52011DC0450

KAZALO

1. Ozadje in pregled 3

2. Izvajanje prednostnih nalog Skupnosti 6

3. Horizontalna vprašanja 11

4. Obeti 14

To poročilo za leto 2011 je prvo poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju nacionalnih strateških načrtov[1] in strateških smernic Skupnosti za razvoj podeželja (2007–2013)[2].

To poročilo Komisije[3] temelji na analizi in oceni zbirnih poročil, ki so jih leta 2010 predložile države članice[4], ter na drugih razpoložljivih informacijah, zlasti skupnih kazalnikih finančnega in fizičnega spremljanja ter nekaterih rezultatih Evropske mreže za razvoj podeželja.

Vključuje povzetek glavnih značilnosti trenutnega razvoja dogodkov, trendov in izzivov, povezanih z izvajanjem nacionalnih strateških načrtov in strateških smernic Skupnosti.

Poudariti je treba, da so v zbirnih poročilih držav članic za leto 2010 združeni podatki od začetka programskega obdobja leta 2007 do konca leta 2009. Prilagoditve nacionalnih strateških načrtov in z njimi povezanih programov razvoja podeželja, ki so sledile sistematskemu pregledu skupne kmetijske politike ter evropskega načrta za oživitev gospodarstva[5], v tem poročilu niso upoštevane. Dejansko so bile spremembe dokončane šele v začetku leta 2010.

1. OZADJE IN PREGLED

1.1 Prednostne naloge Skupnosti za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013

Svet Evropske unije je februarja 2006 sprejel strateške smernice za razvoj podeželja za obdobje 2007–20132, ki temeljijo na treh glavnih tematskih prednostnih nalogah, določenih v Uredbi Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP[6]):

Zboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja . EKSRP mora prispevati k močnemu in dinamičnemu evropskemu kmetijsko-živilskemu sektorju z osredotočanjem na prednostne naloge prenosa znanja, posodabljanja, inovacij in kakovosti v prehranski verigi ter na prednostne sektorje za naložbe v fizični in človeški kapital. Ukrepi, razvrščeni pod „os 1“, prispevajo predvsem k cilju programov razvoja podeželja v zvezi s konkurenčnostjo.

Zboljšanje okolja in podeželja . Za varstvo in povečanje naravnih virov EU in podeželskih krajin morajo viri, namenjeni tej prednostni nalogi, prispevati k trem prednostnim področjem na ravni EU: biotski raznovrstnosti in ohranjanju ter razvoju sistemov kmetijstva in gozdarstva visoke naravne vrednosti in tradicionalnih kmetijskih krajin, vodi in podnebnim spremembam. Ukrepi, razvrščeni pod „os 2“ programov razvoja podeželja, prispevajo predvsem k okoljskemu cilju.

Zboljšanje kakovosti življenja v podeželskih območjih in spodbujanje diverzifikacije podeželskega gospodarstva . Viri, namenjeni področjem diverzifikacije podeželskega gospodarstva in kakovosti življenja na podeželju, morajo prispevati h glavni prednostni nalogi ustvarjanja zaposlitvenih možnosti in pogojev za rast. Intervencije je treba uporabljati zlasti za spodbujanje oblikovanja zmogljivosti, pridobivanja strokovnih znanj in organizacije za razvoj lokalne strategije ter tudi za pomoč pri zagotavljanju, da bo podeželje ostalo privlačno za prihodnje generacije. Pri spodbujanju usposabljanja, obveščanja in podjetništva je treba upoštevati posebne potrebe žensk, mladih in starejših delavcev. Ukrepi, ki so razvrščeni pod „os 3“ programov razvoja podeželja, skupaj z osjo 4 (glej spodaj) prispevajo predvsem k širšim ciljem v zvezi z razvojem podeželja.

Poleg tematskih prednostnih nalog je v strateških smernicah poudarjena tudi potreba po:

– gradnji lokalnih zmogljivosti za zaposlovanje in diverzifikacijo ob prispevanju k tematskim prednostnim nalogam. Ta horizontalna os, ki se imenuje tudi „os Leader“ (os 4) , mora imeti pomembno vlogo pri izboljšanju upravljanja in izkoriščanju endogenega razvojnega potenciala podeželja prek lokalnih razvojnih strategij;

– zagotavljanju usklajenosti pri programiranju . Sinergije med osmi in znotraj njih morajo biti čim večje. Po potrebi je treba upoštevati druge strategije na ravni EU. Uporabiti je treba sredstva za izboljšanje upravljanja in izvajanja politike. Zlasti je treba oblikovati evropske in nacionalne mreže za razvoj podeželja kot platformo za izmenjavo najboljše prakse ter strokovnega znanja in izkušenj med zainteresiranimi stranmi v zvezi z vsemi vidiki oblikovanja, upravljanja in izvajanja politike;

– komplementarnosti med instrumenti Skupnosti . Da bi spodbudile sinergijo med strukturno in zaposlitveno politiko ter politiko razvoja podeželja, morajo države članice zagotoviti dopolnjevanje in skladnost med ukrepi, ki naj bi se financirali iz različnih skladov EU.

S temi strateškimi smernicami je bil opredeljen okvir, na podlagi katerega so države članice pripravile svoje nacionalne strateške načrte, s katerimi se prednostne naloge EU prenašajo v nacionalne prednostne naloge in ki se uporabljajo kot referenca za programe razvoja podeželja. Prednostne naloge se izvajajo prek sklopov izbranih ukrepov, ki so razvrščeni po oseh (glej preglednico 1[7] s seznamom ukrepov po posameznih oseh). Programi so lahko nacionalni ali regionalni, pri čemer jih je Komisija odobrila v letih 2007 in 2008. Njihovo izvajanje se spremlja in ocenjuje na podlagi okvira skupnega spremljanja in vrednotenja.

[pic]

1.2 Pregled začetnega proračuna in operativnih ciljev

Skupni proračun EKSRP je znašal 90,98 milijarde EUR (pred spremembami na podlagi sistematskega pregleda in evropskega načrta za oživitev gospodarstva)[8] za celotno programsko obdobje 2007–2013. Da bi se zagotovila uravnotežena strategija, ima EKSRP za vsako tematsko os določene najnižje ravni porabe, ki se morajo uporabljati v vsakem programu razvoja podeželja (10 % za os 1, 25 % za os 2 in 10 % za os 3). Pri osi Leader je za vsak program rezerviranih najmanj 5 % (2,5 % za nove države članice) sredstev EU. Prispevke EKSRP k programom razvoja podeželja dopolnjujejo nacionalna javna sredstva (sofinanciranje[9]). Navedeni prispevki EKSRP se financirajo v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Unijo.[10]

Potem ko je bilo načrtovanje programov izvedeno na ravni držav članic, sta bili junija 2008 finančna razdelitev med različne osi in opredelitev glavnih ciljev za leto 2013 naslednji[11]:

– za os 1 „zboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja“ je namenjenih 36 % skupnih sredstev EKSRP. Pričakuje se, da se bo v okviru te osi do leta 2013 prispevalo k 590 000 naložbenim projektom za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, podprlo 68 000 podjetij za dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom ter omogočilo uspešno končanje usposabljanja, povezanega s kmetijstvom in/ali gozdarstvom, za 2,2 milijona udeležencev;

– za os 2 „zboljšanje okolja in podeželja“ je namenjenih največ skupnih sredstev EKSRP, in sicer 46 % . Načrtovan rezultat je zagotoviti 45 milijonov ha kmetijskih zemljišč kmetijsko-okoljskega upravljanja, 600 000 ha novih pogozdenih površin, podpora za 1,1 milijona ha kmetijskih zemljišč za izpolnjevanje zahtev NATURA 2000 in povečanje proizvodnje obnovljive energije za 20 500 ktoe[12];

– delež sredstev za os 3 „kakovost življenja v podeželskih območjih in diverzifikacija podeželskega gospodarstva“ je manjši, in sicer 18 % skupnih sredstev EKSRP. Pričakuje se, da se bo v okviru te osi do leta 2013 prispevalo k zagotavljanju izboljšanih storitev za 71 milijonov prebivalcev podeželja in podprlo 32 400 projektov za obnovo vasi.

Za os Leader je namenjenih 6 % skupnih sredstev EKSRP. Podpora za izvajanje lokalnih razvojnih strategij se sorazmerno upošteva v okviru treh glavnih osi, h katerim prispeva.

Na ravni ukrepov so glavni ukrep še vedno kmetijsko-okoljska plačila (214) v višini 20,3 milijarde EUR za celotno obdobje. Druga najpomembnejša ukrepa v smislu proračuna sta podpora za območja z omejenimi možnostmi (211 in 212) v višini 12,6 milijarde EUR in posodabljanje kmetijskih gospodarstev (121) v višini 9,7 milijarde EUR.

Slika 1 : Skupni proračun za razvoj podeželja (EKSRP) pred sistematskim pregledom in evropskim načrtom za oživitev podeželja, razdeljen po ukrepih (v milijardah EUR)[13]

[pic]

2. IZVAJANJE PREDNOSTNIH NALOG SKUPNOSTI

2.1 Pregled rezultatov, težav in rešitev

Skupni znesek iz EKSRP, ki je bil državam članicam EU-27 izplačan za programsko obdobje 2007–2009, znaša 19,4 milijarde EUR[14], kar predstavlja 21,3 % skupnega proračuna za obdobje 2007–2013 v višini 90,98 milijarde EUR. Ker obravnavani časovni okvir zajema 33 % plačilnega obdobja (3 leta od skupno 9 let[15]), ta podatek kaže na nekoliko pozno porabo. Vendar je za izvajanje programa običajno, da v prvih letih poteka počasneje, zlasti ker je bilo proti koncu leta 2007 odobrenih veliko programov razvoja podeželja, medtem ko jih je bilo leta 2008 odobrenih le 41 (od 94).

Stanje porabe je zelo različno med državami članicami (slika 2): le v 2 državah članicah je raven porabe nad 40 %, medtem ko so 3 države članice porabile manj kot 10 %. Opozoriti je treba, da so bila plačila v več primerih izvedena za obveznosti iz predhodnega programskega obdobja 2000–2006, kot je predvideno v prehodnih pravilih. Zato je prikazano stanje stopenj porabe za nekatere države članice in ukrepe lahko nekoliko izkrivljeno.

Slika 2 : Skupno izvrševanje proračuna EKSRP do konca leta 2009 v primerjavi s skupnimi dodeljenimi sredstvi za obdobje 2007–2013

[pic]

Izvajanje nekaterih ukrepov v okviru osi 2 se je v primerjavi z drugimi ukrepi povečalo hitreje zaradi navedenih prehodnih ukrepov. Na drugi strani je izvajanje ukrepov v okviru osi 1 in 3 zelo upočasnila finančna kriza, zaradi katere se je zmanjšala razpoložljivost nacionalnih sredstev v državah članicah. Tako so upravičenci težje pridobili potrebna zasebna sredstva. Za ukrepe v okviru osi 4 je značilen običajen počasnejši začetek izvajanja, ki je posledica oblikovanja lokalnih strategij in izbiranja lokalnih akcijskih skupin pred vsakršnim izvajanjem projektov (glej preglednico 3).

Slika 3 : Skupni proračun za razvoj podeželja (EKSRP) po posameznih oseh (v milijardah EUR) pred sistematskim pregledom in delež porabe do konca leta 2009[16]

[pic]

Uporaba kazalnikov učinka glede na skupne cilje za leto 2013, ki so jih države članice določile v svojih programih, je na splošno v skladu s finančno ravnjo izvajanja. Celovita uporaba kazalnikov učinka je prikazana v preglednici 2.

Splošne težave pri izvajanju in ugotovljene rešitve

Poleg časovnega zamika, ki nastane zaradi časa, potrebnega za odobritve programov razvoja podeželja, so države članice kot najpogostejšo težavo izpostavile gospodarsko krizo. Ta je prispevala k težavam pri uporabi naložbenih ukrepov zaradi pomanjkanja lastnih sredstev upravičencev, težavam vlagateljev pri najemanju posojil in proračunskim pritiskom, ki omejujejo javne pobude. Zasebni sektor je bil na splošno manj pripravljen tvegati, medtem ko so bile nekatere naložbe morda preusmerjene v manj ambiciozne projekte ali preprosto odložene. Na izvajanje programov razvoja podeželja je negativno vplival tudi težak položaj sektorja mleka in mlečnih proizvodov v letu 2009.

Nekatere države članice so kot ovire za nemoteno izvajanje izpostavile visoke upravne stroške in zapletenost postopkov. Poleg tega so bile za nekatere programe razvoja podeželja značilne nezadostna zmogljivost organov za upravljanje in nadzor, posamezne težave pri vzpostavljanju sistema spremljanja in pravna negotovost. Nekatere države članice so zlasti poudarile pomanjkljivo izvajanje okoljske zakonodaje (kot sta okvirna direktiva o vodah, NATURA 2000 itd.), pomembne za nekatere ukrepe (npr. 213), na ravni držav članic in potrebo po razlagi pravil o državni pomoči (zlasti za projekte v zvezi s proizvodnjo obnovljive energije).

Ob uvedbi novih ukrepov lahko na počasno porabo (tj. počasen napredek pri ukrepih v zvezi s človeškim kapitalom, neustrezna uporaba) vpliva tudi pomanjkanje ozaveščenosti in izkušenj potencialnih upravičencev, predvsem v nekaterih državah članicah EU-12 ali v vseh državah članicah EU-27. Za odpravo teh težav nekatere države članice predvidevajo zagotovitev zadostnih dejavnosti usposabljanja/kmetijskega svetovanja.

Rešitve so bile ugotovljene ali se še preučujejo, pri čemer so bile v obliki sprememb že uvedene v številnih programih. Zaradi finančne krize so države članice uvedle različne programske prilagoditve, kot so: sprememba kritja države pomoči, ravni nepovratnih sredstev in stopenj pomoči za manj privlačne ukrepe, prilagoditev izbirnih meril ter povečanje stopnje sofinanciranja EU in/ali prerazporeditev sredstev. Kar zadeva začetne upravne in pravne težave, jih je bila večina do zdaj že odpravljenih.

2.2. Zboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja

Skupni izdatki EKSRP v okviru osi 1, evidentirani za obdobje 2007–2009, znašajo 16,3 % skupnih dodeljenih sredstev za obdobje 2007–2013 (povprečje v EU-27).

Konec leta 2009 sta bila glavna rezultata za ta cilj naslednja:

- število udeležencev, ki so uspešno končali usposabljanje, povezano s kmetijstvom in/ali gozdarstvom: 696 000 (32 % ocenjenega cilja za leto 2013);

- število gospodarstev, ki uvajajo nove proizvode ali nove tehnologije: 33 400 (10 % ocenjenega cilja za leto 2013).

Izvajanje ukrepov[17]

Ukrep 121 (posodabljanje kmetijskih gospodarstev) je z vidika dodelitve proračunskih sredstev največji ukrep v okviru osi 1 (9,7 milijarde EUR). Poraba plačil v okviru tega ukrepa znaša 23 % skupnega proračuna za ta ukrep, pri čemer je podprtih že 106 000 projektov (18 % cilja za leto 2013). Pozitivna poraba kaže, da je interes kmetov za naložbe zelo velik. Kadar so bile stopnje izvajanja manjše od ocenjenih stopenj, so države kot glavni razlog za to navedle gospodarsko krizo, ki je negativno vplivala na naložbeno zmogljivost gospodarstev. V nekaterih drugih državah članicah je bilo izvajanje očitno hitrejše od pričakovanega, zato je treba povečati ocenjeni proračun za ukrep M121 (glej preglednico 3).

Poraba v okviru ukrepa 123 (dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom), ki je drugi največji ukrep v okviru osi 1 z vidika dodelitve sredstev, znaša 9,6 %, pri čemer je podprtih 7 060 gospodarstev (od ciljnih 68 000 za leto 2013). Med drugimi ukrepi v okviru osi 1 so ugotovljene stopnje porabe naslednje: ukrep 141 (delno samooskrbno kmetovanje, poraba v višini 29 % in 8 885 podprtih delno samooskrbnih gospodarstev), ukrep 113 (predčasno upokojevanje, poraba v višini 28 % in 17 385 upravičencev) in ukrep 112 (pomoč mladim kmetom, poraba v višini 20 % in 36 660 podprtih mladih kmetov).

2.3. Zboljšanje okolja in podeželja

Skupni izdatki EKSRP v okviru osi 2 za obdobje 2007–2009 obsegajo 32,6 % skupnih dodeljenih sredstev. Stopnja izvajanja, ki je znatno višja od povprečja v EU-27, je bila dosežena v več državah članicah (glej preglednico 3). V drugih državah članicah je stopnja manjša od 20 %, zlasti če so ukrepi v okviru osi 2 za upravičence in uprave v teh državah novi ali razmeroma novi.

Glavni rezultati, doseženi za ta cilj ob koncu leta 2009, so predvsem naslednji:

- 43 milijonov ha je v okviru uspešnega upravljanja zemljišč, ki prispeva k biotski raznovrstnosti;

- 27 milijonov ha za izboljšanje kakovosti vode;

- 25 milijonov ha za reševanje težav, povezanih s podnebnimi spremembami;

- 30 milijonov ha za izboljšanje kakovosti prsti[18].

Izvajanje ukrepov

Trije največji ukrepi z vidika dodelitve proračunskih sredstev imajo hkrati tudi največjo porabo med ukrepi v okviru osi 2: ukrep 211 (plačila kmetom zaradi omejenih možnosti na gorskih območjih, poraba v višini 42 %), 212 (plačila kmetom na območjih z omejenimi možnostmi, ki niso gorska območja, poraba v višini 40 %) in 214 (kmetijsko-okoljska plačila, poraba v višini 33 %).

Z ukrepoma 211 in 212 se skupaj podpira 50,9 milijona ha, s kmetijsko-okoljskim ukrepom pa 21,5 milijona ha[19]. Ta visoka stopnja podpiranja v EU-15 temelji na dolgoletnih izkušnjah, pridobljenih v več zaporednih programskih obdobjih. Razlog za visoko porabo je tudi plačilo obveznosti iz predhodnega programskega obdobja, ki je bilo v mnogih državah članicah precejšnje.

Po porabi navedenim trem ukrepom sledita ukrep 215 (dobro počutje živali, finančna poraba v višini 33 % in 126 700 podprtih pogodb do zdaj) in ukrep 221 (prvo pogozdovanje kmetijskih površin, finančna poraba v višini 20 % in 72 500 pogozdenih površin do zdaj).

2.4. Zboljšanje kakovosti življenja v podeželskih območjih in spodbujanje diverzifikacije podeželskega gospodarstva

Skupni izdatki EKSRP v okviru osi 3 za obdobje 2007–2009 obsegajo 6 % skupnih dodeljenih sredstev za obdobje 2007–2013, pri čemer so razlike med državami članicami velike (glej preglednico 3). Po navedbah držav članic so glavni razlog za počasno porabo finančna kriza (pomanjkanje zasebnih in nacionalnih/lokalnih sredstev) in nekatere upravne težave (zamude pri opredelitvi nacionalnih izvedbenih pravil, obveznosti glede nadzora, zapletenost prijav itd.). Poleg tega v nekaterih državah članicah izvajanje osi 3 poteka izključno prek osi Leader, zato so zamude pri izvajanju osi Leader vplivale tudi na porabo v okviru osi 3.

Glavni rezultati, doseženi za ta cilj ob koncu leta 2009, so:

- os 3 je prispevala k ustvarjanju (več kot 4 000) delovnih mest v času rasti brezposelnosti na podeželju[20];

- 23 milijonov prebivalcev podeželja ima koristi od izboljšanih storitev, podprtih z EKSPR[21];

- dostop do interneta je dobilo dodatnih milijon gospodinjstev na podeželju.

Izvajanje ukrepov[22]

Z vidika skupnih dodeljenih sredstev sta največja ukrepa v okviru osi 3 ukrep 322 (obnova in razvoj vasi, finančna poraba v višini 5 % in izvajanje dejavnosti obnove v 12 800 vaseh) in ukrep 321 (osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo, finančna poraba v višini 7 % in 8 700 podprtih projektov).

Med ukrepi v okviru osi 3 je imel največjo porabo ukrep 341 (pridobivanje strokovnih znanj, animacija in izvajanje lokalnih razvojnih strategij, poraba v višini 14 % in 5 500 podprtih projektov), sledi pa mu ukrep 323 (ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, druga največja poraba v višini 10 % in 23 500 podprtih projektov do zdaj).

2.5. Gradnja lokalnih zmogljivosti za zaposlovanje in diverzifikacijo

Države članice so morale najpozneje dve leti po odobritvi programa razvoja podeželja[23] izbrati lokalne akcijske skupine. Konec leta 2009 je bil izbor končan v 20 državah članicah, pri čemer je bilo izbranih približno 2 000 lokalnih akcijskih skupin. V primerjavi z Leader+ se je število lokalnih akcijskih skupin podvojilo in polovica ozemelj pristop Leader izvaja prvič.

Ker se je izbirni postopek za lokalne akcijske skupine v državah članicah končal šele pred kratkim, več izbranih lokalnih akcijskih skupin projektov, povezanih z njihovo lokalno razvojno strategijo, še ni začelo izvajati. To je razlog za majhno porabo finančnih sredstev EKSRP v okviru osi 4, ki obsega le 2,9 % skupnih dodeljenih sredstev v okviru te osi za programsko obdobje, vendar je bilo v zadnjem času odobreno precejšnje število projektov.

Nekatere države članice so izpostavile posebne težave. Vključitev osi Leader je vplivala predvsem na prilagodljivost pristopa, saj je veliko držav članic omejilo izbiro projektov glede na predhodno določene ukrepe, medtem ko projekti Leader pogosto ne izpolnjujejo meril predhodno določenih ukrepov. Zato so bile potrebne pomembne upravne prilagoditve (upravna reorganizacija, usposabljanje osebja).

3. HORIZONTALNA VPRAšANJA

3.1. Zagotavljanje usklajenosti pri programiranju

Sinergije med osmi in znotraj njih so bile v celotnem postopku načrtovanja programov zagotovljene na naslednje načine:

- s splošno zahtevo po skladnosti s strateškimi smernicami Skupnosti za razvoj podeželja;

- z izvajanjem programov razvoja podeželja na podlagi analize stanja glede prednosti in slabosti;

- z zagotavljanjem posebnih informacij o oseh in ukrepih, ki so predlagani za vsako os, ter njihovega opisa v programih razvoja podeželja, vključno s posebnimi preverljivimi cilji in kazalniki, ki omogočajo merjenje napredka, učinkovitosti in uspešnosti programa razvoja podeželja;

- s predhodnimi ocenami programov razvoja podeželja.

V okviru spremljanja izvajanja programov razvoja podeželja se lahko opravljajo pregledi, s katerimi se zagotavlja upoštevanje teh določb.

Vendar se navzkrižni učinki in posredni prispevki posameznega ukrepa k osi, v katero ta ukrep ne spada, z uveljavljenim sistemom spremljanja zdaj ne merijo (npr. prispevek vseh osi k podnebnim spremembam in prilagajanju nanje). Natančnejši opis teh dodatnih sinergij in medsebojnih povezav omogočajo le ocene.

V nacionalnih strateških načrtih in programih razvoja podeželja so bile upoštevane tudi druge strategije na ravni EU , kot sta gozdarska strategija EU in šesti okoljski akcijski program Skupnosti. Povečana uporaba obnovljivih virov energije in prilagajanje na podnebne spremembe ter njihova ublažitev so bile v strategijah in programih jasno obravnavane, predvsem z določitvijo količinskih ciljev[24]. Prispevek programov razvoja podeželja k ekološkemu kmetovanju se pregleduje v okviru posebne študije Evropske komisije o javni podpori za ekološko kmetovanje.

Opozoriti je treba, da so bile obnovljiva energija in podnebne spremembe, vključno z biotsko raznovrstnostjo, gospodarjenjem z vodami ter podporo za prestrukturiranje sektorja mleka in mlečnih proizvodov, dodatno poudarjene v okviru sistematskega pregleda skupne kmetijske politike, medtem ko so programi razvoja podeželja v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva prispevali k strategiji EU za širokopasovne povezave. Novi cilji so bili določeni leta 2010.[25]

K usklajenosti pri načrtovanju programov so znatno prispevale nacionalne mreže za podeželje in Evropska mreža za razvoj podeželja , predvsem z zagotavljanjem izmenjave informacij in praks med upravljavci programov razvoja podeželja in zainteresiranimi stranmi ter izvajanjem skupnih analiz[26].

Usklajeni ukrepi nacionalnih mrež za podeželje in Evropske mreže za razvoj podeželja skupaj prispevajo k izboljšanju upravljanja in izvajanja politike. V zvezi z izvajanjem osi Leader je bilo opravljeno dodatno delo, medtem ko tematska delovna skupina prek študij primerov preučuje različne mehanizme izvajanja. S temi mrežami se krepi dialog med upravami in zainteresiranimi stranmi.

Vendar je mreženje razmeroma dolgotrajen proces. Te mreže so bile vzpostavljene razmeroma počasi, z različnimi časovnimi okviri v različnih državah. Polno delovanje večine nacionalnih mrež za podeželje in Evropske mreže za razvoj podeželja je bilo doseženo šele pred kratkim.

Ukrepi držav članic v zvezi z informiranjem in obveščanjem javnosti se na splošno izvajajo ločeno od dejavnosti nacionalnih mrež za podeželje, in sicer z uporabo tehnične pomoči. Namenjeni so zainteresiranim stranem na podeželju kot potencialnim upravičencem, dejanskim upravičencem in širši javnosti ter obveščajo o vlogi Skupnosti v programih in o rezultatih teh programov.

3.2. Komplementarnost med instrumenti Skupnosti

Poleg EKSRP imajo lahko pomembno vlogo na podeželju tudi drugi strukturni skladi EU, na primer Evropski sklad za regionalni razvoj, ki se osredotoča na regionalni razvoj, gospodarsko konkurenčnost in infrastrukturo, Evropski socialni sklad, ki se osredotoča na razvoj človeških virov, ter Evropski sklad za ribištvo.

V večini primerov je bilo dopolnjevanje med temi skladi zagotovljeno z določitvijo razmejitvenih črt in vzpostavitvijo mehanizmov usklajevanja. Le v nekaterih primerih so se države članice odločile za bolj strateški pristop k usklajeni uporabi sredstev EU. Vodilna načela so določena v nacionalnem strateškem načrtu, medtem ko je podroben opis zagotovljen v programih razvoja podeželja.

Razmejitev

Države članice so uporabile razmejitvena merila, da bi upoštevale strogo zahtevo EU, ki določa, da se je treba izogibati dvojnemu financiranju in da noben projekt ne sme imeti koristi od več kot enega sklada EU. Razmejitvena merila so bila različna glede na posamezne osi in ukrepe, pri čemer so zajemala: vrsto upravičenca, vrsto projektov (velikost, obseg ozemlja), vrsto aktivnosti ali vrsto gospodarskega sektorja.

Z razmejitvijo je bilo uspešno preprečeno podvajanje med skladi. Nekaj težav je nastalo le zaradi različnih razlag meril v nekaterih državah. Razmejitvena merila je mogoče zaradi odprave morebitnih pomanjkljivosti ali težav prilagoditi med programskim obdobjem.

Mehanizmi usklajevanja

Za zagotovitev uporabe razmejitvenih črt in optimalne uporabe sredstev z mehanizmi, kot so medresorski odbori ali navzkrižno zastopanje nadzornih odborov in v nekaterih primerih skupno orodje informacijske tehnologije, je potrebno učinkovito usklajevanje.

Nekatere države del nadzora prenesejo na organe ali celo lokalne akcijske skupine na razmeroma lokalnih ravneh. Tako lahko lokalni nosilci odločanja zagotovijo, da vzorci razmejitve in dopolnjevanja ustrezajo posebnim okoliščinam in potrebam na njihovih ozemljih.

Postopek usklajevanja je na splošno lažji, če je na voljo organ za usklajevanje (npr. medresorski organ). Težavna je zlasti različna raven načrtovanja programov, na primer kadar je potrebno usklajevanje med enim nacionalnim in več regionalnimi programi.

Dopolnjevanje in sinergije

Nekatere države članice so se učinkovito dopolnjevale, vendar je na splošno manjkal skupen strateški pristop za zagotovitev celovitega dopolnjevanja in sinergij med strukturnimi skladi.

Sinergijski pristop je bolj opazen na lokalnih ravneh. V nekaterih državah lahko na primer lokalna razvojna strategija lokalne akcijske skupine presega cilje programa razvoja podeželja, pri čemer je del njihovih ciljev mogoče uresničiti prek strukturnih skladov. V nekaterih primerih je bila za programe EKSRP in Evropskega sklada za ribištvo ustanovljena enotna skupna lokalna akcijska skupina, v nekaterih državah članicah pa so skupine Leader ustanovljene kot lokalne razvojne družbe, pri čemer ne izvajajo le ukrepov programa razvoja podeželja, ampak tudi elemente drugih nacionalnih programov, ki lahko koristijo podeželskemu prebivalstvu.

V skladu z nekaterimi nacionalnimi poročili bi se lahko sinergija med skladi podprla z naslednjima elementoma:

- usklajevanjem pravil med različnimi skladi EU, kar zadeva upravičene stroške (DDV itd.);

- skladnostjo med različnimi sistemi spremljanja in ocenjevanja, ki bi omogočila celovito oceno skladov EU na regionalni in tematski ravni.

Če bi organi za upravljanje (morebitnim) upravičencem zagotovili več informacij o razmejitvenih merilih, bi jim to olajšalo izbiro ustreznega sklada EU.

4. OBETI

Več programov se je dejansko začelo izvajati šele leta 2008. Vendar podatki za leto 2009 kljub nekaterim neugodnim pogojem, kot je gospodarski položaj, že kažejo na pospešitev izvajanja.

Komisija in države članice so o vprašanjih v zvezi z izvajanjem posameznih programov redno razpravljale. Dodatna izmenjava mnenj o teh vprašanjih je potekala v okviru Odbora za razvoj podeželja in Evropske mreže za razvoj podeželja. Izvedenih je bilo že več sprememb programov razvoja podeželja, s katerimi so se odpravile prve ugotovljene težave, hkrati pa so bile opravljene nadaljnje prilagoditve za vključitev dodatnih sredstev za obravnavanje novih izzivov (sistematski pregled) in gospodarske krize (evropski načrt za oživitev gospodarstva).

Z okvirom skupnega spremljanja in vrednotenja so bile zagotovljene koristne informacije za poročanje ter stalno spremljanje napredka pri izvajanju programa in njegovih dosežkov. Predhodni podatki za leto 2010 kažejo, da se večina programov polno izvaja. S sintezo vmesnih ocen programov razvoja podeželja, ki naj bi bile na voljo leta 2012, bo zagotovljenih več informacij o tem, v kakšnem obsegu programi dosegajo svoje cilje in upoštevajo prednostne naloge Skupnosti.

[1] Glej poglavje II naslova II Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

[2] Sklep Sveta z dne 20. februarja 2006 o strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007–2013) (2006/144/ES).

[3] Glej člen 14 „Poročilo Komisije“ Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005.

[4] Glej člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005. V teh zbirnih poročilih sta prikazana napredek pri izvajanju nacionalnih strateških načrtov in doseganju ciljev ter prispevek k izpolnjevanju strateških smernic Skupnosti.

[5] Informacije o sistematskem pregledu skupne kmetijske politike in evropskem načrtu za oživitev gospodarstva ter dostop do zadevne zakonodaje, sprejete leta 2009, so na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/agriculture/healthcheck/index_en.htm.

[6] Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

[7] Vse preglednice so prikazane v delovnem dokumentu služb Komisije.

[8] Od takrat se je proračun EKSRP za programsko obdobje 2007–2013 povečal (zlasti na podlagi sistematskega pregleda in evropskega načrta za oživitev gospodarstva) na 96,2 milijarde EUR.

[9] Vsi finančni podatki v poročilu se nanašajo le na EKSRP.

[10] Člen 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike.

[11] V spodnjih podatkih in preglednici so del sredstev, dodeljenih osi LEADER, tehnična pomoč in neposredna plačila sorazmerno porazdeljeni med tri glavne osi.

[12] Cilji za leto 2013 za kmetijstvo in gozdarstvo, ki so jih določile države članice v svojih programih.

[13] Glej legendo ukrepov v preglednici 1 delovnega dokumenta služb Komisije.

[14] Plačila državam članicam se nanašajo na koledarska leta 2007, 2008 in 2009.

[15] Plačila je mogoče izvesti 2 leti po zadnji obveznosti (konec leta 2013), torej do konca leta 2015.

[16] V spodnjih podatkih in preglednici so del sredstev, dodeljenih osi LEADER, tehnična pomoč in neposredna plačila sorazmerno porazdeljeni med tri glavne osi.

[17] Glej preglednico 4 za razčlenitev na podlagi spola in starosti, kot je predvidena v skladu s členom 81(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

[18] Kazalnik rezultatov iz okvira skupnega spremljanja in vrednotenja; isto področje bi lahko prispevalo k obravnavanju več izzivov.

[19] Obveznosti le od leta 2007 dalje.

[20] Na pretežno podeželskih območjih se je brezposelnost s 7,1 % leta 2007 na splošno povečala na 8,9 % leta 2009, medtem ko se je na vmesnih podeželskih območjih s 7 % leta 2007 povečala na 9 % leta 2009 (vir: Eurostat).

[21] Podatek vključuje tudi prebivalce, ki imajo od storitev posredne koristi.

[22] Glej preglednico 4 za razčlenitev na podlagi spola in starosti, kot je predvidena v skladu s členom 81(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

[23] Razen Romunije in Bolgarije, ki imata za izbiro skupin na voljo 3 leta.

[24] Glej seznam ciljev iz Priloge VIII k Uredbi Komisije (ES) št. 1974/2006

o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005.

[25] Podatkovni list: Pregled pregleda skupne kmetijske politike in evropskega načrta za oživitev gospodarstva: http://enrd.ec.europa.eu/app_templates/filedownload.cfm?id=5ACE6F64-F5FA-701C-70FD-E059E8462395

[26] Več informacij je na voljo na spletni strani enrd.ec.europa.eu.