52011DC0847

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o doseženih rezultatih ter kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvajanja Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2009 (poročilo predloženo v skladu s členom 48(3)(b) Odločbe Sveta 2007/435/ES z dne 25. junija 2007)

1. UVOD

Evropska unija je za obdobje 2007–2013 uvedla splošni program „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ s trenutno načrtovanim skupnim dodeljenim zneskom 4 032 milijonov EUR[1]. Obsega štiri sklade in njegov namen je poštena delitev odgovornosti med državami članicami kar zadeva finančno breme, ki izhaja iz uvedbe integriranega upravljanja zunanjih meja Evropske unije in iz izvajanja skupnih politik azila in priseljevanja[2].

Eden od štirih skladov je Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav[3] (v nadaljnjem besedilu: Sklad), ustanovljen za obdobje 2007–2013, z okvirnimi celotnimi sredstvi v višini 825 milijonov EUR.

„Temeljni akt“ o ustanovitvi Sklada (tj. zgoraj navedena odločba Sveta) zahteva, da Komisija predloži vmesno poročilo o doseženih rezultatih ter kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvajanja Sklada[4].

Poročilo predstavlja rezultate, dosežene z letnimi programi 2007, 2008 in 2009, ki temeljijo na poročilih držav članic v prvi polovici leta 2010[5] in podatkih, ki jih je Komisija imela na voljo v prvem četrtletju leta 2011.

2. CILJ, PODROČJE UPORABE, NAMEN IN PREDNOSTNE NALOGE SKLADA

Splošni cilj Sklada je podpora prizadevanjem držav članic pri omogočanju državljanom tretjih držav iz različnih gospodarskih, socialnih, kulturnih, verskih, jezikovnih in etničnih okolij, da izpolnjujejo pogoje za prebivanje ter da se jim olajša vključevanje v evropske družbe. Sklad je prednostno namenjen ukrepom v zvezi z vključevanjem novo prispelih državljanov tretjih držav.

Za uresničevanje tega cilja Sklad prispeva k razvoju in izvajanju nacionalnih strategij vključevanja državljanov tretjih držav v vseh vidikih družbe, ob čemer zlasti upošteva načelo, da je vključevanje dvosmeren dinamičen proces vzajemnega prilagajanja vseh priseljencev in rezidentov v državah članicah.

Področje uporabe Sklada obsega zakonito prebivajoče državljane tretjih držav, tj. vsaka oseba, ki ni državljan Evropske unije v smislu člena 17(1) Pogodbe, ne vključuje pa ciljne skupine Evropskega sklada za begunce.

Sklad prispeva k naslednjim posebnim ciljem:

(a) omogočiti razvoj in izvajanje sprejemnih postopkov, ki so za proces vključevanja državljanov tretjih držav pomembni in ga olajšujejo;

(b) oblikovati in izvajati proces vključevanja novo prispelih državljanov tretjih držav v državah članicah;

(c) povečati zmogljivosti držav članic za oblikovanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik in ukrepov vključevanja državljanov tretjih držav;

(d) izmenjava informacij, dobrih praks in sodelovanje znotraj držav članic in med njimi, kar zadeva razvoj, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik in ukrepov za vključevanje državljanov tretjih držav.

Sklad v glavnem izvajajo države članice po metodi deljenega upravljanja. Proračun EU si prizadeva z letnimi programi, ki jih predložijo države članice, v državah članicah podpirati dejavnosti na področju vključevanja državljanov tretjih držav, ki so značilne za nacionalne ali lokalne razmere, ter krepiti zmogljivosti javnih in zasebnih služb, ki se ukvarjajo z državljani tretjih držav.

Ukrepi so sofinancirani v skladu s Strateškimi smernicami Komisije[6], ki določajo štiri prednostne naloge: (1) izvajanje ukrepov, namenjenih zagotavljanju uporabe skupnih splošnih načel politike vključevanja priseljencev v Evropsko unijo v praksi; (2) razvoj kazalnikov in metodologij vrednotenja, da se oceni napredek, prilagodijo politike in ukrepi ter omogoči usklajevanje primerjalnega učenja; (3) krepitev zmogljivosti politike, usklajevanje in pridobivanje medkulturnih kompetenc v državah članicah na različnih ravneh in v različnih vladnih službah; ter (4) izmenjava izkušenj, dobre prakse in informacij o vključevanju med državami članicami. Države članice morajo izvajati najmanj tri od zgoraj navedenih prednostnih nalog, pri čemer sta 1. in 2. prednostna naloga obvezni, vendar so se številne države članice odločile za izvajanje vseh štirih.

Poleg tega Strateške smernice določajo pet posebnih prednostnih nalog, ki se uporabljajo v okviru katere koli od zgoraj navedenih prednostnih nalog. Projekt, ki izvaja eno ali več posebnih prednostnih nalog, lahko prejme višjo stopnjo financiranja EU. Posebne prednostne naloge so:

– posebna prednostna naloga 1: sodelovanje kot sredstvo pospeševanja vključevanja državljanov tretjih držav v družbo (ukrepi, ki vključujejo sodelovanje državljanov tretjih držav pri oblikovanju in izvajanju politik in ukrepov vključevanja);

– posebna prednostna naloga 2: posebne ciljne skupine (ukrepi, ki vključujejo programe in dejavnosti uvajanja, katerih glavni cilj je obravnavanje posebnih potreb določenih skupin, kot so ženske, mladina in otroci, starejši, nepismene osebe in invalidi);

– posebna prednostna naloga 3: inovativni programi in dejavnosti uvajanja (ukrepi, ki razvijajo inovativne programe in dejavnosti uvajanja, kot je omogočanje državljanom tretjih držav, da hkrati delajo in študirajo, npr. tečaji s skrajšanim časom, moduli hitrega učenja, e-učenje ali učenje na daljavo);

– posebna prednostna naloga 4: medkulturni dialog (ukrepi, namenjeni spodbujanju vzajemnega sodelovanja in izmenjave, kot je razvijanje medkulturnega dialoga, da se zlasti zagotovi reševanje morebitnih konfliktov zaradi kulturnih ali verskih razlik in tako izboljša vključevanje državljanov tretjih držav v družbe, vrednote in način življenja v državah članicah);

– posebna prednostna naloga 5: vključitev gostujoče družbe v proces vključevanja (ukrepi, namenjeni učinkovitim načinom ozaveščanja in dejavno vključevanje gostujoče družbe v proces vključevanja).

Poleg nacionalnih programov Komisija lahko vsako leto prek „ukrepov Skupnosti“ neposredno uporabi do 7 % razpoložljivih virov EU za nadnacionalne projekte, študije ali druge vrste dejavnosti v interesu EU.

Za proračunska leta 2003–2006 so bili v okviru proračuna EU izvedeni pripravljalni ukrepi, in sicer „pripravljalni ukrepi INTI za pospeševanje vključevanja državljanov tretjih držav“. Ta instrument je zagotovil neposredne praktične izkušnje pri nadnacionalnih projektih in tako organizacijam različnih vrst v državah članicah pomagal pri pripravi na ustanovitev Sklada v letu 2007[7].

3. PRORAČUNSKA SREDSTVA

Proračunska sredstva Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013 so navedena v preglednici spodaj.

Preglednica 1 – Proračun EU za Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav, 2007–2013

Zneski v EUR

V EUR || 2007 || 2008 || 2009 || 2010 || 2011 || 2012 (*) || 2013 (*) || Skupaj

Države članice skupaj || 60 357 000 || 72 075 000 || 90 675 000 || 102 765 000 || 122 295 000 || 152 750 000 || 171 550 000 || 772 467 000

Skupnost Ukrepi || 4 543 000 || 5 425 000 || 6 825 000 || 7 735 000 || 9 205 000 || 9 750 000 || 10 950 000 || 54 433 000

SKUPAJ || 64 900 000 || 77 500 000 || 97 500 000 || 110 500 000 || 131 500 000 || 162 500 000 || 182 500 000 || 826 900 000

(*) Dejansko dodeljena proračunska sredstva za obdobje od 2007 do vključno 2011. Zneski za leto 2012 so kot v predlogu proračuna. Zneski za leto 2013 so začasni.

Pri izvajanju Sklada sodelujejo vse države članice, razen Danske v skladu s Protokolom o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji. Sredstva, ki so na voljo za nacionalne programe, se vsako leto razdelijo med ostalih 26 držav članic na podlagi dveh meril: (i) povprečnega števila zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav v vsaki državi članici v preteklih treh letih in (ii) števila državljanov tretjih držav (razen nekaterih posebnih kategorij), ki jim je posamezna država članica v preteklih treh letih izdala dovoljenje za prebivanje na svojem ozemlju; pri tem se uporabijo ustrezni ponderirani koeficienti.

Najvišji možni prispevek Sklada k projektom v državah članicah je določen na 50 % skupnih stroškov ukrepa in na 75 % za države članice, ki prejemajo sredstva iz Kohezijskega sklada, ter za ukrepe, ki odražajo posebne prednostne naloge, določene v Strateških smernicah.

4. PRIPRAVA IZVAJANJA V DRŽAVAH ČLANICAH

Komisija je za zagotovitev usklajene uporabe in vzpostavitev skupnih predlog za načrtovanje programov in poročanje sprejela izvedbena pravila za Sklad[8], ki z redkimi izjemami veljajo za vse štiri sklade. Pravila med drugim določajo postopke izbire in merila za upravičenost izdatkov, nastalih v okviru Sklada. Drug pomemben del smernic je obsegal pripravo, v tesnem sodelovanju z državami članicami, priročnika o upravičenosti s praktičnimi primeri in dobrimi praksami vodenja projektov, ki se redno posodablja. Organizirani so bili informativni sestanki o pravilih o upravičenosti izdatkov. Nadaljnje splošne smernice so bile dane na sestankih „odbora SOLID“ in na treh konferencah o skladih (leta 2008 o skladih na splošno in leta 2009 za revizijske organe in o načrtovanju programov in vrednotenju).

Pri deljenem upravljanju so za upravljanje skladov v okviru programov odgovorne države članice, Komisija pa nosi končno odgovornost za izvrševanje proračuna EU. Zato so države članice odgovorne za vzpostavitev nacionalnih sistemov upravljanja in nadzora za Sklad in „odgovornega organa“, ki je odgovoren za upravljanje programa in ga po potrebi podpira pooblaščeni organ; revizijskega organa, ki je odgovoren za preverjanje učinkovitega delovanja sistemov upravljanja in nadzora; ter organa za potrjevanje, ki potrjuje izjave o izdatkih, preden se pošljejo Komisiji. Ti organi so skupaj odgovorni za dobro finančno poslovodenje sredstev, dodeljenih državi članici.

Vsaka država članica je Komisiji zaradi preverjanja skladnosti z veljavnimi določbami predložila opis svojega sistema upravljanja in nadzora. Do konca leta 2010 so skoraj vse države članice glede svojih opisov sistemov upravljanja in nadzora za Sklad od Komisije prejele „mnenje brez pridržka“. Poleg tega je bila do konca leta 2010 v 17 državah članicah zaključena revizija sistemov upravljanja in nadzora Sklada (lahko skupaj z drugimi skladi splošnega programa) na kraju samem, še sedem držav članic pa bo revidiranih v letu 2011. Ugotovljeno je bilo, da večina sistemov deluje ustrezno, v nekaterih primerih pa so potrebne izboljšave. V tej fazi revizij, ki se bodo nadaljevale v celem programskem obdobju 2007–2013, se je to nanašalo zlasti na postopke izbire, kadrovske vire, ki jih imajo organi na voljo, ter na dokumentacijo o opravljenih postopkih in nalogah. Na splošno se je izkazalo, da ima večina držav članic vzpostavljene zanesljive sisteme.

5. VEČLETNI PROGRAMI 2007–2013

Za večino držav članic so bili večletni programi Sklada odobreni do konca leta 2008, za ostale pa takoj v začetku leta 2009. Da ne bi prišlo do zamud pri izvajanju, ki poteka prek letnih programov, je Komisija uredila istočasno odobritev večletnega programa in prvih dveh letnih programov, to je za leti 2007 in 2008.

Večletni programi, ki ne pomenijo nobene finančne odločitve, predstavljajo strateški okvir o skupni uporabi nacionalnih sredstev in sredstev Sklada v celem programskem obdobju 2007–2013, o katerem se je Komisija dogovorila z vsako državo članico. Na ravni EU bodo ti večletni programi podpirali veliko ukrepov v podporo vključevanju državljanov tretjih držav in za obdobje 2007–2013 znašajo skoraj 1 400 milijonov EUR[9].

Preglednica 2: Skupni stroški večletnih programov in viri financiranja

2007–2013

(Prikaz finančnih načrtov večletnih programov vseh držav članic v sedemletnem obdobju)

Vsi zneski so v milijonih EUR in so okvirni.

Vir financiranja || || Okvirni zneski || %

Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav || A || 769 mio EUR (*) || 55,6 %

Javna državna sredstva || B || 456 mio EUR || 32,9 %

Skupno javno financiranje || C = A +B || 1 225 mio EUR || 88,5 %

Zasebne dodelitve || D || 159 mio EUR || 11,5 %

Skupni stroški večletnih programov, 2007–2013 || E = C+ D || 1 384 mio EUR || 100 %

(*)           Dodelitve Sklada, vključene v večletne programe držav članic, pripravljene v letu 2008, so temeljile na odobrenih proračunskih sredstvih, ki jih je za leti 2007 in 2008 določil proračunski organ, in na ocenah proračuna za preostali del programskega obdobja. Zato se skupni znesek v višini 769 milijonov EUR nekoliko razlikuje od skupnega zneska v višini 772,467 milijona EUR v preglednici 1, ki temelji na dejansko dodeljenih proračunskih sredstvih Sklada od leta 2007 do leta 2011 in na ocenah za leti 2012 in 2013.

Na podlagi informacij o uvedbi nacionalne zakonodaje na področje vključevanja, izvajanja nacionalnih programov vključevanja in izjav držav članic v večletnih programih je očitno, da nekatere države članice v času, ko so se programi začeli, niso imele veliko izkušenj z ukrepi, namenjenimi posebej vključevanju državljanov tretjih držav. Take države so bile na primer Grčija, Madžarska, Irska, Litva in Romunija. Več držav članic, kot so Francija, Avstrija, Nizozemska in Španija, pa je že lahko gradilo na svojih nacionalnih izkušnjah, vključno z večjimi programi financiranja.

Prednostne potrebe za učinkovito vključevanje državljanov tretjih držav so bile v različnih državah članicah različne, odvisno od njihove zgodovine priseljevanja, deleža državljanov tretjih držav v celotnem prebivalstvu, trenutnih migracijskih tokov, gospodarskih in socialnih razmer ter pogojev, razpoložljivosti struktur in storitev v podporo vključevanju ter institucionalne ureditve. Kljub tem razlikam pa je imela večina držav članic številne enake poudarke glede ukrepanja. Najprej gre navesti „dvosmerni pristop“, ki odraža načelo, da morajo biti v proces vključevanja vključeni novo prispeli in družba sprejemnica (21 zadevnih držav članic), vključno z večjo strpnostjo do migrantov in ozaveščanjem o migrantih ter bojem proti diskriminaciji migrantov in spodbujanjem medkulturnega dialoga. Drug ključni izziv (15 držav članic) se nanaša na potrebo po državljanski vzgoji in zagotavljanje informacij državljanom tretjih držav o zgodovini, institucijah, temeljnih normah in vrednotah družbe sprejemnice. Tretji velik izziv (13 držav članic) je prilagoditev javnih in zasebnih služb multikulturni družbi ter krepitev zmogljivosti organizacij, ki delajo z državljani tretjih držav. Jasna prednostna potreba je bilo tudi izboljšanje znanja jezika (12 držav članic).

V obdobju 2007–2013 bo daleč največji delež sredstev Sklada prejela prednostna naloga 1 (glej poglavje 2); načrtovan je 75-odstotni delež na ravni EU, ki se giblje od 94 % (Češka) do 41% (Finska). Precej za tem sledijo prednostne naloge 2 (12 % na ravni EU), 3 (9 %) in 4 (4 %). Finska, ki je primerjalno bolj poudarila prednostno nalogo 2, je edina država članica, v kateri bo prednostna naloga 1 predvidoma prejela manj kot 50 % sredstev Sklada.

Graf 1: Razdelitev sredstev EU na štiri prednostne naloge v večletnih programih

Temeljni akt Sklada zahteva, da vsaka članica v skladu z obstoječimi nacionalnimi pravili in praksami organizira partnerstvo z organi in telesi, ki sodelujejo pri izvajanju večletnega programa ali ki lahko koristno prispevajo k njegovemu razvoju. Partnerstvo Sklada mora obvezno vključevati organe, ki so odgovorni za upravljanje Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za begunce.

Večletni programi zagotovijo opis organizacijske ureditve partnerstva v vsaki državi članici. Odbore partnerstva pogosto sestavlja več ministrstev, zgoraj navedeni organi za izvajanje Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za begunce ter v manjši meri lokalni organi in nevladne organizacije. V nekaterih državah članicah odbori partnerstva delajo na dveh ravneh, t.j. splošni odbor in posebne projektne skupine ali skupine strokovnjakov. Poleg formalnih odborov ima večina držav članic redna srečanja (npr. enkrat ali dvakrat letno) z vsemi organizacijami, ki izvajajo projekte, na katerih ugotavljajo dosežke in pomanjkljivosti ter razpravljajo o prednostnih nalogah financiranja za naslednje letne programe.

Dopolnjevanje Sklada z drugimi instrumenti financiranja EU je v državah članicah zagotovljeno prek tesnega sodelovanja med organi upravljanja, ki so odgovorni za različne sklade v okviru partnerstva. To običajno vključuje posvetovanje zadevnih organov v fazi načrtovanja in programiranja in o seznamu dejanskih projektov, izbranih za financiranje. To je enostavno, če je isti organ odgovoren za več skladov v okviru splošnega programa (npr. odgovorni organ za Sklad je isti kot za Evropski sklad za begunce na Češkem, Finskem, v Nemčiji, Grčiji, na Madžarskem, Irskem, v Italiji, Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji, Španiji in Združenem kraljestvu). Poleg tega morajo v številnih državah članicah prosilci za financiranje navesti morebitne nadaljnje vire v okviru financiranja EU ali nacionalnega financiranja ali upravičiti relevantnost Sklada glede na druge sklade EU, ki so na voljo, ali se zavezati, da za projekte, ki jih podpira Sklad, ne bodo koristili drugega financiranja EU.

Številne države članice so poleg preprečevanja prekrivanja Sklada in drugih instrumentov financiranja EU uredile, da Sklad dopolnjuje ukrepe v okviru Evropskega socialnega sklada; Sklad denimo uporabljajo za to, da se znanja in spretnosti državljanov tretjih držav dvignejo na raven, potrebno za sodelovanje v ukrepih vključevanja na trg dela, ki jih financira Evropski socialni sklad. Številne države članice so razvile pristne sinergije med Skladom in Evropskim socialnim skladom, zlasti če je odgovorni organ Sklada isti kot odgovorni organ Evropskega socialnega sklada, kot je na primer v Belgiji, Španiji ali na Švedskem.

Poleg tega položaja je odgovorni organ Sklada v številnih državah članicah tudi član partnerstva Evropskega socialnega sklada. Tako je na primer v Avstriji, na Madžarskem in na Irskem.

6. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA EVROPSKEGA SKLADA ZA VKLJUČEVANJE DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV V OBDOBJU 2007–2009

Obdobje poročanja 2007–2009 zajema 29 % skupnega referenčnega zneska Sklada v skupni višini 239,9 milijona EUR v odobrenih proračunskih sredstvih EU, ki so na voljo za ukrepe deljenega upravljanja in neposrednega upravljanja.

6.1. Nacionalni programi, ki se izvajajo z deljenim upravljanjem

V prvih treh letih izvajanja Sklada je bilo odobrenih 78 letnih programov, ki jim je bilo skupaj dodeljenih približno 223,1 milijona EUR. Razdelitev sredstev Sklada med države članice z uporabo delitvenega ključa, določenega v zakonski podlagi, je predstavljena v grafu 2 spodaj.

Graf 2: Razdelitev sredstev EU, dodeljenih nacionalnim programom, 2007–2009

Zneski v milijonih EUR (zaokrožene številke)

V obdobju 2007–2009 je bilo pet glavnih upravičenk: Španija (34,7 milijona EUR), Združeno kraljestvo (34,3 milijona EUR), Nemčija (33,6 milijona EUR) in Italija (30 milijonov EUR) (vsaka od 13 % do 15 % skupnih sredstev EU, ki so bila dodeljena nacionalnim programom), sledi pa jim Francija (18,2 milijona EUR ali 8 % skupnega zneska). Skupaj so prejele okrog 68 % skupnih zneskov, dodeljenih nacionalnim programom v obdobju poročanja.

Nato je nekoliko zadaj sledilo osem držav članic, od katerih je vsaka dobila 2 % do 3 % sredstev Sklada, ki so bila dodeljena v obdobju 2007–2009; to je dodelitev med 4,5 milijona EUR in 5,5 milijona EUR (Avstrija, Belgija, Češka, Grčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska in Švedska).

Vse druge države članice so vsaka prejele od 0,7 % do 1,7 % razpoložljivih sredstev Sklada. V obdobju 2007–2009 so dodelitve za teh 13 držav članic znašale od 1,59 milijona EUR (Malta) do 3,75 milijona EUR (Madžarska).

V obdobju od leta 2007 do leta 2011 je pet držav članic, ki so bile glavne upravičenke, ostalo istih, le njihova razvrstitev se je nekoliko spremenila: po stanju v letu 2011 je prva Italija, ki ji po vrsti sledijo Združeno kraljestvo, Španija, Nemčija in Francija. To odraža njihove toke priseljevanja in populacijo zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav v referenčnem obdobju, ki se uporablja za razdelitev sredstev Sklada med države članice[10].

Če se sredstva, ki jih na podlagi letnih programov zagotovijo državni proračuni in upravičenci, prištejejo k prispevkom iz Sklada, so skupni stroški vseh operacij, ki so bile financirane, v triletnem obdobju 2007–2009 znašali približno 371 milijonov EUR. Prispevek Sklada je predstavljal 60 % navedenega zneska, nacionalno javno financiranje držav članic je zagotovilo nekaj manj kot 35 % (128,7 milijona EUR), upravičenci sami pa so prispevali približno 5 % načrtovanih skupnih stroškov (19,5 milijona EUR). Ti odstotki so na splošno skladni z odstotki, določenimi v večletnih programih (glej preglednico 2 v poglavju 5), ob upoštevanju dejstva, da se je v skladu z opredelitvijo pričakovani prispevek upravičencev lahko „načrtoval“ šele na začetku programskega obdobja 2007–2013.

Države članice lahko za vsak letni program porabijo do 7 % svoje letne dodelitve in 30 000 EUR za financiranje tehnične pomoči za upravljanje Sklada. Skupni znesek sredstev, namenjenih za tehnično pomoč v državah članicah, je bil leta 2007 5 milijonov EUR, leta 2008 5,8 milijona EUR in leta 2009 7,1 milijona EUR.

Glede na stopnjo porabe, kot so o njej poročale države članice konec leta 2010, so bile obveznosti v državah članicah dokaj visoke za leto 2007 (82 % dodelitev) in za leto 2008 (83 %), v letu 2009 pa so bile skoraj 100 %. Za leto 2007 je šest držav članic poročalo obveznosti, ki so dosegle skoraj 100 %, še štiri države članice pa so dosegle 90 % ali več. Za leto 2008 so štiri države članice dosegle stopnjo obveznosti skoraj 100 %, še sedem držav članic pa vsaj 90 % svoje dodelitve.

Obveznosti v obdobju 2007–2009 odražajo skupni vzorec izvajanja nacionalnih programov. V večini držav članic so na programe za leti 2007 in 2008 zelo vplivale zamude v začetni fazi (glej poglavje 7.4), vendar je veliko držav članic ta vprašanja uspelo rešiti in v večini držav članic je bilo zato izvajanje letnih programov v letu 2009 relativno nemoteno.

6.2. Ukrepi Skupnosti

Komisija je za leta 2007, 2008, 2009, 2010 in 2011 sprejela letne delovne programe, ki določajo prednostne naloge in cilje ukrepov Skupnosti, ki se financirajo iz Sklada, ter ukrepe, načrtovane za podporo. Ukrepi Skupnosti se vedno osredotočajo na nadnacionalne projekte in na ukrepe na področju vključevanja državljanov tretjih držav, ki so v interesu Unije.

V zgoraj navedenem obdobju so bila nepovratna sredstva dodeljena na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, ki so bili odprti za vse vrste organizacij, z zahtevo, da so v vsakem projektu udeleženci iz najmanj treh do petih držav članic. Prednostne naloge, določene v razpisih za zbiranje predlogov, so vključevale: spodbujanje strategij in ukrepov vključevanja, usmerjenih na posebne skupine, kot so migrantke in otroci migrantov; ukrepi vključevanja na lokalni ravni, kot je upravljanje raznolikosti v soseskah; zbiranje podatkov, kako javnost in migranti dojemajo proces vključevanja; raziskovanje povezav med politikami sprejema in procesi vključevanja itd. V obdobju od leta 2007 do 2010 je Komisija prek nepovratnih sredstev financirala 37 nadnacionalnih projektov, ki jim je bilo dodeljenih 17,85 milijona EUR.

Poleg nepovratnih sredstev, za katera je bila porabljena večina razpoložljivih sredstev EU, so ukrepi Skupnosti financirali številna javna naročila. V tej zvezi so zlasti zanimivi:

•           podpora Evropskemu forumu za vključevanje[11], ki je forum za izmenjavo in razpravo o vključevanju; ustanovila ga je Komisija skupaj s civilno družbo in se od leta 2008 sestaja dvakrat na leto;

•           evropsko spletišče o vključevanju[12]: to je interaktivno spletišče, dostopno vsem zainteresiranim za področje vključevanja; zagotavlja obsežno dokumentacijo, novice in dobre prakse iz vseh držav članic EU ter omogoča izmenjavo informacij;

•           Priročnik o vključevanju za oblikovalce politik in strokovne delavce[13]: namen Priročnika, ki je izšel že v treh zaporednih različicah, je pripraviti in širiti dobre prakse o različnih vprašanjih vključevanja, kot so „javna glasila in vključevanje“, „ozaveščanje in krepitev vloge migrantov“, „pridobitev državljanstva in praksa aktivnega državljanstva“, „priseljenska mladina, izobraževanje in trg dela“.

7. IZVAJANJE PROGRAMOV ZA LETA 2007, 2008 IN 2009 V DRŽAVAH ČLANICAH

V skladu s temeljnim aktom[14] so države članice do 30. junija 2010 morale Komisiji predložiti poročilo o vrednotenju izvajanja ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad; vse so uporabile skupno predlogo, ki jo je zagotovila Komisija. V tej zgodnji fazi izvajanja večletnih programov (junija 2010 so imele države članice na voljo končne podatke o dokončanih projektih samo za letni program za leto 2007, izvajanje programa za leto 2008 se je takrat pravkar končalo, letni program za leto 2009 pa je še potekal) so poročila držav članic zato bolj osredotočena na vidike izvajanja kot na rezultate in učinke. Ti bodo predmet nacionalnih poročil o vrednotenju rezultatov in učinku ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad za obdobje 2007–2010; države članice morajo Komisiji ta poročila predložiti do 30. junija 2012.

To poglavje predstavlja in primerja dejstva in številke o izvajanju letnih programov za leta 2007, 2008 in 2009, kot so o njih poročale države članice. Treba je poudariti, da so zbrane številke povprečne vrednosti, ki vedno ne odražajo odstopanj od trenda. Kadar je bilo možno, so razlike ali odstopanja od povprečnih rezultatov označene.

7.1. Pregled

Do 30. junija 2010 je Sklad v državah članicah v okviru prvih treh letnih programov (za leta 2007, 2008 in 2009) sofinanciral skupaj 1 949 projektov. Na ravni EU to pomeni povprečno 75 financiranih projektov v vsaki državi članici za prve tri letne programe, čeprav so med državami članicami velike razlike (glej preglednico 4 spodaj).

Preglednica 4: Projekti, financirani v okviru treh letnih programov (za leta 2007, 2008 in 2009)

Država članica || Program za leto 2007 || Program za leto 2008 || Program za leto 2009* || Skupaj 2007- 2009

Avstrija || 34 || 31 || 39 || 104

Belgija || 13 || 14 || 21 || 48

Bolgarija || 13 || 14 || 0 || 27

Ciper || 3 || 10 || 8 || 21

Češka || 2 || 27 || 17 || 46

Estonija || 17 || 76 || 72 || 165

Finska || 10 || 18 || 12 || 40

Francija || 2 || 3 || 29 || 34

Nemčija || 162 || 148 || 59 || 369

Grčija || 7 || 11 || 0 || 18

Madžarska || 19 || 22 || 20 || 61

Irska || 8 || 0 || 0 || 8

Italija || 54 || 48 || 59 || 161

Latvija || 13 || 17 || 0 || 30

Litva || 16 || 12 || 12 || 40

Luksemburg || 3 || 12 || 14 || 29

Malta || 0 || 1 || 3 || 4

Nizozemska || 3 || 9 || 6 || 18

Poljska || 35 || 36 || 0 || 71

Portugalska || 12 || 10 || 3 || 25

Romunija || 1 || 7 || 4 || 12

Slovaška || 11 || 5 || 10 || 26

Slovenija || 3 || 2 || 0 || 5

Španija || 169 || 241 || 120 || 530

Švedska || 9 || 19 || 0 || 28

Združeno kraljestvo || 8 || 11 || 10 || 29

Skupaj EU || 627 || 804 || 518 || 1949

* V okviru letnega programa za leto 2009 sta 30. junija 2010 izbira projektov in financiranje še potekala.

Čeprav so države članice z največjimi dodelitvami na splošno tudi države z najvišjim številom financiranih projektov (Španija 530 projektov, Nemčija 369, Italija 161), države članice z najmanjšimi dodelitvami pa države članice z najnižjim številom financiranih projektov (Malta 4 projekti, Slovenija 5 in Irska 8), število projektov vedno ne sledi velikosti dodelitve. Na primer Estonija je s sorazmerno majhno dodelitvijo na splošno financirala toliko projektov kot Italija. Združeno kraljestvo, kot eden od glavnih upravičencev Sklada, pa je svoja sredstva osredotočilo na omejeno število večjih projektov (okrog 30). Zato število projektov v državah članicah odraža strategijo financiranja (široka podpora projektom nasproti združevanju), kar se odraža tudi v povprečnem znesku financiranja EU na projekt.

Projekti, financirani v okviru nacionalnih programov, so bili na splošno majhni do srednje veliki in povprečni znesek financiranja EU je znašal okrog 76 000 EUR na projekt. V 16 državah članicah (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Estonija, Finska, Nemčija, Madžarska, Latvija, Litva, Luksemburg, Poljska, Portugalska, Slovaška, Španija in Švedska) je bil celo nižji, in sicer od 18 338 EUR do 68 952 EUR. Države članice z najnižjim povprečnim zneskom financiranja EU na projekt so Estonija, Bolgarija, Luksemburg in Poljska (glej preglednico 5 spodaj).

V desetih državah članicah pa je bil povprečen znesek financiranja EU na projekt višji od povprečja EU (Ciper, Francija, Grčija, Irska, Italija, Malta, Nizozemska, Romunija, Slovenija in Združeno kraljestvo). Država z najvišjim povprečnim zneskom financiranja EU na projekt je bila Francija, ki so ji nekoliko zadaj sledili Združeno kraljestvo, Slovenija in Nizozemska.

Preglednica 5: Povprečni znesek financiranja Sklada na projekt za programski leti 2007 in 2008*

* 30. junija 2010 izbira projektov in financiranje za leto 2009 še nista bila zaključena, zato izračun povprečnega zneska financiranja EU na projekt temelji samo na prvih dveh letnih programih.

7.2. Metode izvajanja, izbira projektov in financiranje

V skladu s splošnim programom države članice lahko izbirajo med dvema metodama izvajanja:

• odgovorni organ, ki deluje kot „organ, pristojen za dodelitev“, kadar se projekti praviloma izvajajo na podlagi odprtih razpisov za zbiranje predlogov (v ustrezno utemeljenih primerih se nepovratna sredstva lahko dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov), ali

• odgovorni organ, ki deluje kot „izvršilni organ“, kadar se odgovorni organ odloči, da bo projekte izvajal neposredno sam ali v sodelovanju s katerim koli nacionalnim organom, pristojnim na podlagi tehničnega strokovnega znanja, visoke stopnje specializacije ali upravnih pristojnosti, kadar zaradi narave projekta ni možno, da ga izvaja drug organ (tj. v primeru pravnega monopola ali iz varnostnih razlogov).

Kot je bilo pričakovati zaradi namena Sklada in različnih zainteresiranih strani na tem področju, je bila metoda „organa, pristojnega za dodelitev“, ki je bila uporabljena v 95 % vseh financiranih projektov (skupaj 1 852 projektov), daleč najpomembnejša metoda izvajanja. Vse države članice so svoje programe v celoti ali deloma izvajale po metodi „organa, pristojnega za dodelitev“.

Samo devet držav članic (Ciper, Estonija, Francija, Italija, Latvija, Slovaška, Slovenija, Španija in Združeno kraljestvo) je za skupaj 97 projektov uporabilo metodo „izvršilnega organa“. Poleg tega je bila večina projektov metode „izvršilnega organa“ financirana na začetku večletnega programskega obdobja in njihovo število se je pozneje zmanjšalo.

V okviru metode „organa, pristojnega za dodelitev“ je samo osem držav članic (Avstrija, Francija, Irska, Latvija, Litva, Luksemburg, Nizozemska in Slovenija) organiziralo samo en razpis za zbiranje predlogov za vsak letni program. V vseh drugih državah članicah je bilo vsaj za en letni program potrebnih več razpisov, ker eden ni zadostoval za porabo vseh dodeljenih sredstev ali pa zato, da so bila zajeta ločena področja ukrepov programa.

Na razpise za zbiranje predlogov je bilo v triletnem obdobju prijavljenih kar 5 234 predlogov. Predložile so jih organizacije vseh vrst: nacionalni, regionalni in lokalni organi, nevladne organizacije z različnimi statusi, izobraževalne in raziskovalne ustanove itd. Samo v okviru letnega programa za leto 2009 je bilo predloženih skoraj 2 000 predlogov (glej preglednico 6).

Zaradi tako velikega odziva je bilo izbranih samo 47 % prejetih predlogov in od tega jih je bilo 73 % financiranih. Nekatere države članice so navedle, da so bila razpoložljiva sredstva omejitveni dejavnik (na primer Bolgarija, Estonija, Italija in Litva), vendar to ni bil edini razlog za zavrnitev predlogov ali za nefinanciranje vseh izbranih projektov. Na primer, nadaljnja analiza izbranih predlogov, ki so jo naredili odgovorni organi, bi lahko privedla do nefinanciranja, ker se je položaj organizacije izvajalke poslabšal ali ker ni bila več sposobna zagotoviti pričakovanih ustreznih sredstev za sofinanciranje ali ker ni bilo mogoče zagotoviti pomembnih tehničnih podrobnosti za pogodbo o nepovratnih sredstvih itd. Odgovorni organi so zato svojo nalogo financiranja projektov s sredstvi Sklada vzeli zelo resno.

Preglednica 6: Projekti, ki so bili prejeti, izbrani in financirani v obdobju 2007–2009 po metodi „organa, pristojnega za dodelitev“ na podlagi razpisa za zbiranje predlogov

Države članice || Program za leto 2007 || Program za leto 2008 || Program za leto 2009 || Skupaj 2007–2009

Prejeti predlogi || Izbrani projekti || Financirani projekti || Prejeti predlogi || Izbrani projekti || Financirani projekti || Prejeti predlogi || Izbrani projekti || Financirani projekti || Prejeti predlogi || Izbrani projekti || Financirani projekti

Avstrija || 48 || 34 || 34 || 70 || 31 || 31 || 119 || 40 || 39 || 237 || 105 || 104

Belgija || 14 || 14 || 13 || 14 || 14 || 14 || 25 || 23 || 21 || 53 || 51 || 48

Bolgarija || 40 || 22 || 13 || 56 || 31 || 14 || 0 || 0 || 0 || 96 || 53 || 27

Ciper || 2 || 0 || 0 || 18 || 7 || 7 || 17 || 5 || 5 || 37 || 12 || 12

Češka || 2 || 2 || 2 || 48 || 28 || 27 || 27 || 19 || 17 || 77 || 49 || 46

Estonija || 31 || 5 || 5 || 134 || 72 || 71 || 110 || 81 || 69 || 275 || 158 || 145

Finska || 47 || 10 || 10 || 23 || 18 || 18 || 48 || 12 || 12 || 118 || 40 || 40

Francija || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 135 || 30 || 27 || 135 || 30 || 27

Nemčija || 336 || 162 || 162 || 236 || 148 || 148 || 305 || 59 || 59 || 877 || 369 || 369

Grčija || 56 || 8 || 7 || 46 || 11 || 11 || 0 || 0 || 0 || 102 || 19 || 18

Madžarska || 34 || 19 || 19 || 45 || 22 || 22 || 45 || 20 || 20 || 124 || 61 || 61

Irska || 41 || 10 || 8 || 0 || 0 || 0 || 29 || 0 || 0 || 70 || 10 || 8

Italija || 405 || 171 || 41 || 373 || 145 || 28 || 523 || 350 || 38 || 1301 || 666 || 107

Latvija || 14 || 11 || 11 || 21 || 15 || 15 || 0 || 0 || 0 || 35 || 26 || 26

Litva || 17 || 16 || 16 || 14 || 13 || 12 || 27 || 16 || 12 || 58 || 45 || 40

Luksemburg || 7 || 3 || 3 || 19 || 12 || 12 || 20 || 15 || 14 || 46 || 30 || 29

Malta || 9 || 0 || 0 || 1 || 1 || 1 || 4 || 3 || 3 || 14 || 4 || 4

Nizozemska || 5 || 3 || 3 || 12 || 9 || 9 || 16 || 6 || 6 || 33 || 18 || 18

Poljska || 45 || 37 || 35 || 57 || 36 || 36 || 53 || 0 || 0 || 155 || 73 || 71

Portugalska || 13 || 12 || 12 || 12 || 12 || 10 || 3 || 3 || 3 || 28 || 27 || 25

Romunija || 5 || 3 || 1 || 15 || 8 || 7 || 16 || 4 || 4 || 36 || 15 || 12

Slovaška || 14 || 10 || 10 || 7 || 5 || 5 || 18 || 10 || 10 || 39 || 25 || 25

Slovenija || 2 || 2 || 2 || 1 || 1 || 1 || 0 || 0 || 0 || 3 || 3 || 3

Španija || 437 || 126 || 126 || 331 || 233 || 233 || 258 || 115 || 115 || 1026 || 474 || 474

Švedska || 74 || 9 || 9 || 0 || 19 || 19 || 38 || 0 || 0 || 112 || 28 || 28

Združeno kraljestvo || 34 || 12 || 7 || 29 || 11 || 11 || 84 || 36 || 10 || 147 || 59 || 28

Skupaj EU || 1 732 || 701 || 549 || 1 582 || 902 || 762 || 1 920 || 847 || 484 || 5 234 || 2 450 || 1 795

Opomba: Vključeni so samo predlogi/projekti, ki so bili predloženi, izbrani in financirani po metodi „organa, pristojnega za dodelitev“ na podlagi razpisa za zbiranje predlogov (in ne projekti, izjemoma financirani brez razpisa za zbiranje predlogov, ali projekti, financirani po metodi „izvršilnega organa“). Kadar je bilo za letni program organiziranih več razpisov za zbiranje predlogov, so številke seštevki skupnega števila prejetih predlogov, izbranih projektov in financiranih projektov za vse razpise v okviru posameznega letnega programa.

7.3. Področja projektov – izvajanje prednostnih nalog in posebnih prednostnih nalog

Zaradi velikega števila financiranih projektov in različnih organizacij, ki jih izvajajo, je bilo med pregledom zajetih veliko različnih zadev. Financirani projekti se lahko na splošno razvrstijo v tri kategorije glede na njihov glavni „cilj“: to so projekti, osredotočeni predvsem na državljane tretjih držav, na javne in zasebne službe, ki se ukvarjajo z državljani tretjih držav, in na družbo sprejemnico (glej preglednico 7). Na naslednjih straneh so podrobno opisane vrste financiranih ukrepov.

Najbolj pogoste teme, ki jih je Sklad v državah članicah podprl, so bili ukrepi, osredotočeni predvsem na državljane tretjih držav, natančneje projekti o obveščanju in usposabljanju, vključno z znanjem jezika, praktičnimi informacijami in državljansko vzgojo. „Dvosmerni pristop“ je bil skoraj prav tako pomemben.

Čeprav so bili ukrepi za krepitev zmogljivosti v širšem smislu (prilagoditev in usklajevanje javnih in zasebnih služb), sodelovanje med državami članicami in ukrepi, usmerjeni na družbo sprejemnico za spodbujanje medkulturnega dialoga, na drugem mestu, so bili financirani v večini držav članic in so enako pomembni. Zanimivo je, da so se ne samo sodelovanje med državami članicami, ampak tudi raziskave, študije, spremljanje in vrednotenje razvili bolj, ko je bilo predvideno na začetku programskega obdobja.

Projekti, ki so izvajali prednostno nalogo 1, so predstavljali približno 80 % vseh projektov, torej znatno več kot projekti v okviru prednostne naloge 3 (10 %), prednostne naloge 2 (6 %) in prednostne naloge 4 (4 %). Deleži prednostnih nalog so skladni s skupnimi zneski, načrtovanimi na začetku programskega obdobja. Od vseh štirih „posebnih prednostnih nalog“ Sklada (glej poglavje 2) jasno prevladuje prednostna naloga „razvoj in izvajanje procesa vključevanja novo prispelih državljanov tretjih držav v državah članicah“ in predstavlja skoraj 70 % vseh financiranih projektov. To je v skladu z določbo temeljnega akta, da je „Sklad prednostno namenjen ukrepom v zvezi z vključevanjem na novo prispelih državljanov tretjih držav“.

Države članice so dobro izrabile možnost višje stopnje sofinanciranja EU za projekte, ki izvajajo eno ali več posebnih prednostnih nalog, saj je bilo takih projektov 62 %. Največji je delež projektov, ki izvajajo več kot eno posebno prednostno nalogo, sledijo jim projekti, ki izvajajo posebni prednostni nalogi 2 in 5. Vendar so med državami članicami velike razlike. Italija, Latvija in Španija so na primer izvajale projekte v okviru vsake od petih posebnih prednostnih nalog. V Avstriji, na Cipru in v Sloveniji (posebna prednostna naloga 4) ter v Franciji in Združenem kraljestvu (posebna prednostna naloga 2) pa se je izvajala samo ena od posebnih prednostnih nalog. Na Malti, v Španiji in na Švedskem so vsi projekti, financirani po metodi „organa, pristojnega za dodelitev“, izvajali eno ali več posebnih prednostnih nalog.

Na splošno so bile prednostne potrebe, opredeljene v fazi načrtovanja v večletnih programih, v veliki meri potrjene, glavne spremembe so bile posledica dejanskih predlogov, ki so jih na razpis za zbiranje predlogov predložile organizacije izvajalke.

Preglednica 7: Povzetek operacij, ki so jih države članice financirale v okviru letnih programov 2007–2009

„Ciljna skupina“ || Vrsta operacije || Prednostna naloga 1 || Prednostna naloga 2 || Prednostna naloga 3 || Prednostna naloga 4 || Skupaj države članice

Državljani tretjih držav || Izboljšanje znanja jezika (in krepitev zmogljivosti v tej zvezi) || 20: AT, BE, CY, CZ, DE, EE, FR, EL, HU, IE, IT, LV, LT, LU, PL, RO, SK, SI, ES, UK || || 2: BE, CY || 1: MT || 21: AT, BE, CY, CZ, DE, EE, FR, EL, HU, IE, IT, LV, LT, LU, MT, PL, RO, SK, SI, ES, UK

Razširjanje splošnih in praktičnih informacij (pravice in obveznosti, storitve, ki so na voljo itd.) ter državljanska vzgoja (kultura, zgodovina, ustanove v državi članici gostiteljici) || 22: AT, BE, BG, CY, CZ, EE, FI, EL, HU, IE, IT, LV, LT, LU, PL, PT, RO, SK, SI, ES, SE, UK || 1: IT || 6: BE, EE, FI, HU, IT, LV || 2: BE, MT || 23: AT, BE, BG, CY, CZ, EE, FI, EL, HU, IE, IT, LV, LT, LU, MT, PL, PT, RO, SK, SI, ES, SE, UK

Dostop do drugih oblik izobraževanja || 6: BE, EE, EL, LV, SE, UK || 1: CZ || || || 7: BE, CZ, EE, EL, LV, SE, UK

Predčasni ukrepi za kasnejši lažji dostop do trga dela, udeležbo v zaposlovanju, gospodarsko življenje in samozadostnost || 12: AT, BG, DE, EL, LT, MT, PL, PT, RO, SK, ES, SE || 1: CZ || 3: FI, LV, LT || || 15: AT, BG, CZ, DE, FI, EL, LV, LT, MT, PL, PT, RO, SK, ES, SE

Družbeno in pravno usmerjanje in svetovanje || 11: BE, CZ, FI, FR, HU, LV, PL, PT, RO, SK, ES || || 3: CZ, FI, LV || || 11: BE, CZ, FI, FR, HU, LV, PL, PT, RO, SK, ES

Dvosmerni pristop: olajšanje ali spodbujanje udeležbe državljanov tretjih držav v državljanskem življenju, storitvah in izmenjavah z gostujočo družbo || 14: AT, CY, DE, EE, EL, HU, IE, IT, LU, MT, NL, SK, ES, SE || || 3: FI, LV, SK || 1: MT || 15: AT, CY, DE, EE, FI, EL, HU, IE, IT, LU, MT, NL, SK, ES, SE

Zdravje || 3: CZ, ES, SE || || 2: CZ, PL || || 4: CZ, PL, ES, SE

Posebne operacije za ranljive skupine || 10: AT, BE, DE, CZ, FI, FR, IT, ES, SE, UK || || || 1: IT || 10: AT, BE, CZ, DE, FI, FR, IT, ES, SE, UK

Izboljšanje storitev sprejema, vključno z objekti in napravami ter zakonodajo || 5: BE, CZ, IE, LV, UK || 1: BE || || || 5: BE, CZ, IE, LV, UK

Nastanitev || 2: PL, ES || || || || 2: PL, ES

Ukrepi pred odhodom (ukrepi, namenjeni državljanom tretjih držav preden pridejo v državo članico gostiteljico) || 3: BE, FI, EL || || || || 3: BE, FI, EL

Preglednica 7: Povzetek operacij, ki so jih države članice financirale v okviru letnih programov 2007–2009 (nadaljevanje)

„Ciljna skupina“ || Vrsta operacije || Prednostna naloga 1 || Prednostna naloga 2 || Prednostna naloga 3 || Prednostna naloga 4 || Skupaj države članice

Oblikovalci politike, osebje v javnih in zasebnih organih, ki se ukvarja z vključevanjem in drugi ljudje, ki so v stiku z državljani tretjih držav ali vprašanji vključevanja || Prilagoditev javnih in zasebnih služb multikulturni družbi z usposabljanjem, krepitvijo zmogljivosti in spodbujanjem ozaveščenosti || 10: AT, CZ, EE, FR, HU, IT, LV, LT, PT, RO || 1: EE || 16: AT, BG, CY, CZ, EE, FI, EL, HU, LV, LT, LU, MT, PT, RO, SK, ES || 1: HU || 18: AT, BG, CY, CZ, EE, FI, FR, EL, HU, IT, LV, LT, LU, MT, PT, RO, SK, ES

Raziskave položaja državljanov tretjih držav zlasti v državi članici, vključno z odnosom družbe do državljanov tretjih držav z namenom boljše prilagoditve ukrepov in procesov vključevanja njihovim potrebam || 6: BG, HU, IT, LV, RO, SE || 15: AT, BE, BG, CY, CZ, FI, EL, HU, IT, LT, LU, PL, RO, SK, UK || 4: AT, IT, PT, RO || 1: IT || 18: AT, BE, BG, CY, CZ, FI, EL, HU, IT, LV, LT, LU, PL, PT, RO, SK, SE, UK

Analiza in vrednotenje preteklih in sedanjih ukrepov in procesov vključevanja na splošno in zlasti v državi članici z namenom izboljšati učinkovitost || 4: MT, NL, SK, SE || 12: BG, CY, CZ, EE, FI, EL, IT, LV, LU, PL, PT, ES || 2: IT, RO || 1: IT || 17: BG, CY, CZ, EE, FI, EL, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, ES, SE

Razvoj metodologij in orodij spremljanja in vrednotenja, vključno s kazalniki || || 13: AT, BG, CY, DE, EE, FI, EL, HU, IT, LU, PL, SK, UK || 1: IT || 1: SK || 13: AT, BG, CY, DE, EE, FI, EL, HU, IT, LU, PL, SK, UK

Usklajevanje služb in politik ter izmenjav med različnimi akterji v državah članicah || 3: EL, IT, PT || 6: LV, LT, PT, RO, SK, ES || 11: AT, BG, CY, DE, EL, HU, LT, LU, PL, PT, ES || 6: HU, LV, LU, NL, SK, ES || 16: AT, BG, CY, DE, EL, HU, IT, LV, LT, LU, NL, PL, PT, RO, SK, ES

Usklajevanje in sodelovanje med državami članicami || || 1: LT || 2: LT, SK || 11: AT, CY, CZ, EE, EL, HU, IT, LU, MT, NL, SE || 13: AT, CY, CZ, EE, EL, HU, IT, LT, LU, MT, NL, SK, SE

Vključitev sredstev javnega obveščanja || 5: CZ, EL, HU, LT, SK || || 1: CY || || 6: CY, CZ, EL, HU, LT, SK

Družba sprejemnica || Izboljšati strpnost, spodbujanje ozaveščenosti in medkulturni dialog || 12: AT, CZ, DE, EE, EL, HU, IT, LT, LU, MT, PT, SK || 2: BG, PT || 6: AT, BG, CY, DE, LU, MT || 1: MT || 14: AT, BG, CY, CZ, DE, EE, EL, HU, IT, LT, LU, MT, PT, SK

Glavno področje, na katerem so bili projekti financirani v okviru prednostne naloge 1 („ukrepi, namenjeni zagotavljanju uporabe „skupnih splošnih načel politike vključevanja priseljencev v Evropsko unijo v praksi“) se je nanašalo na zagotavljanje splošnih in praktičnih informacij ter na državljansko vzgojo za državljane tretjih držav in je bilo izvedeno v večini držav članic. Projekti so vključevali:

–          razširjanje informativnega gradiva na papirju in v elektronski obliki (spletni portali itd.) ali prek e-učenja;

–          usmerjanje prek uvodnih izobraževalnih programov, delavnic, seminarjev itd.;

–-         razvoj mrež informacijskih središč ali storitev sprejema;

–          organizacija študijskih obiskov državnih ustanov, zgodovinskih krajev in muzejev za državljane tretjih držav;

–          mentorstvo ali inštruiranje, ki ju izvaja lokalno prebivalstvo z namenom vodenja državljanov tretjih držav pri vključevanju v družbo sprejemnico.

Drugo je bilo področje jezikovnega usposabljanja, bodisi kot izobraževalni programi ali drugo učno gradivo za državljane tretjih držav, vključno z e-učenjem, bodisi kot razvoj posebnih tehnik poučevanja jezika, prilagojenih državljanom tretjih držav.

Spodbujanje ,dvosmernega pristopa k vključevanju’ je bilo financirano prek številnih različnih dejavnosti, ki so bile pogosto inovativne, kot so festivali, umetniška tekmovanja in razstave, predstavitev šol staršem državljanov tretjih držav ali poletni tabori za otroke državljanov tretjih držav in lokalne otroke. Projekti za izboljšanje strpnosti, ozaveščanje in spodbujanje medkulturnega dialoga so vključevali dejavnosti, kot so športni in kulturni dogodki, televizijske oddaje, namenjene družbi sprejemnici itd.

Predčasni ukrepi za olajšanje dostopa do trga dela in udeležbo v gospodarskem življenju so vključevali dostop do izobraževanja, ki ni jezikovno ali poklicno izobraževanje, ali izvajanje preizkusov znanja in spretnosti ter tečaje preusposabljanja.

Prilagoditev javnih in zasebnih služb multikulturni družbi s spodbujanjem ozaveščenosti in krepitvijo zmogljivosti je vključevala organizacijo posebnih oblik usposabljanja, delavnic in seminarjev ter razširjanje informativnega gradiva.

Posebne operacije za ranljive skupine so bile osredotočene na ženske in otroke. Projekti so zagotavljali posebno podporo ob odhodu iz sprejemnih središč, urejanje nastanitve, pomoč na prvi ravni pri iskanju zaposlitve, pomoč pri dostopu do zdravstvenih in socialnih storitev itd.

Zgledi projektov v okviru prednostne naloge 1

Grčija je v sodelovanju z Mednarodno organizacijo za migracije v Moldaviji pripravila izobraževalni in informativni program pred odhodom, namenjen potencialnim migrantom. Program je v štirih mesecih posredoval formalne in neformalne informacije o jeziku, ustanovah in vrednotah grške družbe, praktične informacije o pravicah in obveznostih migrantov in o postopkih, ki so potrebni za zakonit vstop in bivanje na ozemlju Grčije, ter poklicno usmerjanje zaradi boljšega usklajevanja spretnosti in znanj državljanov tretjih držav in dejanskih potreb na grškem trgu dela. Cilj projekta je bila skupina, ki je običajno težko dosegljiva. Pričakovati je tudi, da bo imel pozitiven učinek na migracije, ker olajšuje zakonito priseljevanje in s tem odvrača od nezakonitih migracij v Grčijo. V Italiji je bil projekt, ki ga je izvajala občina Benetke, osredotočen na jezikovno usposabljanje in državljansko vzgojo za ranljive kategorije, kot so nepismeni državljani tretjih držav, ženke in novo prispeli mladostniki. Projekt je udeležencem zagotovil prilagodljive in prilagojene dejavnosti ter inovativne tehnike usposabljanja in podporo (posredovanje med kulturami in varstvo otrok, uporaba novih tehnologij itd.). Mreža javnih in zasebnih partnerjev je omogočila neprestano spremljanje dejavnosti glede na načrt. Projekt se je zaključil s prireditvijo, na kateri so vsi udeleženci dobili potrdilo o udeležbi v zvezi z različnimi dejavnostmi projekta. Na Portugalskem je projekt s partnerstvom, ki je vključevalo javne službe, posrednike in visoko šolstvo, razvil posredovanje med kulturami v javnih službah. Predhodni rezultati so že vidni: pobude za usposabljanje, vključevanje posrednikov v ustanove in praksa posredovanja med kulturami. Posredovanje, ki ga nudijo javne službe, bo ohranjeno in utrjeno. Izdelana bosta profil ravni III v katalogu nacionalnih kvalifikacij ter referenčni sistem usposabljanja in na višji ravni bi ju lahko prevzele tudi univerze. V projektu, ki se izvaja na Češkem, se družine državljanov tretjih držav povežejo z lokalnimi družinami, ki živijo v isti regiji. Projekt zajemo celotno ozemlje. To je lahko operacija, ki dopolnjuje ustanavljanje središč za vključevanje v vsaki regiji države; družine so razdeljene po parih in tako lahko lokalni prebivalci pomagajo državljanom tretjih držav, kar zapolnjuje vrzel med potrebami državljanov tretjih držav in storitvami, ki jih sistem vključevanju na Češkem postopoma lahko izvaja. Projekt podpira obsežna medijska kampanja. Madžarska je podprla projekt, namenjen spodbujanju ozaveščenosti prebivalcev Budimpešte o prisotnosti skupnosti migrantov, ki živijo v glavnem mestu, in o njihovem prispevku k večkulturnosti Budimpešte. V priljubljeni kulturni ustanovi v središču Budimpešte so bili organizirani štirje festivali. Vsak festival je prikazal številne različne kulturne vidike (kot so ročno izdelani izdelki, glasba, ples, filmi, razstave fotografij) iz različnih skupin državljanov tretjih držav. Dogodke so podpirale številne komunikacijske dejavnosti. Projekt je uspešno spodbujal ozaveščenost prebivalcev Budimpešte o prisotnosti državljanov tretjih držav v mestu in medkulturni dialog.

Projekti v okviru prednostne naloge 2 „razvoj kazalnikov in metodologij vrednotenja, da se oceni napredek, prilagodijo politike in ukrepi ter omogoči usklajevanje primerjalnega učenja“ so financirali raziskovalne dejavnosti o položaju državljanov tretjih držav v državah članicah in o odnosu družbe do državljanov tretjih držav z namenom, da se ukrepi vključevanja prilagodijo potrebam. Vključevali so zbiranje podatkov o državljanih tretjih držav v državi članici, kvalitativne raziskave, kot so skupine za razprave s predstavniki nevladnih organizacij in izobraževalnega sistema, pogovore z državljani tretjih držav in strokovnjaki. Financirane so bile tudi bolj konkretne študije, na primer o vključevanju otrok državljanov tretjih držav v izobraževalni sistem.

Poleg zgoraj navedenega so bile podprte tudi analize in vrednotenja politik in ukrepov vključevanja, vključno z analizo pravnega okvira in upravnih praks, razvojem kazalnikov ali metodologij vrednotenja, usklajevanjem služb in udeležencev zaradi izmenjave informacij, statističnih podatkov in novic o vključevanju.

Zgledi projektov v okviru prednostne naloge 2

Na Poljskem je raziskovalni projekt raziskoval diskriminacijo državljanov tretjih držav, pretežno s spodbujevalnimi dejavnostmi in kampanjami obveščanja, namenjenimi nosilcem odločanja. Projekt je upošteval nedavno in pomembno raziskavo o položaju državljanov tretjih držav na Poljskem – zlasti glede zaposlovanja. Dejavnosti so vključevale: sociološko raziskavo, v katero je bilo vključenih 360 državljanov tretjih držav ter 30 uradnikov in strokovnjakov za vprašanja vključevanja in diskriminacije tujcev na Poljskem; analizo socialnih in pravnih vidikov diskriminacije, ki je vključevala 30 pravnih predpisov; raziskavo pripravljenosti delodajalcev, da zaposlijo različne kategorije državljanov tretjih držav, objavo in razdelitev dveh esejev o vprašanjih na tem področju s priporočili, namenjenimi nosilcem odločanja in državljanom tretjih držav na Poljskem, ter seminarje za obveščanje o rezultatih.

V Litvi je bila izvedena študija izvedljivosti o dostopu državljanov tretjih držav do trga dela z namenom bolje spoznati njihove potrebe. Ker so sedaj ugotovljeni najbolj pomembni problemi in težave, s katerimi se soočajo državljani tretjih držav, veliko družbenih skupin in ustanov v Litvi v veliki meri uporablja rezultate projekta.

Na Slovaškem se je študijski projekt osredotočil na vključevanje otrok migrantov v izobraževalni sistem v osnovni šoli. Poleg ocene potreb, izzivov in ovir so bili rezultat projekta pedagoški moduli in gradiva, primerni za otroke migrantov, kar prej ni obstajalo.

V Franciji je obsežna statistična raziskava prvič proučevala proces vključevanja več tisoč državljanov tretjih držav v obdobju več let, tj. nekaj mesecev po prihodu, po enem letu in po treh letih. Vprašanja obravnavajo položaj pred prihodom in upravni proces po prihodu ter pozneje pridobivanje jezikovnih spretnosti in znanj, dostop do zaposlitve, nastanitve ter dostop do izobraževanja, zdravstvenih storitev, družbenega življenja itd. Raziskava naj bi nosilcem odločanja in službam za vključevanje zagotovila poglobljeno poznavanje procesa vključevanja in predlagala načine izboljšanja politike vključevanja.

V okviru prednostne naloge 3 („krepitev zmogljivosti politike, usklajevanje in pridobivanje medkulturnih kompetenc v državah članicah na različnih ravneh in v različnih vladnih službah“) so države članice financirale operacije o prilagajanju javnih in zasebnih služb multikulturni družbi z usposabljanjem, krepitvijo zmogljivosti in spodbujanjem ozaveščenosti, zlasti za osebje vladnih in nevladnih organov in drugih ljudi, ki so v stiku z državljani tretjih držav. To je vključevalo programe usposabljanja in seminarje za javne in zasebne ustanove za spodbujanje ozaveščenosti in strpnosti do raznolikosti, usklajevanje služb in politik v državah članicah, razširjanje priročnikov, vzpostavljanje partnerstev z lokalnimi organi itd.

Zgledi projektov v okviru prednostne naloge 3

V Avstriji projekt, ki temelji na središču za vključevanje in spremljanje, zbira podatke o migraciji in vključevanju. Središče je vzpostavilo spletno stran in specializirano knjižnico ter pripravlja četrtletno glasilo. Zainteresiranim za vključevanje zagotavlja podatke in orodja za namene vključevanja, informacije o projektih vključevanja in podpira mrežno povezovanje. Vidik spremljanja bo omogočil oceno učinkov dejavnosti vključevanja in bo dolgoročno vključen v družbene in politične razprave o vprašanjih vključevanja.

Na Cipru so bili organizirani posebni seminarji za učitelje, vključno s posebnimi seminarji usposabljanja o medkulturnem izobraževanju in poučevanju grščine kot drugega ali tujega jezika. Namen je bil učitelje usposobiti za boljše reševanje težav vključevanja. Zlasti je bilo na seminarjih učiteljem posredovano potrebno znanje ter informacije o novih metodah poučevanja in najboljših praksah, ki jih je treba uporabljati pri poučevanju državljanov tretjih držav. Učitelji so se teh seminarjev udeleževali z navdušenjem, saj so bili po njihovem mnenju zelo uporabni za razumevanje pogledov otrok državljanov tretjih držav ter so jim dali bistvene informacije in prakse za ravnanje s to ciljno skupino.

Na Finskem je bil izveden projekt, namenjen spodbujanju ozaveščenosti organov na regionalnem območju o državljanih tajske skupnosti, ki je v zlasti ranljivem položaju, ker zlahka izpade iz področja uporabe uradnih ukrepov. Projekt je težave osvetlil z vidika državljana tretje države, njegov rezultat pa so mreže sodelovanja ter obojestranska ozaveščenost in spoznanja. Zbranih je bilo veliko informacij o ciljni skupini, ki se lahko uporabijo pri načrtovanju javnih služb in pri organiziranju sodelovanja s tretjim sektorjem. Rezultati projekta se uporabljajo tudi pri usposabljanju policije ter pri oblikovanju in izvajanju občinske politike in ukrepov vključevanja. Uporabljajo se lahko tudi v zvezi z drugimi ciljnimi skupinami.

Projekti v okviru prednostne naloge 4 („izmenjava izkušenj, dobrih praks in informacij o vključevanju med državami članicami“) niso obravnavali samo usklajevanja in sodelovanja javnih organov med državami članicami, ampak so podpirali tudi izmenjavo informacij in praks med nevladnimi organizacijami držav članic.

Zgledi projektov v okviru prednostne naloge 4

Uprava Estonije je organizirala študijske obiske v drugih državah članicah in seminarje z njimi, da bi izmenjali informacije, izkušnje in dobre prakse na področju vključevanja državljanov tretjih držav. V Italiji je ministrstvo za notranje zadeve začelo projekt sodelovanja z upravami drugih držav članic glede različnih vprašanj vključevanja. Teme med drugim zajemajo: statistiko vključevanja, dobre prakse pri delu z ranljivimi skupinami, konvencijo o vključevanju in primerjalno analizo italijanskega zakona o državljanstvu z zakoni drugih držav članic.

Več držav članic (Avstrija, Češka, Grčija, Madžarska, Malta, Nizozemska, Slovaška, Španija in Švedska) so financirale seminarje, konference, mreže in študijske obiske, ki so jih predlagali vladni in nevladni organi zaradi izmenjave izkušenj in dobrih praks z organizacijami iz drugih držav članic.

Luksemburg je financiral več projektov, ki so vključevali sodelovanje z organizacijami iz sosednjih držav članic: Belgije, Francije in Nemčije. Eden od projektov se je začel z zbiranjem izčrpnih informacij o organizacijah državljanov tretjih držav v navedenih državah članicah. To je vodilo do sodelovanja med njimi na področju različnih tem vključevanja. V drugem projektu je organizacija iz Luksemburga na podlagi strokovnega znanja francoske organizacije vzpostavila in izboljšala storitve medkulturnega tolmačenja (tolmači, usposobljeni na področju kulturnih vrednot državljanov tretjih držav različnega porekla)

7.4. Ocena izvajanja in predhodni rezultati

Večina držav članic je imela težave pri izvajanju prvih dveh letnih programov – za leti 2007 in 2008: bodisi zamude ali težave pri izvajanju programov v celoti. Najbolj pogost razlog so bile zamude pri odobritvi programov (to ni neobičajno na začetku novega finančnega instrumenta EU), kar je bil pogosto predpogoj za objavo razpisov za zbiranje predlogov ali za financiranje izbranih projektov. Drug pogost razlog je bil, da je bilo treba v državah članicah pred dejansko izvedbo programov dokončati organizacijske in upravne ureditve. Odgovorni organi in upravičenci niso imeli izkušenj, kjer ni bilo dovolj upravičenih projektov za porabo vseh sredstev, ki jih je dodelil Sklad, je bilo treba organizirati več kot en razpis za zbiranje predlogov, in, kar je pomembno, organizacije izvajalke so imele težave pri zagotavljanju sofinanciranja v zelo težkih gospodarskih razmerah. Države članice so zato, da bi nadoknadile zamujeno, letne programe za leti 2007 in 2008 začele hkrati, na primer z objavo razpisov za zbiranje predlogov, ki so zajemali oba programa. Kljub temu je bilo izvajanje naglo. To je povzročilo tesen časovni okvir za organizacije izvajalke in upravno breme za odgovorne organe ter nekaterim državam članicam preprečilo preoblikovanje letnih programov, če so bili njihovi razpisi za zbiranje predlogov neuspešni.

Vendar se je položaj s programom za leto 2009 vidno izboljšal in samo devet držav članic je poročalo o zamudah pri izvajanju.

Kljub navedenim težavam večina držav članic pričakuje, da bodo dokončale načrtovane ukrepe in dosegle cilje, zastavljene v letnih programih. V tej fazi ocena v državah članicah temelji na vrstah in številu financiranih projektov v razmerju do okvirnih ciljev, določenih v programih za vsak ukrep, ter na dejanskih rezultatih, ki so bili na voljo v času poročanja Komisiji. Podrobne informacije o rezultatih in učinkih bodo na voljo v naknadni oceni v letu 2012.

V petnajstih državah članicah (v Avstriji, Bolgariji, na Cipru, v Estoniji, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Italiji, Latviji, Litvi, na Poljskem, Portugalskem, Slovaškem, v Španiji in Združenem kraljestvu) sta bila letna programa za leti 2007 in 2008 na splošno v celoti izvedena (v nekaterih primerih po reviziji Komisije). V Belgiji, na Češkem, Madžarskem, v Luksemburgu in Sloveniji je bil v celoti izveden samo program za leto 2008, v Bolgariji pa samo program za leto 2007. V 19 državah članicah (v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, na Cipru, v Estoniji, Franciji, Nemčiji, Grčiji, na Madžarskem, Irskem, v Italiji, Latviji, Litvi, na Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Španiji in Združenem kraljestvu) so bili ciljni rezultati projekta doseženi ali bodo verjetno doseženi ob zaključku. Dve državi članici (Češka in Luksemburg) sta navedli, da bo pričakovane rezultate predvidoma dosegel samo program za leto 2008.

Na splošno je Sklad več državam članicam (npr. Madžarski, Slovaški) omogočil, da so prvič oblikovale celovit okvir politik za vključevanje državljanov tretjih držav, ki vključuje vsa skupna splošna načela. V drugih državah članicah, kot so Bolgarija, Ciper, Estonija ali Grčija, kjer je bil nacionalni okvir za vključevanje že vzpostavljen, je Sklad zagotovil finančna sredstva za njegovo izvajanje. V bolj izkušenih državah članicah je bil Sklad, ki pogosto dopolnjuje obstoječe vire financiranja, namenjen posebnim ukrepom ali posebnim skupinam, ki običajno ne sodijo na področje uporabe rednih instrumentov financiranja. V tej zvezi je imel velike učinke na področjih kot so jezikovne spretnosti in znanja, spodbujanje koristnih stikov in konstruktivnega dialoga med državljani tretjih držav in družbo sprejemnico ter reševanje zdravstvenih težav državljanov tretjih držav.

7.5. Splošne ocene držav članic in predlogi za izboljšanje

Vse države članice (razen Nizozemske in Poljske) so menile, da prednostne naloge programov in ukrepi, določeni v programih, ustrezajo nacionalnim potrebam in ciljem na področju vključevanja. V nekaterih novih državah članicah (npr. Bolgarija, Ciper in Češka) so bili programi zlasti ustrezni, ker se je nedavno povečalo število migrantov iz tretjih držav. V nekaterih državah je bilo treba nekatere ukrepe spremeniti zaradi gospodarske krize (Romunija, Španija) ali zaradi spremenjenih migracijskih tokov (Združeno kraljestvo); kljub temu so bili na splošno prednostne naloge in ukrepi še vedno ustrezni.

Na Nizozemskem so sredstva, ki jih je dodelil Sklad, predstavljala razmeroma nizek delež državnega proračuna za vključevanje, zato so menili, da nacionalnim strategijam ni dodal prave vrednosti. Na Poljskem se je med izvajanjem izkazalo, da bi bil širši izbor ukrepov bolj učinkovit pri podpori nacionalnih strategij; prvotne ukrepe je bilo treba preoblikovati in združiti, da so bolje ustrezali domačim potrebam.

Čeprav sedem držav članic (Belgija, Bolgarija, Ciper, Estonija, Malta, Nizozemska in Švedska) še ni moglo oceniti, ali so njihovi programi dosegli cilje, je vseh 19 drugih držav članic program ocenilo kot učinkovit: projekti so bili uspešno izvedeni in v veliki meri so bili rezultati skladni s cilji.

Mnenja o učinkovitosti so bila mešana. Večina držav članic je bila zadovoljna, da so projekti cilje dosegli po primerni ceni, ki je bila zahteva za izbiro, menile pa so, da so bili stroški uprave visoki in je upravljanje projektov zahtevalo več osebja in finančnih sredstev, kot je bilo pričakovano.

Dopolnjevanje med Skladom in drugimi finančnimi instrumenti EU je bila doseženo s postopki, določenimi na začetku programov, čeprav je prišlo do nekaterih težav, od katerih je bila največja potreba po preprečevanju prekrivanja s ciljno skupino Evropskega sklada za begunce.

V skoraj vseh državah članicah so menili, da ima Sklad resnično dodano vrednost. Na področju vključevanja je dal rezultate, ki jih ne bi bilo mogoče dobiti z obstoječimi nacionalnimi programi, politikami, proračuni in drugimi finančnimi instrumenti EU. Med rezultate sodi tudi to, da so projekti vključeni v okvir dosledne, posebne strategije in politike; dopolnjevanje in usklajevanje nacionalnih instrumentov in instrumentov EU z drugimi skladi in dodajanje novih, pomembnih vidikov vključevanja v obstoječe programe; krepitev dejavnosti, ki jih izvajajo nevladne organizacije in lokalni organi; ter spodbujanje dialoga in izmenjave zamisli med zainteresiranimi stranmi, vključenimi v proces vključevanja.

Ker so države članice menile, da je obseg upravičenih ukrepov primeren, so se njihova priporočila osredotočila na poenostavitev obstoječega sistema, za katerega so v več vidikih menile, da je preveč zapleten:

– upravno delovno obremenitev, povezano z letnimi programi, bi bilo treba zmanjšati tako, da se sedanji sistem večletnega programa, ki mu sledijo letni program, nadomesti samo z enim večletnim programom. Večjo prožnost bi bilo treba zagotoviti tudi med izvajanjem programa, ne da bi bila potrebna revizija Komisije. Obdobje upravičenosti letnih programov bi se lahko podaljšalo, če se ti programi nadaljujejo. Treba bi bilo zmanjšati zahteve za poročanje;

– pravila o upravičenosti izdatkov bi bilo treba razjasniti, poenostaviti in narediti prožnejša, da se poveča učinkovitost in zmanjša upravno breme, z možnostjo, da države članice opredelijo in uporabljajo svoja pravila o upravičenosti;

– področje uporabe sklada bi bilo treba razširiti na ljudi, ki sodijo v ciljno skupino Evropskega sklada za begunce;

– stopnjo sofinanciranja EU bi bilo treba za vse projekte zvišati na 75 % in povečati odstotek prispevka EU, ki se plača kot prvo predfinanciranje, z namenom boljše podpore projektom na začetku izvajanja in olajšanja izvajanja programa. Drugo predfinanciranje bi lahko potem odpadlo. Povečati bi bilo treba tudi proračun za tehnično pomoč, da se krijejo dejanski upravni stroški;

– Komisija bi lahko bolje podpirala izvajanje v državah članicah, zlasti z večjo izmenjavo znanja in spodbujanjem sodelovanja med državami članicami, hitrim dajanjem uporabnih informacij na voljo državam članicam itd. Poleg informacij, ki se zagotavljajo v odboru SOLID, bi bila koristna spletna podatkovna zbirka ali specializirano spletišče z vso dokumentacijo. V prihodnje bi bilo treba pravni okvir dokončati pred začetkom programskega obdobja in programe odobriti čim prej.

8. SKLEPNE UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA

Z vidika izvajanja Sklada v prvih treh letih večletnih programov za obdobje 2007–2013 je mogoča naslednja ocena:

– ko so bile težave pri izvajanju letnih programov za leti 2007 in 2008 rešene, je večini držav članic uspelo nadoknaditi zamujeno in so letne programe za leto 2009 izvedle brez večjih zamud. To ne izključuje nekaterih težav, ki so ostale in jih Komisija pregleduje skupaj z zadevnimi državami članicami. Do sedaj dokončani projekti so na splošno dosegli načrtovane cilje in vsaj od programa za leto 2009 dalje večina držav članic pričakuje, da bodo uresničeni cilji programov;

– Sklad se uveljavil v večini držav članic in zlasti med organizacijami, ki izvajajo projekte. To dokazuje zlasti zelo velik odziv na razpise za zbiranje predlogov od programa za leto 2009 dalje in razpon vključenih organizacij v državah članicah;

– Sklad je zapolnil vrzel; večina držav članic meni, da prinaša resnično dodano vrednost, ne glede na njihove pretekle izkušnje z vključevanjem državljanov tretjih držav;

– po drugi strani se zdi okvir Sklada za programiranje in izvajanje preveč zapleten glede na vrste ukrepov, ki jih financira, vključene organizacije upravičenke in visoko število projektov.

Komisija je zaradi pomislekov držav članic leta 2011 opravila pomembno revizijo izvedbenih pravil za vse štiri sklade v splošnem programu. Največji del obsega znatno poenostavitev pravil o upravičenosti, pri čemer se nova pravila začnejo uporabljati (najpozneje) za izvajanje letnih programov za leto 2011 in, ob polnem spoštovanju načel enake obravnave, preglednosti in nediskriminacije, celo za projekte, financirane v okviru letnih programov za leti 2009 in 2010[15]. Države članice so pozdravile to revizijo. Nadaljnji predlogi držav članic za izboljšanje bodo proučeni v okviru predlogov, ki jih bo Komisija kot del naslednjega večletnega finančnega okvira, ki se bo začel uporabljati leta 2014, letos dala o prihodnjih finančnih instrumentih na področju notranjih zadev.

V preostalih dveh letih sedanjega programskega obdobja se pričakuje, da se bodo proračunska sredstva Sklada zelo povečala in dosegla 162,5 milijona EUR za leto 2012 ter 182,5 milijona EUR za leto 2013 (to pomeni skupaj za obe leti 42 % sredstev Sklada za celo obdobje 2007–2013), v primerjavi s 131,5 milijona EUR v letu 2011 in 110,5 milijona EUR v letu 2010[16]. Na podlagi tega Komisija namerava z državami članicami razpravljati o najboljši možni uporabi razpoložljivih sredstev glede na potrebe politike in izvajanja v prihodnjih letih. Komisija meni, da bi bili nadaljnji ukrepi in pozornost potrebni za štiri glavna področja:

– krepitev aktivne udeležbe državljanov tretjih držav in družbe sprejemnice v procesu vključevanja v okviru „dvosmernega procesa“: spodbujanje celovitih programov vključevanja in vključenost državljanov tretjih držav v ustrezna posvetovalna telesa in mreže; krepitev udeležbe državljanov tretjih držav v življenju skupnosti; krepitev razumevanja migracij v javnosti, vključno s poznavanjem prispevka migracij v družbo sprejemnico itd.;

– povečanje učinkovitosti ukrepov vključevanja, namenjenih posebnim potrebam ranljivih skupin (ženskam, mladini in otrokom, mladoletnikom brez spremstva s pravnim statusom, starejšim, žrtvam trgovine z ljudmi itd.): krepitev možnosti izobraževanja za otroke; spodbujanje vloge žensk v procesu vključevanja, spodbujanje samostojnosti in neodvisnosti žensk v družbi ter izboljšanje njihovega poznavanja pravic in udeležbe v javnem življenju; spodbujanje vključevanja mladoletnikov brez spremstva, ki so dobili pravni status itd;

– spodbujanje vključevanja na lokalni ravni in pristopa k vključevanju od spodaj navzgor ter večstopenjskega sodelovanja med različnimi ravnmi upravljanja, ki so vključene v pripravo strategij in ukrepov vključevanja: podpiranje procesov vključevanja na lokalni ravni, vključno s partnerstvi, v katera so vključene vse zadevne zainteresirane strani; izboljšanje lokalnega vključevanja državljanov tretjih držav v nastanitev, šole, socialno varstvo, zdravstvo, izobraževanje; podpiranje vključujočih sosesk in pobud od spodaj navzgor za lokalno vključevanje itd.;

– razvoj ukrepov, ki podpirajo vključevanje pred odhodom, v državah izvora, pri čemer sprejem državljanov tretjih držav ni pogojen z udeležbo: na primer informacije o vizumih in delovnih dovoljenjih ter o jeziku, ustanovah in vrednotah države sprejemnice; poklicno usposabljanje za uskladitev spretnosti in znanj z dejanskimi potrebami trga dela države sprejemnice itd.

Komisija bo z državami članicami proučila, kako bi bilo mogoče zgoraj navedena prednostna področja še bolj podpreti v preostalih letnih programih, začenši z letnimi programi za leto 2012, ki jih morajo države članice predložiti do 1. novembra 2011.

---------------

[1]               Če ni določeno drugače, vsi proračunski zneski v poročilu temeljijo na dejanskih dodeljenih proračunskih sredstvih, ki jih je do sedaj določil proračunski organ.

[2]               COM(2005) 123 konč.

[3]               Odločba 2007/435/ES, UL L 168, 28.6.2007, str. 18.

[4]               Člen 48(3)(b) temeljnega akta.

[5]               Zbirka in poročila držav so na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/home-affairs/funding/integration/funding_integration_en.htm.

[6]               Odločba Komisije C(2007) 3926 konč. z dne 21.8.2007.

[7]               Ocena pripravljalnih ukrepov INTI je na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/home-affairs/funding/integration/funding_integration_en.htm.

[8]               Odločba št. 2008/457/ES, UL L167, 27.06.2008, str. 69.

[9]               Povzetek vseh večletnih programov bo na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/ewsi/en/index.cfm.

[10]             Za dodatne informacije glej COM(2011) 448 in SEC(2011) 940 o uporabi meril za razdelitev sredstev med države članice iz Sklada za zunanje meje, Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav in Evropskega sklada za vračanje.

[11]             Za več informacij o Evropskem forumu za vključevanje glej http://ec.europa.eu/ewsi/en/policy/legal.cfm.

[12]             http://ec.europa.eu/ewsi/en/index.cfm.

[13]             http://ec.europa.eu/ewsi/en/resources/detail.cfm?ID_ITEMS=12892.

[14]             Člen 48(2)(a) Odločbe 2007/435/ES.

[15]             Revizija izvedbenih pravil Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav je bila odobrena s Sklepom Komisije C(2011) 1289 z dne 3. marca 2011.

[16]             Številke vključujejo letne programe in ukrepe Skupnosti.