;

44.

opozarja, da so deležniki pozvali k temu, da se večji poudarek nameni stalnemu poklicnemu izpopolnjevanju, vključno z (vseživljenjskim) formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem, in potrebi po njegovi oceni; poudarja, da svetovna konkurenca in usmerjenost v gospodarstvo, ki temelji na znanju, ustvarja nove izzive pri razvoju znanja in veščin ter izobraževanju; zato poziva Komisijo, naj razišče načine dokumentiranja vsega učenja, morda prek evropskega spričevala znanj in veščin ter evropskega ogrodja kvalifikacij in informacijskega sistema za notranji trg, ter naj izdela razpredelnico primerljivosti različnih sistemov stalnega poklicnega izpopolnjevanja, ki obstajajo v državah članicah; poleg tega poziva Komisijo, naj oceni, ali bi lahko bili dopolnilni ukrepi primerna rešitev za različne ravni stalnega poklicnega izpopolnjevanja zdravstvenih delavcev; spodbuja pristojne organe, naj med postopkom priznavanja kvalifikacij zagotovijo informacije o stalnem poklicnem izpopolnjevanju in si izmenjajo najboljšo prakso na tem področju ter informacije o stalnem poklicnem izpopolnjevanju v sektorjih in državah članicah, kjer je takšno izpopolnjevanje obvezno;

45.

poudarja, kako pomembno je, da je tekoče usposabljanje posebej prikrojeno potrebam trga dela v vsaki državi članici, da se zagotovi boljša poraba sredstev za usposabljanje zaposlenih;

46.

poudarja, da bi razširitev postopka priznavanja na kvalifikacije iz tretjih držav lahko privedla do zlorab sistema z vidika izbire najugodnejšega pravnega reda in bi bila izredno nevarna za pristojne organe v državi članici gostiteljici;

47.

vztraja, da je za zdravstvene delavce zmožnost sporazumevanja s sodelavci in bolniki temeljnega pomena, da se preprečijo nevarne situacije ali take, ki bi lahko bile življenjsko nevarne;

48.

meni, da je treba pojasniti člen 53 Direktive 2005/36/ES o znanju jezikov, saj si Komisija, Evropsko sodišče in države članice to določbo različno razlagajo; zato poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo ureditev glede znanja jezikov za poklice na področju zdravstvenega varstva in pristojnim organom omogočijo potrebno prožnost pri ugotavljanju ter, samo če je potrebno, preizkušanju tehničnega in pogovornega jezikovnega znanja strokovnjakov v okviru postopka priznavanja kvalifikacij; meni, da je treba brez poseganja v zmožnost delodajalcev, da se sami prepričajo o jezikovnem znanju strokovnjakov pri zaposlovanju na nekem delovnem mestu, pri tem dosledno uporabljati načelo sorazmernosti, zato da ti preizkusi ne bi postali dodatno breme;

49.

meni, da je znanje jezikov bistvenega pomena za hitrejše vključevanje strokovnjakov v drugo državo, zagotavljanje kakovosti opravljenih storitev ter varstvo potrošnikov in bolnikov;

50.

poudarja, da bi morali izvajalci e-zdravstvenih storitev zaradi varstva bolnikov nuditi enake standarde kakovosti in varnosti kot pri opravljanju neelektronskih zdravstvenih storitev; zato je treba pojasniti, da bi morale zahteve te direktive, in po potrebi dodatne zahteve, veljati za ponudnike e-zdravstvenih storitev;

51.

poudarja, da razvoj e-zdravstva in sistema zdravstvenega varstva na daljavo zahteva, da lahko medicinske sestre in zdravniki po opravljenem usposabljanju oskrbujejo bolnike različnih narodnosti in da bo zato treba spodbujati sodelovanje med centri za usposabljanje, bolnišnicami in univerzami v različnih državah v primeru strokovnjakov in diplomantov, ki morajo oskrbovati bolnike prek teh instrumentov;

52.

pozdravlja rezultate pilotnega projekta poklicnih izkaznic, ki je bil napovedan na forumu o enotnem trgu v Krakovu; vztraja, da morajo biti vse poklicne izkaznice prostovoljne, da morajo potrjevati pridobljene akademske in poklicne izkušnje ter da morajo biti povezane z informacijskim sistemom za notranji trg; meni, da bi lahko bila poklicna izkaznica koristno orodje za lajšanje mobilnosti v nekaterih poklicih, ki bi lajšalo administrativne postopke in povečalo varnost; poziva Komisijo, naj pred uvedbo kakršne koli izkaznice predloži dokaze o njeni morebitni dodani vrednosti za postopek priznavanja kvalifikacij; poudarja, da mora uvedba izkaznice izpolnjevati posebne pogoje na področju varnosti in zaščite podatkov, in vztraja, da je treba zagotoviti potrebne zaščitne ukrepe pred zlorabo in goljufijami;

53.

ponavlja, da morajo vse države članice bolj zaupati in verjeti v sisteme druga druge, če naj bi EU zmanjšala neenakomerno izvajanje in izvrševanje Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij v celotni EU 27 držav;

54.

podpira razširitev informacijskega sistema za notranji trg na poklice, ki jih ta informacijski sistem zaenkrat še ne vključuje, kot je določeno v predlogu uredbe o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (9) (uredba IMI), pa tudi na poklice, ki jih Direktiva 2005/36/ES ne vključuje;

55.

poziva k obvezni uvedbi informacijskega sistema za notranji trg za pristojne organe, da bi olajšali proaktivno upravno sodelovanje in poenostavili postopke priznavanja; meni, da bi bilo informacijski sistem za notranji trg mogoče še okrepiti, na primer z razširitvijo razpoložljivih postavk, da bi tako nacionalnim organom olajšali delo; poziva Komisijo, naj za polni izkoristek vseh možnosti, ki jih za povečanje učinkovitosti ponuja sistem, vzpostavi spremljevalne strukture na področju usposabljanja in tehnične podpore;

56.

poziva k večji mobilnosti diplomantov in spoštovanju sodbe v zadevi Morgenbesser (10); meni, da bi morale države članice spodbujati opravljanje vodene plačane prakse diplomantov iz drugih držav članic, če tako možnost ponujajo tudi svojim državljanom; poudarja tudi, da bi morale biti strokovne izkušnje, pridobljene v času vodene prakse, priznane v domači državi članici;

57.

poudarja, da pojem skupnih izhodišč, določen v členu 15 direktive, ni bil uspešen, in da taka izhodišča v tem trenutku ne obstajajo; meni, da bi lahko bila koristno orodje za olajševanje mobilnosti in da bi jih morali opredeliti in nadzorovati strokovnjaki sami; pozdravlja željo Komisije, da ta koncept izboljša v revidiranem členu; poziva Komisijo, naj državam članicam omogoči prožnost, ki jo potrebujejo, da se odločijo za sodelovanje pri skupnem izhodišču ali proti njemu, in naj zniža prag za sodelovanje držav članic;

58.

meni, da bi morala biti uvedba kakršnega koli skupnega izhodišča pogojena s preverjanjem kršitev na notranjem trgu in bi moral zanjo veljati parlamentarni nadzor;

59.

poudarja, da bi morala ta direktiva v skladu z Direktivo 95/46/ES vključevati varstvo podatkov, njene revizije pa tudi razvoj na področju določb o varstvu podatkov; ugotavlja, da bi moral imeti pristojni organ, ki je odgovoren za upravljanje podatkov, na voljo posodobljene kontaktne podatke, jasne politike v zvezi s shranjevanjem in uporabo podatkov o strokovnjakih ter smernice za popravljanje napačnih podatkov;

60.

ugotavlja, da so pogajanja med EU in Švico privedla do dogovora glede spremembe priloge III sporazuma o prostem pretoku oseb med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani, tako da bo vključevala Direktivo 2005/36/ES; ugotavlja, da sporazum predvideva začasno uporabo večjega dela direktive, razen naslova II, ki zahteva prilagoditve v Švici, in da bo sklep Sveta v zvezi z zgoraj navedenim sporazumom potekel, če Švica v 24 mesecih po sprejetju sklepa ne bo podala uradnega obvestila o dokončanju svojih notranjih postopkov za izvajanje direktive; se zavezuje, da bo pozorno spremljal dogajanje glede tega vprašanja;

61.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo revidirana direktiva pravilno prenesena v določenem roku; poziva države članice, naj to direktivo prednostno obravnavajo;

62.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.