52011DC0206

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Akt za enotni trg Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja „Skupaj za novo rast“

KAZALO

1. Uvod 2

2. 12 pobud za okrepitev rasti in zaupanja 5

2.1. Dostop MSP do financiranja 5

2.2. Mobilnost državljanov 6

2.3. Pravice intelektualne lastnine 8

2.4. Potrošniki, akterji na enotnem trgu 9

2.5. Storitve 10

2.6. Omrežja 11

2.7. Enotni digitalni trg 12

2.8. Socialno podjetništvo 14

2.9. Obdavčitev 16

2.10. Socialna kohezija 17

2.11. Regulativno okolje podjetij 18

2.12. Javna naročila 19

3. Pogoji za uspeh, okrepljeno upravljanje enotnega trga 20

4. Naslednji koraki in sklep 22

1. UVOD

Skupni trg, pozneje preimenovan v notranji trg , je bil zmeraj v osrčju evropskega projekta. Že petdeset let tke vezi solidarnosti med Evropejkami in Evropejci ter ponuja nove možnosti za rast 21 milijonom evropskim podjetij. Notranji trg pomeni prosti pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala in je bil od leta 1993 okrepljen z utrditvijo gospodarskega povezovanja, uvedbo enotne valute in razvojem politik solidarnosti in kohezijske politike. Danes notranji trg bolj kot kadar koli doslej sooblikuje vsakdanje življenje državljanov , ki uživajo njegove koristi pri svojih dejavnostih, v poklicnem in zasebnem življenju ali kot potrošniki. Notranji trg je resnična gonilna sila evropske gospodarske rasti in razvoja podjetij.

Vendar ima nekatere pomanjkljivosti , na katere sta opozorila tako Mario Monti v svojem poročilu o novi strategiji za evropski enotni trg kot Evropski parlament v poročilu Luisa Grecha o uresničitvi enotnega trga za potrošnike in državljane[1].

Akcijski načrt za oživitev rasti in ponovno vzpostavitev zaupanja

Odprava teh pomanjkljivosti bo omogočila sprostitev celotnega potenciala enotnega trga . Tako si bodo lahko državljani prilastili svoj skupni življenjski prostor, javne in zasebne pobude pa bodo imele več možnosti za uspeh. Zato je treba oblikovati proaktivno in horizontalno strategijo . Treba je odpraviti razcepljenost trga ter ovire, ki preprečujejo prost pretok storitev, inovacij in stvaritev . Treba je okrepiti zaupanje državljanov v njihov notranji trg, potrošnikom pa omogočiti, da bodo imeli koristi od vseh njegovih prednosti . Cilj je bolj povezan trg, ki bo resnična platforma , na kateri se bo gradila skupna konkurenčnost žensk in moških, podjetij ter evropskih ozemelj, vključno z najbolj oddaljenimi in najmanj razvitimi[2]. Nujno je treba ukrepati . Kljub hitremu odzivu Evropske unije na krizo ter reformam, ki se zdaj že intenzivno izvajajo, zlasti na področju finančnih trgov in gospodarskega upravljanja, je možno, da bodo učinki krize na potencialno rast in brezposelnost dolgoročni, kar pa bo vplivalo na življenje Evropejcev in njihovo prihodnost[3]. Da bi se odzvala na te izzive, je Evropska unija sprejela strategijo Evropa 2020 in si zastavila ambiciozne cilje na poti k pametni, trajnostni in vključujoči rasti [4]. Vendar teh ciljev ne bo mogoče doseči brez nujnih strukturnih reform , ki jih morajo izvesti tako Unija kot države članice. Najprej je treba sprejeti ukrepe, ki lahko spodbudijo rast in ustvarjanje delovnih mest . V letnem pregledu rasti[5] je Komisija poudarila potrebo po globalnem odzivu na krizo, h kateremu naj prispeva enotni trg s sprostitvijo vsega njegovega potenciala za rast. To vlogo enotnega trga je poudaril Evropski svet v sklepih zasedanj s 24. in 25. marca 2011: „Enotni trg ima osrednjo vlogo pri spodbujanju rasti in zaposlovanja ter konkurenčnosti … Še zlasti se je treba osredotočiti na ukrepe, ki ustvarjajo rast in delovna mesta ter vodijo do konkretnih rezultatov za državljane in podjetja“.[6] Enotni trg daje na razpolago okvir in orodja za izvedbo navedenih reform.

Bogata in spodbudna javna razprava

Kot odziv na navedene izzive je Komisija odprla razpravo o petdesetih predlogih , ki jih je predstavila v svojem sporočilu „ K aktu za enotni trg “[7].

Javna razprava je potekala na evropski, nacionalni in lokalni ravni. Gradivo za javno razpravo o Aktu za enotni trg je dalo več kot 800 prispevkov, ki so odražali mnenje držav članic, nevladnih organizacij, socialnih partnerjev tako na nacionalni kot evropski ravni, lokalnih in regionalnih organov, panožnih in poklicnih združenj, organizacij sindikatov, podjetij, potrošniških združenj, skupin za razmislek, akademikov ter številnih državljanov[8]. Posvetovanje je pokazalo, da ima civilna družba velika pričakovanja tako glede razvoja potenciala enotnega trga za spodbujanje rasti in ustvarjanja delovnih mest kot glede socialne razsežnosti notranjega trga in zaščite javnih storitev. Prednostne naloge, ki so jih poudarile zainteresirane strani iz gospodarstva, potrjujejo močno zavzetost za dosego skupnega cilja visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva .

V sklepih zasedanja z dne 10. decembra 2010[9] je Svet sprejel splošno usmeritev Akta za enotni trg, v skladu s katero naj bi enotni trg temeljil na trdnih gospodarskih in socialnih temeljih, ki bi omogočili razvoj visoko konkurenčnega gospodarstva. Svet se je zavezal, da bo nadaljeval s pregledom Akta za enotni trg ter v sodelovanju z Evropskim parlamentom in Komisijo čim prej določil prednostne ukrepe, ki naj bi se uresničili pred iztekom leta 2012. Evropski parlament je v resolucijah z dne 6. aprila 2011, ki temeljijo na poročilih poslancev Sandre Kalniete, Cristiana Silviuja Busoija in Antonia Fernanda Correie de Camposa[10], predstavil prednostne naloge za vzpostavitev enotnega trga za Evropejce, podjetja in rast na podlagi partnerstva in upravljanja.

Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja državljanov

Na podlagi prispevkov, zbranih med javnim posvetovanjem, mnenj in sklepov Evropskega parlamenta in Sveta ter mnenj Odbora regij[11] in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[12] je Komisija opredelila dvanajst pobud . Komisija predlaga, da EU za vsako izmed njih do konca leta 2012 sprejme ključni ukrep za spodbuditev rasti in okrepitev zaupanja državljanov.

Leta 2011 bo Komisija predložila zakonodajne predloge, potrebne za izvajanje ključnih ukrepov. To bo Parlamentu in Svetu omogočilo, da se odzoveta na poziv Evropskega sveta in do izteka leta 2012 sprejmeta prvi sveženj prednostnih ukrepov za ponovni zagon enotnega trga [13].

Vendar izbor prednostnih ukrepov ne pomeni, da bo Komisija zapostavila ukrepe na drugih področjih, opredeljenih v sporočilu „K aktu za enotni trg“; ti ukrepi naj bi enotni trg preoblikovali v platformo za rast in ustvarjanje delovnih mest. Nujno je treba ukrepati za rast in delovna mesta: predloženi načrt ukrepov je prvi korak na tej poti .

Potrebna pa bodo nadaljnja prizadevanja, zato je treba že zdaj pripraviti naslednje korake. Komisija bo predstavila še druge ukrepe, ki bodo namenjeni doseganju istih ciljev in bodo pomembno prispevali k ponovnemu zagonu enotnega trga. Konec leta 2012 bo ocenila napredek tega načrta ukrepov in predstavila program za naslednjo fazo. Skupek vseh ukrepov bo omogočil dosleden odziv politike na pomanjkljivosti notranjega trga, saj bo na podlagi strategije Evropa 2020 omogočil izdelavo vzorca za trajnostno, pametno in vključujočo rast.

Trajnostna rast

Skupek navedenih reform mora prispevati k trajnostnemu razvoju, ki bo temeljil na visoko konkurenčnem socialnem tržnem gospodarstvu [14]. Z reformami je treba spodbuditi socialni napredek in ustvarjanje delovnih mest ter prispevati k izboljšanju okolja in boju proti podnebnim spremembam . Prav tako naj reforme okrepijo zunanjo razsežnost notranjega trga . Prinesti morajo konkretne koristi državljanom , saj so namenjene prav njim. V igri je podpora državljanov projektu evropskega povezovanja in njihovo zaupanje.

Pametna rast

Reforme bodo enotni trg dopolnile in preoblikovale ter pripravile na izzive 21. stoletja, zlasti digitalno gospodarstvo. Naši industriji bodo omogočile, da bo bolj konkurenčna na mednarodnih trgih, ter Evropi zagotovile infrastrukturo, ki je nujna za prosti pretok oseb in blaga. Reforme naj prav tako spodbudijo inovacije in ustvarjanje, ki bodo prispevali k oživitvi trdne industrijske podlage v Evropi in razvoju konkurenčne družbe storitev .

Vključujoča rast

Reforme bodo olajšale ustanavljanje in razvoj malih in mikro podjetij , ki so nosilni steber nacionalnih gospodarstev in evropskega gospodarstva . Sestavni del reform bodo nadaljnja prizadevanja za pametnejšo pripravo zakonodaje in zmanjšanje upravnega bremena . Reforme naj bi odpravile konkretne težave Evropejcev ter poskrbele za to, da integracija ne bo škodovala socialnim pravicam, pač pa prispevala k oblikovanju bolj solidarne družbe.

V ta namen bo Komisija pri študijah učinka, ki bodo spremljale vsak zakonodajni predlog na področju notranjega trga, še naprej poglobljeno preučevala socialno razsežnost. . V svoje zakonodajne predloge bo vključila sklicevanje na socialne politike in pravice, če bo študija pokazala, da je to potrebno. Dosledno bo upoštevala člena 8 in 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Listino o temeljnih pravicah Evropske unije. Temeljne pravice zlasti določajo, da imajo delavci in delodajalci ali njihove organizacije v skladu s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in običaji v primeru nasprotja interesov pravico do kolektivnih ukrepov, vključno s stavko, za obrambo svojih interesov[15].

Vključujoča rast pomeni tudi, da je treba posebno pozornost nameniti invalidnim osebam, da bodo lahko uživale koristi od enotnega trga: potnikom z omejeno mobilnostjo je treba na primer olajšati potovanja, slabovidnim pa razširiti dostop do branja.

Integrirana strategija

Na podlagi sedmih vodilnih pobud strategije EU 2020 je Komisija že dejavna na več pomembnih področjih ukrepanja. Pobude, ki jih je sprejela na vseh področjih, pomembnih za oživitev gospodarstva, kot sta Načrt za energetsko učinkovitost 2011[16] ali preučitev „Akta za mala podjetja“ za Evropo[17], postopoma polagajo temelje za novo rast. Pri tem bodo ključno vlogo igrali finančni trgi in nadaljevale se bodo reforme na področju regulacije finančnih storitev za trajnostno rast[18].

2. 12 POBUD ZA OKREPITEV RASTI IN ZAUPANJA

2.1. Dostop MSP do financiranja

Ključni ukrep: zakonodaja, ki bo skladom tveganega kapitala s sedežem v eni državi članici olajšala naložbe brez ovir ali dodatnih zahtev v kateri koli drugi državi članici. Cilj tega ukrepa je MSP, ki se odločajo za tvegani kapital, omogočiti dostop do skladov s potrebnim strokovnim znanjem in izkušnjami ter zmogljivostjo za ponudbo kapitala po konkurenčni ceni[19]. |

Evropska unija ima z 21 milijoni MSP veliko prednost pri doseganju trajnostne rasti in ustvarjanju delovnih mest. Težave pri dostopu do financiranja so ena glavnih ovir, ki MSP preprečuje, da bi dala na trg nove izdelke, izboljšala svojo infrastrukturo in okrepila zaposlovanje[20]. S takimi težavami se srečujejo tako dobro ustaljena MSP kot hitro rastoča in inovativna MSP.

Večina dobro ustaljenih MSP ima v Evropi dostop do bančnih kreditov, ki pa se je zaradi finančne krize skrčil. Zato se je Komisija v februarja sprejetem Aktu za mala podjetja zavezala, da bo ocenila vpliv vseh predlogov za regulacijo finančnih storitev (na primer kapitalskih zahtev, ki jih morajo spoštovati banke) na MSP, in jih ustrezno naravnala.

Hitro rastoča in zlasti inovativna MSP imajo osrednjo vlogo pri razvoju inovativnega in trajnostnega gospodarstva, zato je bistveno, da se jim poenostavi dostop do financiranja. Taka podjetja pri iskanju finančnih sredstev prizadevajo za dostop do drugih oblik kapitala, ne le bančnih kreditov, da bi lahko tržila svoje inovacije. Trgi tveganega kapitala lahko zagotovijo potrebna sredstva, vendar v Evropi še niso dovolj razviti. Zaradi različnosti nacionalnih sistemov regulacije in fiskalnih ovir se skladi tveganega kapitala srečujejo s številnimi težavami pri zbiranju kapitala v tujini in čezmejnih poslih. Ta ključni ukrep se bo izvajal v tesnem sodelovanju s forumom o financiranju MSP.

Financiranje MSP bo obravnavano v načrtu ukrepov, ki bo preučil dostop do različnih virov financiranja in neposredno obravnaval tudi orodja za financiranje MSP in ustvarjanje okolja, ki bo spodbujalo razvoj in rast MSP.

Prav tako je treba spremeniti direktivo o preglednosti, izvedbeno uredbo direktive o prospektu in direktivo o zlorabi trga , da bodo obveznosti za MSP, ki kotirajo na borzi, bolj uravnotežene, hkrati pa ohranjena ista stopnja zaščite vlagateljev. Poleg tega je treba pri pregledu direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID) določiti posebne in prilagojene pogoje za pogajalske platforme, namenjene MSP, da se omogoči uvedba oznake kakovosti za te trge in olajša njihovo mreženje.

2.2. Mobilnost državljanov

Ključni ukrep: zakonodaja v zvezi s posodobljenim sistemom priznavanja poklicnih kvalifikacij[21]. Cilj je poenostaviti postopke medsebojnega priznavanja kvalifikacij mobilnih delavcev, posodobitev zakonodajnega okvira, preučitev reguliranih poklicnih dejavnosti ter okrepitev zaupanja in sodelovanja med državami članicami. Uvedba evropske poklicne izkaznice bi prispevala zlasti k spodbujanju mobilnosti strokovnjakov, hkrati pa bi bila podlaga za zaupanje med organi zadevnih držav članic. Od take izkaznice bi navsezadnje imeli koristi tudi potrošniki in delodajalci. |

Mobilnost in kvalifikacije delavcev so potrebne za ponovni zagon rasti v Evropi. Okrepljena mobilnost kvalificirane delovne sile bo povečala konkurenčnost evropskega gospodarstva. Še vedno je preveč regulativnih ovir, ki Evropejcem preprečujejo, da bi se v Evropski uniji zaposlili, kjer želijo, medtem ko so številna visoko kvalificirana delovna mesta nezasedena. Gospodarstvo bi imelo večje koristi od začasne mobilnosti delavcev, če bi bila ta bolj uveljavljena in temeljila na jasnejšem okviru, ki bi spodbujal tako obliko mobilnosti. Na nezakonodajnem področju je treba nadaljevati prizadevanja za uskladitev nacionalnih sistemov kvalifikacij na podlagi evropskega ogrodja kvalifikacij, da se izboljša primerljivost kvalifikacij pri mobilnosti.

Trg dela, ki je pod vplivom gospodarske krize in staranja prebivalstva, označujejo pomanjkanje delovne sile in težave delodajalcev pri iskanju zaposlenih z zahtevanim znanjem in spretnostmi. Zaradi tega mora biti državljanom omogočeno, da se hitro zamenjajo službo in se zaposlijo v drugi državi članici. To pa zahteva medsebojno priznavanje kvalifikacij in delovnih izkušenj med vsemi državami članicami.

Za spodbujanje mobilnosti je treba državljanom zagotoviti, da bodo lahko izračunali in ohranili svoje dodatne pokojninske pravice (prenosljivost) , tudi v primeru poznejše zaposlitve v drugi državi članici. Da se bo do leta 2012 mogoče odzvati na velika pričakovanja državljanov, bo odločilnega pomena popolna zavzetost Parlamenta in Sveta.

V ta namen bo Komisija na podlagi zelene knjige iz leta 2010[22] objavila belo knjigo o pokojninah, ki bo med drugim obravnavala vprašanje zaščite pokojninskih pravic ter države članice spodbudila k vzpostavitvi storitev spremljanja pokojnin za pomoč državljanom pri spremljanju razvoja svojih pokojninskih pravic. Nato bodo v letu 2012 predlagani zakonodajni ukrepi za spodbujanje zaščite pravic do pokojnine. Komisija bo sočasno tudi pregledala direktivo o institucijah, ki zagotavljajo poklicne pokojnine, da bi delavci in delodajalci imeli večje koristi od enotnega trga.

Komisija je predlagala tudi vrsto ukrepov za spodbujanje mobilnosti v okviru vodilne pobude „Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta“, na primer uvedbo „ evropskega potnega lista znanj in spretnosti“ , ki bo vsakomur omogočil, da podrobno opiše svoje pridobitve, znanja in spretnosti, osvojene skozi vse življenje[23].

Prav tako je treba olajšati mobilnost mladih, zlasti tistih, ki so zapustili šolanje brez pridobitve kvalifikacij. V ta namen bo Komisija Svetu predložila predlog priporočila za spodbujanje in priznanje usposabljanja zunaj šole [24].

2.3. Pravice intelektualne lastnine

Ključni ukrep: zakonodaja za uvedbo enotnega patentnega varstva za čim več držav članic in enotnega sistema reševanja patentnih sporov. Cilj je leta 2013 podeliti prve patente v okviru enotnega varstva[25]. |

Pravica intelektualne lastnine je v Listini o temeljnih pravicah[26]priznana kot lastninska pravica. Je ravno tako pomembna kot surovine ali industrijska osnova: med 45 in 75 % virov velikih podjetij je povezanih s pravicami intelektualne lastnine teh podjetij[27]. Tiste industrijske panoge, ki dobro izkoriščajo pravice intelektualne lastnine, ima strateško vlogo pri trajnostni rasti naših gospodarstev. Te panoge prinašajo inovacije, poleg tega pa ustvarjajo pomembno gospodarsko dodano vrednost ter zagotavljajo varna in visoko kvalificirana delovna mesta. Plače v takih panogah so v povprečju za 60 % višje od plač v drugih sektorjih.

Zaščita pravic intelektualne lastnine spodbuja naložbe v razvoj inovativnih izdelkov in storitev ob zagotavljanju primerne donosnosti naložb. Vzpostavljen bo zakonodajni okvir za učinkovito zaščito teh pravic ob upoštevanju temeljnih pravic. Tak okvir mora biti ena prednostnih nalog EU ter mora zagotavljati razširjanje informacij, izdelkov in storitev ter spoštovanje konkurenčnega prava.

Številni patenti in različni nacionalni sistemi reševanja sporov povzročajo velike stroške, zmanjšujejo učinkovitost in ustvarjajo pravno negotovost. Zato je nujno vzpostaviti zaščiti na podlagi enotnega patenta in enoten sistem reševanja sporov. Z enotno zaščito bi se stroški zmanjšali za 80 %.

Enako bi oblikovanje instrumenta za ovrednotenje pravic intelektualne lastnine olajšalo vzpostavitev resničnega evropskega trga patentov in licenc. Zaželeno je, da bi se nematerialno premoženje podjetij v obliki pravic intelektualne lastnine v celoti priznalo kot jamstvo za posojilo.

Treba je tudi poenostaviti sedanje sisteme za podeljevanje licenc avtorskih pravic za zakonite spletne ponudbe in zagotoviti njihovo preglednost[28]. V dobi interneta mora skupno upravljanje vse bolj temeljiti na evropskih modelih za spodbujanje licenc, ki pokrivajo več ozemelj in številne spletne storitve, hkrati pa zagotavljajo visoko raven zaščite imetnikov pravic. Tako preoblikovan zakonodajni okvir bi bil prožen in bi omogočil razvoj novih komercialnih modelov, kar bi spodbudilo obsežno in usmerjeno razširjanje ustvarjalnih vsebin vse bolj mobilnim potrošnikom. Treba je olajšati tudi uvedbo digitalne različice virov evropskih kulturnih ustanov, vključno z osirotelimi deli .

Spodbujanje zakonodajne ponudbe je treba podpreti s sprejetjem evropske zakonodaje, da se okrepi boj proti piratstvu in ponarejanju , zlasti s povečanjem vloge Evropske opazovalnice ponarejanja in piratstva ter z izboljšanjem sodelovanja med organi[29]. Treba je tudi pregledati zakonodajo na področju zaščite pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov. Letni stroški evropskih podjetij zaradi piratstva in ponarejanja so ocenjeni na 250 milijard EUR[30].

Prav tako je treba posodobiti sistem znamk v Evropi za izboljšanje zaščite znamk in povečanje koherentnosti evropskega sistema in nacionalnih sistemov. To bo poenostavilo postopke in zmanjšalo stroške, hkrati pa bo celoten sistem imel koristi od novih tehnologij, ki olajšujejo raziskave.

Ta vprašanja bo Komisija obravnavala v sporočilu o strategiji na področju intelektualne lastnine, ki ga bo sprejela v letu 2011.

2.4. Potrošniki, akterji na enotnem trgu

Ključni ukrep: Zakonodaja za alternativno reševanje sporov. Cilj je zagotoviti oblikovanje zunajsodnih pravnih sredstev, ki bodo potrošnikom omogočala enostavno, hitro in poceni reševanje sporov tre bodo spodbujala ohranitev odnosov med podjetji in njihovimi strankami. Ta ukrep bo vključeval sklop, namenjen elektronskemu trgovanju. |

Enotni trg je danost, s katero se potrošniki srečujejo v vsakdanjem življenju: na potovanjih, pri nakupih ali plačilih. Vendar vse prepogosto naletijo na številne ovire, poleg tega pa ne verjamejo zmeraj, da se bo morebitne in ne verjamejo zmeraj, da bodo v primeru težav dobili povračilo. Za ponovni zagon enotnega trga in zlasti digitalnega enotnega trga je zato bistveno, da se okrepi zaupanje potrošnikov pri izvajanju njihovih pravic. Boljše izvajanje prava bi preprečilo pomembne izgube, ki jih imajo potrošniki in ki po ocenah štejejo za 0,16 % bruto notranjega proizvoda Evropske unije. Okrepljeno zaupanje potrošnikov v čezmejno elektronsko trgovino bi omogočilo dodatne prihranke, ocenjene na približno 0,02 % BNP Evropske unije oz 2,50 milijarde EUR[31].

Poleg alternativnega reševanja sporov so bo Komisija nadalje prizadevala za oblikovanje evropskega pristopa do skupnih pritožb na podlagi rezultatov posvetovanja, ki ga je organizirala v ta namen.

Za okrepitev zaupanja potrošnikov v enotni trg so potrebni še drugi praktični ukrepi. Potrošniki morajo biti prepričani, da je blago, ki ga kupijo, zanesljivo ne glede na kraj njegovega porekla. Zato je bistveno pregledati direktivo o splošni varnosti proizvodov . Prav tako podjetja pričakujejo, da bodo države članice uporabljale enake predpise za zaščito po vsej EU. Zato bo Komisija v sodelovanju s carinskimi službami in službami za nadzor nad trgom izdelala večletni akcijski načrt za nadzor nad trgom , vključno z zunanjimi mejami. Akcijski načrt bodo nato izvajale države članice. Da bi potrošnikom zagotovili zanesljive informacije o okoljskih značilnostih proizvodov, bo Komisija v okviru akcijskega načrta o trajnostnem potrošništvu in proizvodnji pripravila pobudo o ekološki sledi proizvodov .

Zagotoviti je treba tudi pravilno izvajanje pravic potnikov pri vseh načinih prevoza, vključno pri osebah z omejeno mobilnostjo. Objavljeno bo sporočilo, ki bo povzemalo vse veljavne predpise v Evropski uniji na področju pravic potnikov pri vseh načinih prevoza: letalskem, železniškem, pomorskem in avtobusnem. Za boljšo zaščito potrošnikov bo Komisija v kratkem predlagala pregled direktive o pavšalnih potovanjih, zlasti tistih, ki se prodajajo na spletu.

Nadaljevala se bodo tudi dela v zvezi z zaščito potrošnikov maloprodajnih finančnih proizvodov , zlasti glede preglednosti bančnih stroškov in izboljšanja zaščite posojilojemalcev na trgu hipotekarnih posojil.

2.5. Storitve

Ključni ukrep: pregled zakonodaje o evropskem sistemu standardizacije za spremembo postopkov standardizacije, da bodo učinkovitejši, uspešnejši in bolj vključujoči ter se uporabljali tudi za storitve[32]. |

Standardizacija je eden ključnih pogojev za prost pretok blaga, saj zagotavlja interoperabilnost proizvodov ter njihovo varnost in kakovost. Vse bolj se uporablja v sektorju storitev, vendar zlasti na nacionalni ravni. To lahko ovira integracijo enotnega trga storitev. Ob celovitem upoštevanju potreb trga je treba razviti standardizacijo storitev na evropski ravni, da se prepreči nastajanje novih ovir in olajša čezmejni pretok storitev, zlasti poslovnih storitev , kot je logistika ali upravljanje objektov ( facility management). To bo eden pomembnih ciljev spremembe evropskega sistema standardizacije. Drug pomemben cilj bo vzpostavitev sistema, ki bo učinkovitejši, uspešnejši in bolj vključujoč. Sistem standardizacije mora omogočiti hitro sprejemanje standardov ter njihovo prilagajanje novim tehnologijam, zlasti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, okrepitev sodelovanja MSP in drugih zainteresiranih strani ter stalno dostopnost standardov vsem zainteresiranim uporabnikom.

Na splošno je dobro delovanje enotnega trga storitev eden bistvenih pogojev za ustvarjanje rasti in delovnih mest v Evropi. Medtem ko je evropsko gospodarstvo med letoma 1998 in 2008 v povprečju raslo za 2,1 % letno, je bila povprečna letna rast storitvenega sektorja 2,8 %. Zaposlovanje v storitvenem sektorju je naraščalo za 2 % letno v primerjavi z enoodstotno rastjo celotnega gospodarstva[33]. Za dobro delovanje enotnega trga storitev morajo vse države članice takoj zagotoviti celovito izvajanje direktive o storitvah , vključno z vzpostavitvijo enotnih okenc. Poleg tega bo Komisija v sodelovanju z državami članicami v skladu s sklepi zasedanja Evropskega sveta s 24. in 25. marca 2011 izvedla „ preskuse zmogljivosti “, da bi čim bolje preučila konkretno delovanje zakonodajnega okvira Skupnosti, ki se uporablja v nekaterih sektorjih, kot so sektor poslovnih storitev, gradbeni ali turistični sektor. Komisija bo podrobneje ocenila rezervacije, zadržanje kapitala, pravno obliko in zahteve na področju zavarovalništva. Vse to postavlja ovire za nemoteno integracijo trga storitev[34]. Na podlagi rezultatov vseh teh pobud bo Komisija v letu 2012 razmislila o nadaljnjih korakih. Posebno pozornost bo treba nameniti tudi trgovini in distribuciji, saj prispevata k ustvarjanju rasti in delovnih mest. Izdelana bo pobuda za boj proti nepoštenim poslovnim praksam med podjetji , ki naj omogoči opredelitev vrste in obsega težav, povezanih z nepoštenimi poslovnimi praksami med vsemi členi dobavne verige, popis obstoječe zakonodaje v državah članicah in ugotovitev stanja njenega izvajanja ter določitev različnih možnosti ukrepanja. Cilj ukrepov bo odprava nepoštenih praks, ki ogrožajo sposobnost preživetja podjetij, in spodbujati konkurenčnost različnih subjektov dobavnih verig v okviru učinkovitejšega in pravičnejšega enotnega trga trgovine in distribucije in ob upoštevanju pričakovanj potrošnikov in proizvajalcev glede konkurenčnosti cen. Zaradi pomembnosti poslovnih storitev bo Komisija oblikovala skupino na visoki ravni, ki bo zadolžena za preučitev pomanjkljivosti trga.

Brez poseganja v priznavanje diplom bo treba tudi razmisliti, kako zaradi vse pogostejšega pojava oprostitve davkov v izobraževanju zagotoviti kakovost storitev izobraževanja v okviru prostega pretoka storitev.

2.6. Omrežja

Ključni ukrep: Zakonodaja na področju energetske in prometne infrastrukture za določitev in razvoj strateških projektov evropskega interesa ter zagotovitev interoperabilnosti in intermodalnosti. |

Energetska, prometna in elektronska komunikacijska omrežja so temeljni steber enotnega trga. Učinkovita infrastruktura spodbuja hiter pretok oseb, blaga, različnih vrst energije in podatkov (z dodelitvijo ustreznega radioelektričnega spektra) po razumni ceni. Uspešnost gospodarske integracije je odvisna od integracije omrežij učinkovite infrastrukture.

Nova evropska politika za energetske infrastrukture [35] je nujna za spremembo načina načrtovanja in razvoja omrežij v EU. Treba je poiskati rešitve za manjkajoče člene, omrežja pa posodobiti v inteligentna omrežja, da se izboljša prenos energije. Nova zakonodaja naj olajša vzpostavljanje enotnega in inteligentnega omrežja , ki bo povečalo varnost oskrbe in pospešilo integracijo trgov, hkrati pa izboljšalo energetsko učinkovitost in spodbudilo potrošnjo obnovljive energije. Za uspešno integracijo nacionalnih energetskih omrežij in vzpostavitev enotnega evropskega omrežja je bistvenega pomena, da se pospešijo postopki za pridobitev dovoljenj in poveča njihova preglednost. Zaradi dolgih rokov za pridobitev dovoljenja za izvedbo novih projektov (pogosto več kot 10 let) to področje zahteva nujno ukrepanje.

Na področju prevoza bo treba izvesti ukrepe, predlagane v Beli knjigi o prometni politiki za leto 2050[36]. Ti ukrepi so namenjeni odpravi ovir za vzpostavitev resničnega enotnega trga za vse načine prevoza in vse nacionalne sisteme, vključno z inteligentnimi prometnimi sistemi, ter razvoju sodobnega omrežja kabotaže in multimodalnega prevoza. EU še vedno nima medsebojno povezanega, interoperabilnega in učinkovitega omrežja čezmejne infrastrukture. Sprememba skupnih smernic za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN–T) do leta 2011 naj bi z boljšo določitvijo projektov in izboljšanim spremljanjem odločitev omogočila odpravo glavnih ozkih grl, vzpostavitev manjkajočih členov ter povezavo med načini prevoza. Na podlagi novih smernic bo zasnovana osnovna mreža evropske strateške infrastrukture, ki bo povezovala vzhodne in zahodne dele Evropske unije ter bila neke vrste podlaga evropskemu omrežju mobilnosti ter enotnemu evropskemu prometnemu prostoru.

Radioelektrični spekter je bistvenega pomena za digitalno družbo, hitre brezžične storitve, gospodarsko okrevanje, rast, ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest in dolgoročno konkurenčnost EU. Glede na pomen razpoložljivosti in učinkovite uporabe spektra za vzpostavitev notranjega trga elektronskih komunikacij in za druga področja politike EU, sta Parlament in Svet pozvana, da hitro sprejmeta predlog sklepa o programu strateškega načrtovanja in uskladitvi uporabe radioelektričnega spektra v Evropi.

2.7. Enotni digitalni trg

Ključni ukrep: zakonodaja, ki bo zagotovila medsebojno priznavanje elektronske identifikacije in avtentifikacije po vsej EU ter pregled direktive o elektronskem podpisu, da se omogoči varna in nemotena elektronska interakcija med podjetji, državljani in javnimi upravami, s čimer se bo izboljšala učinkovitost storitev in javnih naročil, opravljanja storitev in elektronskega poslovanja, vključno z mednarodno razsežnostjo. |

Okrepitev zaupanja v elektronsko poslovanje je predpogoj za razvoj digitalnega notranjega trga, katerega prednosti bodo lahko državljani, podjetja in uprave v celoti izkoriščali. Bistven za dosego tega cilja je razvoj zaupniških elektronskih storitev, ki bodo spoštovale varstvo zasebnega življenja, zagotavljale pravno varnost in varnost izmenjav, delovale prek meja, se bodo uveljavile v vseh sektorjih dejavnosti, njihova uporaba pa bo enostavna, ekonomična in pod strogim nadzorom strani, vključenih v posel.

Za okrepitev zaupanja v elektronsko poslovanje bo Komisija oblikovala nov zakonodajni okvir. V njem bo predlagala pregled direktive o elektronskem podpisu , da se pojasnijo pojmi, poenostavi uporaba elektronskega podpisa in odpravijo ovire za interoperabilnost. Okvir bo zagotovil tudi medsebojno priznavanje storitev elektronske identifikacije in avtentifikacije . Poleg tega bo obravnaval tudi čezmejno delovanje nekaterih drugih zaupniških storitev. Instrumenti, predlagani na podlagi okvira, bodo splošni in ne bodo vezani na določen sektor dejavnosti, zlasti glede elektronske identitete . Okvir bo tehnološko nevtralen in odprt za vsa komunikacijska sredstva, kot so internet in mobilne komunikacije.

Razvoj digitalne tehnologije v vseh svojih vidikih je eden glavnih vzvodov za pospešitev rasti in ustvarjanja delovnih mest v EU. Nekaj primerov: industrija informacijskih in komunikacijskih tehnologij (dodana vrednost te industrije v evropskem gospodarstvu je bila leta 2007 približno 600 milijard EUR[37]), vse bolj razširjena redna in tudi dnevna uporaba interneta med Evropejci (leta 2010 je internet redno uporabljalo 65 % vseh uporabnikov interneta med evropskimi državljani, dnevno pa 53 %[38]), trg širokopasovnih povezav, ki je v letu 2010 vodil v svetovnem merilu[39], trg informacij javnega sektorja, vreden 27 milijard EUR[40]. Vodilna pobuda „Evropska digitalna agenda“[41] vključuje sveženj ukrepov za vzpostavitev enotnega digitalnega trga.

Storitve prenosa glasu in podatkov imajo vse bolj ključno vlogo v življenju Evropejcev. Na področju cen gostovanja ( roaming ) so regulativni ukrepi, ki jih je Unija sprejela od leta 2007, nedvomno prispevali k zmanjšanju stroškov telefonske komunikacije in povečanju preglednosti za potrošnike. Vendar so maloprodajne cene storitev prenosa podatkov v gostovanju še vedno veliko previsoke, zaradi česar se večina posameznikov in velik del podjetij ne odloča za uporabo teh storitev v tujini.

Razvoj enotnega digitalnega trga ovira pomanjkanje zaupanja potrošnikov: ti so zaskrbljeni zlasti glede varnosti spletnega plačevanja in spoštovanja pravic potrošnikov pri čezmejnih poslih[42], zlasti v zvezi z varnostjo proizvodov in ponarejanjem[43]. Pomanjkanje zaupanja in težave pri spletnih nakupih v drugih državah članicah pojasnjujejo majhen delež spletne trgovine v trgovini na drobno (manj kot 5 %) drobno in dejstvo, da je doslej le 9 % Evropejcev uporabilo storitve spletnega kupovanja v drugi državi članici[44]. Treba je zagotoviti, da bodo vsi državljani, vključno z najranljivejšimi ali tistimi, ki živijo na odročnih ozemljih, imeli dostop do resničnega enotnega trga. Komisija bo v ta namen pripravila načrt ukrepov za razvoj spletne trgovine . V sporočilu o načrtu bo ocenila izvajanje direktive o elektronskem poslovanju in preučila izzive, s katerimi se je treba spoprijeti: mikroplačila, varnost spletnega plačevanja, varstvo osebnih podatkov, boj proti ponarejanju, dostava naročil, odgovornost ponudnikov spletnih storitev, koherentnost evropske zakonodaje z učinkom na elektronsko poslovanje[45]. Komisija bo predlagala tudi ukrepe za spodbujanje razvoja integriranega prostora za plačilne kartice in druge inovativne oblike plačevanja.

Odpraviti je treba diskriminacijo na podlagi geografske lokacije, zlasti pri elektronskem poslovanju. Komisija bo oblikovala smernice [46] za odpravo neutemeljenih diskriminacij na podlagi nacionalnosti ali kraja stalnega prebivališča, zlasti pri elektronskem poslovanju.

Direktiva o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (PSI[47]) je uvedla osnovne pogoje za ponovno uporabo številnih podatkov, ki jih proizvedejo javne uprave ter lahko spodbudijo trge vsebin in storitev, če so na voljo v preglednem in nediskriminatornem okolju[48]. Pregled te direktive bo omogočil, da bodo informacije javnega sektorja pomemben vir možnosti in rasti za številne druge inovativne sektorje.

2.8. Socialno podjetništvo

Ključni ukrep: zakonodaja za oblikovanje evropskega okvira, ki bo olajšal razvoj skladov za solidarnostne naložbe. Tak okvir bi povečal učinek nacionalnih pobud, saj bi skladom omogočil dostop do priložnosti, ki jih nudi enotni trg (dostop do priložnosti za naložbe in do vlagateljev s sedežem v kateri koli državi članici). |

Notranji trg temelji na „na visoko konkurenčnem socialnem tržnem gospodarstvu“, ki odraža razvoj v smeri vključujoče rasti, ki bo socialno pravičnejša in ekološko trajnostna. Razvijajo se novi gospodarski modeli, ki dajejo prednost družbenim vidikom pred golim finančnim dobičkom. Ta razvoj mora priti do izraza tudi na enotnem trgu. Treba je zagotoviti enake konkurenčne pogoje, podpreti prakse, ki v gospodarstvo uvajajo več pravičnosti in tako prispevajo k boju proti izključenosti. Izkoristiti je treba odličen finančni vzvod, ki ga nudi evropska panoga upravljanja premoženja (v letu 2009 vredna 7 000 milijard EUR), da se spodbudi razvoj podjetij, ki se poleg legitimnega iskanja finančnega dobička zavzemajo tudi za doseganje ciljev splošnega interesa, socialnega razvoja in etičnih ali okoljskih ciljev. Da bi bila pravila enaka za vse, bo Komisija predložila zakonodajni predlog o preglednosti socialnih in okoljskih informacij, ki jih dajejo na voljo podjetja v vseh sektorjih.

Sektor socialnega gospodarstva na notranjem trgu bo moral imeti na voljo oblike organizacije s posebnim pravnim statusom, da se bo lahko razvijal in dosegal zastavljene cilje. Zadružni sektor je na primer bolj dinamičen kot kadar koli doslej[49], vendar je treba preučiti razloge za majhno uporabo statuta evropske zadruge. Družbe za vzajemno zavarovanje so dejavne v sektorjih, ki so bistveni za državljane (zdravstveni, bančni, zavarovalniški), vendar le redko ponujajo storitve v več državah članicah. Te družbe predstavljajo 25 % zavarovalniškega trga in 70 % skupnega števila podjetij tega sektorja, zato jih je treba upoštevati kot akterje enotnega trga. Ustanove pomembno prispevajo k financiranju inovativnih pristopov in pobud splošnega interesa. Vendar se srečujejo s težavami pri ustanavljanju v drugih državah članicah ali pri združevanju svojih sredstev prek meja. Za odpravo teh težav bo Komisija oblikovala predlog uredbe o statutu evropske ustanove.

Nekatera podjetja so se poleg tega zavezala k boju proti izključenosti, ne da bi se pri tem odpovedala dobičku. Pogosto so to zelo mala podjetja, dejavna na lokalni ravni, ki pa imajo močan potencial za rast in ustvarjanje delovnih mest[50]. Z ustreznimi pravnimi sredstvi[51] je treba zagotoviti, da bodo taka podjetja imela možnosti za razvoj na enotnem trgu, kar mora biti njihov cilj, namesto, da so omejena na nacionalna ozemlja.

Evropska komisija bo v letu 2011 predložila „ pobudo za socialno podjetništvo“ in tako na podlagi evropske platforme proti revščini in socialni izključenosti[52] podpirala razvoj socialnega gospodarstva kot instrumenta dejavnega vključevanja. Poleg tega bo olajšala dostop do finančnih programov Unije, primernih za uporabo na tem področju.

Prav tako leta 2011 bo sprejela sporočilo o družbeni odgovornosti podjetij. Družbena odgovornost podjetij je širši pojem od socialnega podjetništva in spodbuja vse vrste podjetij, da si pri vsakdanjih dejavnostih prizadevajo za doseganje socialnih in okoljskih ciljev.

2.9. Obdavčitev

Ključni ukrep: pregled direktive o obdavčitvi energije za zagotovitev dosledne obravnave različnih virov energije, da bi se bolj upoštevale energijska vsebnost proizvodov in emisije CO2. |

Davčna ureditev EU ni prilagojena enotnemu trgu 21. stoletja niti izzivom trajnostnega razvoja. Ne omogoča enake obravnave končnih potrošnikov na notranjem trgu, hkrati pa ne spodbuja dovolj praks, ki so najbolj varčne z energijo, ali ki najbolj upoštevajo okolje. Sodobna davčna politika mora omogočiti usmerjanje potrošništva k boljši uporabi virov energije, pri čemer je treba prednost nameniti čistim virom energije.

Podjetja z enotami v različnih državah članicah Unije morajo oddati različne prijave za davek od dobička pri različnih davčnih upravah. Komisija namerava z uvedbo konsolidirane davčne osnove za podjetja (CCCTB) uskladiti načine izračuna obdavčljivega dobička, da bi za zadevna podjetja veljala enaka pravila ne glede na državo članico obdavčitve[53]. Vzpostavitev enotne kontaktne točke za davčne zadeve bo olajšala odnose med podjetji in davčno upravo z razvojem upravnega sodelovanja med davčnimi organi držav članic. Konsolidirana davčna osnova za podjetja bi podjetjem po vsej EU z zmanjšanjem stroškov usklajevanja letno prihranila 700 milijonov EUR, s konsolidacijo pa še nadaljnje 1,3 milijarde EUR. Poleg tega bi podjetja, ki razmišljajo o čezmejni širitvi, skupaj prihranila do eno milijardo EUR. Letni pregled rasti konsolidirano davčno osnovo za podjetja obravnava kot enega od ukrepov, ki spodbujajo rast, zato si je treba prednostno prizadevati za njeno uvedbo do izteka leta 2012. Bistveno je, da sta pri teh prizadevanjih dejavno vključena Parlament in Svet, da se bo možno odzvati na velika pričakovanja podjetij glede poenostavitve regulativnega okolja.

Prav tako je treba pregledati sistem DDV za oblikovanje končnega sistema, ki se bo uporabljal za čezmejne posle in načine njihove obdavčitve, da bi se zmanjšali posebni upravni stroški, ki nastajajo pri teh poslih, hkrati pa povečala varnost celotne trgovske verige, zlasti za MSP. Komisija namerava pred iztekom leta 2011 opredeliti sestavne dele strategije za DDV, ki bodo podlaga poznejšim zakonodajnim predlogom. Ti predlogi bodo preučeni v okviru naslednje faze okrepitve enotnega trga po letu 2012.

Čezmejno obdavčenje za državljane predstavlja številne probleme, ki jih je treba odpraviti. Sporočilo Komisije o odstranjevanju čezmejnih davčnih ovir za državljane[54] je izpostavilo najpomembnejše probleme, zlasti dvojno obdavčitev, davčno diskriminacijo in otežen odstop do informacij in davčnih uprav drugih držav članic. Komisija je napovedala ukrepe za odpravo značilnih problemov. Možne rešitve vključujejo zlasti zavezujoči mehanizem za reševanje sporov na področju dvojnega obdavčenja, vzpostavitev enotnih točk dostopa do uprav in davčno obravnavo čezmejnega dedovanja.

2.10. Socialna kohezija

Ključni ukrep: Zakonodaja za izboljšanje in okrepitev prenosa, uporabe in dejanskega upoštevanja Direktive o napotitvi delavcev[55], ki vsebuje ukrepe za preprečevanje in kaznovanje kakršne koli zlorabe veljavnih pravil, in zakonodaja za razjasnitev uveljavljanja pravic do ustanavljanja in opravljanja storitev v povezavi s temeljnimi socialnimi pravicami. |

V socialnem tržnem gospodarstvu naj bi enotnejši evropski trg storitev brez izravnavanja navzdol zagotovil, da lahko podjetja enostavneje opravljajo storitve v celotni Evropski uniji, zlasti z napotitvijo svojih delavcev, ter hkrati zagotovil več boljših delovnih mest in visoko raven zaščite delavcev in njihovih socialnih pravic.

V tem pogledu je treba izboljšati uporabo zakonodajnega okvira o napotitvi delavcev, da se olajša kroženje informacij med podjetji in organi držav članic, okrepi nadzor in bojuje proti zlorabam, zlasti na področju pravic delavcev.

V zakonodaji o enotnem trgu je treba dosledno upoštevati člena 8 in 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije in Listino o temeljnih pravicah Evropske unije, ki ima sedaj enako pravno veljavo kot Pogodba. Komisija bo torej predlagala horizontalno zakonodajo, ki bo omogočala razjasnitev uveljavljanja pravic do ustanavljanja in opravljanja storitev v povezavi s temeljnimi socialnimi pravicami, vključno s pravico do kolektivnega ukrepanja, v skladu z zakonodajo in nacionalnimi praksami ter ob upoštevanju prava Unije[56].

Poleg tega evropski projekt v središče svojih prizadevanj postavlja socialno in ozemeljsko kohezijo Unije ter priznava, da sama tržna dinamika ne prinaša primernega odgovora na vse skupne potrebe. Storitve splošnega gospodarskega interesa so bistvena sestavina evropskega socialnega modela, t.j. visoko konkurenčnega in socialno vključujočega gospodarstva.

Evropska unija zlasti v členu 14 PDEU in v Protokolu št. 26, ki je priložen pogodbam, priznava pomen storitev splošnega gospodarskega interesa za spodbujanje socialne in ozemeljske kohezije Unije in njenih držav članic ter osrednjo vlogo in diskrecijsko pravico nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, da v skladu z načelom subsidiarnosti zagotavljajo, naročajo izvajanje in organizirajo storitve splošnega gospodarskega interesa na način, ki v največji meri ustreza potrebam uporabnikov.

Na področju javnih naročil je Komisija pred nedavnim začela razpravo za pojasnitev odnosa med pravili o državnih pomočeh, pravili o javnih naročilih in shemi, ki se uporablja za interne storitve.

V skladu s členom 106 PDEU je spremljanje združljivosti izvajanja in financiranja storitev splošnega gospodarskega interesa z načeli in določbami Pogodbe na področju konkurence v izključni pristojnosti Komisije. Prav tako se je začela razprava tudi o prihodnji reviziji paketa ukrepov o državnih pomočeh za storitve splošnega gospodarskega interesa (imenovan tudi „paket pravil, sprejet po sodbi v zadevi Altmark“)[57]. Cilj prihodnje reforme bi moral biti dvojen, in sicer zagotovitev pojasnil ter diferenciran in proporcionalen pristop. Komisija zato namerava po potrebi zagotoviti pojasnila glede več ključnih pojmov. Ob tem želi tudi zagotoviti, da bo raven natančnosti pregleda državnih pomoči sorazmerna z naravo zagotovljenih storitev in njihovim obsegom.

Komisija bo v sporočilu, ki bo sprejeto do konca leta 2011, predstavila ukrepe, katerih cilj je zagotoviti, da bo za storitve splošnega gospodarskega interesa, vključno s socialnimi storitvami splošnega interesa, vzpostavljen okvir za izvajanje njihovega poslanstva.

Komisija bo preučila tudi ukrepe, ki so nujni, da se v povezavi s členom 14 in Protokolom št. 26 zagotovi, da bodo imeli vsi državljani za primerno ceno dostop do storitev, ki so bistvene za njihovo vsakdanje življenje, da se lahko vključujejo v gospodarsko in socialno življenje, pri čemer bo upoštevana vloga držav članic pri zagotavljanju, naročanju izvajanja in organiziranju teh storitev. Pri tem bo treba upoštevati spreminjajoče se potrebe Evropejcev.

Komisija ugotavlja, da nimajo vsi državljani možnosti za aktivno sodelovanje na enotnem trgu. Tako na primer ni v celoti zagotovljen dostop do osnovnih bančnih storitev, ki je ključni pogoj za vključenost v gospodarsko in socialno življenje. Komisija bo zato predlagala pobudo o dostopu do osnovnega plačilnega računa po sprejemljivi ceni za vse državljane, ne glede na kraj prebivališča v EU.

2.11. Regulativno okolje podjetij

Ključni ukrep: Poenostavitev direktiv o računovodskih pravilih glede obveznosti finančnega poročanja in zmanjšanje upravnih ovir, zlasti za MSP. |

Evropski svet je v sklepih zasedanj s 24. in 25. marca 2011 poudaril potrebo po zmanjšanju regulativnih omejitev, zlasti za MSP, tako na evropski kot nacionalni ravni; o dokumentu bo Komisija poročala Evropskemu svetu[58]. Obseg prednosti enotnega trga je odvisen od enostavnosti, s katero se lahko osebe, proizvodi, storitve in kapital prosto gibajo med državami članicami. Cilj politik enotnega trga je spodbujati to gibanje z odstranitvijo ovir in oblikovanjem regulativnega okolja, ki v največji možni meri zmanjša upravno breme.

Glavni cilj predloga revizije direktiv o računovodskih pravilih je zmanjšati to upravno breme, ki je posledica računovodskih obveznosti, naloženih mikro in malim podjetjem, ki so delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo. S tem predlogom lahko pride do prihrankov v višini 1,5 milijarde EUR letno za 1,1 milijona malih podjetij ter v višini 5,2 milijarde EUR letno za 5,9 milijona mikro podjetij[59]. Do prihrankov bi prišlo zlasti zaradi zmanjšanja obveznosti finančnega poročanja za mikro in mala podjetja. Poleg poenostavitve je cilj revizije direktiv tudi izboljšati jasnost in primerljivost finančnega stanja malih in velikih podjetij v EU. Predlog Komisije za izvzetje mikro podjetij iz določb direktiv o računovodskih pravilih mora biti sprejet v Svetu in Parlamentu.

Uvedba harmoniziranih evropskih pravil nadomešča 27 nacionalnih pravil in tako sama po sebi pomeni zmanjšanje regulativnega bremena. Poleg tega obstajajo prizadevanja za dodatno zmanjšanje upravnega bremena, ki nastane zaradi evropskih pravil[60]. V ta namen je Komisija predložila predlog za oblikovanje statuta evropskih zasebnih podjetij , ki ga še vedno obravnava Svet EU, ki bi mu moral dati zeleno luč.

Komisija je za spodbujanje dejavnosti MSP sprejela Akt za mala podjetja [61]. Ta v vse evropske politike uvaja načelo „najprej pomisli na male“ in vključuje sklop konkretnih ukrepov za povečanje konkurenčnosti MSP na enotnem trgu.

Za enostavnejše čezmejne posle na enotnem trgu je treba uvesti neobvezni instrument evropskega pogodbenega prava . Prav tako bi bilo treba sprejeti uredbo za poenostavitev čezmejne izterjave dolgov . S tem bi se obstoječa pravila še dodatno poenostavila, kar bo koristilo državljanom in podjetjem, ki si na tem področju želijo več pravne varnosti.

2.12. Javna naročila

Ključni ukrep: Revidiran in posodobljen zakonodajni okvir o javnih naročilih s ciljem oblikovanja uravnotežene politike, ki podpira povpraševanje po blagu, storitvah in delu, ki so okolju prijazni, družbeno odgovorni in inovativni. Rezultat revizije morajo biti tudi enostavnejši in bolj prožni postopki za naročnike in enostavnejši dostop za podjetja, zlasti MSP[62]. |

Javni organi porabijo okoli 18 % BDP Evropske unije za blago, storitve in delo. Evropska in nacionalna zakonodaja je javna naročila odprla lojalni konkurenci, da se državljanom ponudi boljša kakovost za primernejšo ceno.

Glede na velik obseg blaga, storitev in dela, ki so predmet naročil, javno naročanje omogoča povečanje povpraševanja po blagu, storitvah in delu, ki so okolju prijazni, družbeno odgovorni in inovativni. To pomeni, da so lahko javna naročila način za oblikovanje bolj ekološkega, socialnega in inovativnega notranjega trga. Treba je tudi preučiti, kako poenostaviti postopke in jih narediti bolj prožne, da se poveča učinkovitost javnega naročanja. Vendar pa taka poenostavitev ne sme povzročiti omejevanja dostopa do trga na evropski ravni, pač pa mora postati dostop do naročil še enostavnejši, zlasti za MSP in čezmejno trgovino, vključno s skupnimi nakupi različnih naročnikov. Odstotek javnih naročil, ki so dodeljena podjetjem iz druge države članice, je še vedno relativno nizek, zlasti v primerjavi s stopnjo prodora pri zasebnih naročilih.

Koncesije za storitve imajo veliko gospodarsko težo[63] in predstavljajo večino javno-zasebnih partnerstev. Zakonodajni okvir bo omogočil, da bo ta partnerstva spremljala večja pravna varnost.

Odprtje javnih naročil konkurenci prinaša koristi tako na svetovni kot evropski ravni. Da se zagotovi, da bo to odprtje opravljeno v duhu vzajemnosti in vsestranske koristi ter bo evropskim in tujim podjetjem omogočalo enake možnosti in zagotovilo lojalno konkurenco, je treba oblikovati tudi evropsko zakonodajo o dostopu podjetij iz tretjih držav do javnih naročil, ki bo omogočila oblikovanje zavez na evropski ravni.

3. POGOJI ZA USPEH, OKREPLJENO UPRAVLJANJE ENOTNEGA TRGA

Da bodo imeli predlagani ukrepi pričakovani učinek na rast in delovna mesta, je treba izpolniti pogoje za njihov razvoj in dejansko izvajanje. Ti pogoji so štirje: (1) uspešnejši dialog s celotno civilno družbo; (2) tesnejše partnerstvo z različnimi akterji; (3) učinkovito obveščanje državljanov in podjetij ter (4) učinkovitejši nadzor izvajanja pravil enotnega trga.

Vključiti civilno družbo in spodbujati redno ocenjevanje

Javno posvetovanja je jasno izpostavilo, da želi biti civilna družba bolj vključena v razvoj enotnega trga kot v preteklosti[64]. Komisija bo, da pokaže svojo trdno zavezo, redno objavljala seznam 20 glavnih pričakovanj, ki jih imajo državljani in podjetja na podlagi dejanskih izkušenj z enotnim trgom. Ta seznam, ki ga bo Komisija predložila forumu o enotnem trgu , bo dejanski pokazatelj stanja delovanja enotnega trga . V forumu se bodo redno zbirali akterji na tem trgu: podjetja, socialni partnerji, nevladne organizacije in organizacije, ki predstavljajo državljane, javni organi različnih vladnih ravni in parlamenti. Raziskal bo stanje enotnega trga, zlasti prenos in izvajanje direktiv, ter služil izmenjavi dobrih praks. Prispeval bo k razvoju rednega ocenjevanja politik in bo imel vlogo pri spremljanju akta o enotnem trgu ter bo pomagal pri merjenju učinka akta na terenu. K tej oceni bodo prispevala tudi prizadevanja varuha človekovih pravic. Za okrepitev tega zadnjega vidika bo Komisija uporabila omejeni niz kazalnikov, ki so navedeni v Prilogi 2.

Prav tako je treba okrepiti vlogo socialnih partnerjev in jim dati možnost, da predstavijo svoje mnenje o vprašanjih gospodarske in socialne kohezije.

Oblikovati partnerstva in spodbujati sodelovanje

Teritorialni organi so poudarili potrebo po okrepitvi in poglobiti partnerstev med vsemi akterji enotnega trga, zlasti med državami članicami in s Komisijo, ter jasno izrazili svojo pripravljenost, da so v celoti vključeni v oblikovanje politik enotnega trga. To pomeni, da bodo v večji meri vključeni v posvetovanja o posebnih predlogih Komisije, izboljšali pa se bodo tudi načini spodbujanja sodelovanja med nacionalnimi upravami na ravni sprejemanja posameznih odločitev, kar je pogosto na teritorialni ravni. V ta namen bo okrepljena pravna varnost elektronskega sistema za izmenjavo informacij (IMI), v katerega je vključenih že 6 000 uprav . V prihodnjih predlogih Komisije bi bilo ta sistem treba uporabljati prednostno kot partnersko orodje za izvajanje pravil enotnega trga. Za spodbujanje izmenjav med upravami bi bilo treba razviti tehnološke možnosti strojnega prevajanja.

Boljša obveščenost za boljše izvajanje pravil o notranjem trgu

Poleg navedenega bi lahko enotni trg, če bi vse države članice v celoti izvajale pravni red (zlasti veljavno evropsko zakonodajo), prispeval k rasti ter zagotavljal celovite koristi podjetjem in državljanom . Ti so prvi, ki lahko dosežejo spoštovanje svojih pravic. Pogoj za to je poznavanje lastnih pravic, saj jih lahko le tako uveljavljajo in v primeru nespoštovanja teh pravic poiščejo pomoč. Komisija bo v sodelovanju z državami članicami utrdila tudi enotno vstopno točko („ Tvoja Evropa “), da ta postane enotna točka za zagotavljanje informacij in pomoči na evropski in nacionalni ravni. Nujno je treba izboljšati tudi razmere, v katerih se lahko najde konkretne rešitve hitro in brez stroškov za državljane in podjetja, katerih pravice se ne spoštujejo v celoti. To je pomembno, če naj ljudje zaupajo v enotni trg in imajo s tem željo na njem zavzeti svoje mesto. V ta namen bodo Komisija in države članice v mrežo „ Solvit “ trdneje povezale nacionalne organe .

Pravila o zagotavljanju enakih pogojev in njihova enotna uporaba

Uporaba alternativnih načinov reševanja sporov mora biti sistematična[65], a ko prihaja do težav, ki so zlasti posledica bolj strukturnih problemov, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje, mora Komisija na celovit način uporabiti postopke iz člena 258 Pogodbe (PDEU). Med posvetovanjem so zainteresirane strani vztrajale, da je pomembno zagotavljati enake pogoje za vse udeležence na enotnem trgu, in pokazale na več mrtvih točk. Komisija bo zato na tem področju izvajala odločnejšo politiko in bo države članice pozvala, naj izboljšajo prenos v nacionalno pravo in njegovo prilagajanje ob uporabi številčnih ciljev. S tem pristopom se je nedoseganje prenosa že zmanjšalo na 1 %, vendar je zdaj treba še povečati prizadevanja. Za dobro in celovito uporabo pravil o enotnem trgu s strani vseh držav članic je do leta 2012 po zahtevah Evropskega parlamenta treba izpolniti naslednje: (i) države članice morajo dati na voljo korelacijske tabele, namenjene za objavo; (ii) določiti je treba številčne cilje, ki omejujejo nedoseganje prenosa na 0,5 %[66] in primanjkljaj skladnosti nacionalnega prava na 0,5 %[67]; (iii) bolj učinkovito je treba uporabljati postopke za ugotavljanje kršitev ob uporabi številčnih ciljev v vezi s fazami postopka.

Tako bo Komisija lahko predlagala instrument vzajemnega vrednotenja po parih, kadar bo direktiva za prenos zadevala ključni sektor, v katerem je zakonodaja na nacionalni ravni posebno obsežna.

Pravila na svetovni ravni

Uspešnost notranjega trga in evropskih podjetij v okviru svetovne konkurence je odvisna od sposobnosti Evropske unije, da zagotavlja usklajenost in vzajemnost svojih notranjih in zunanjih politik. V ta namen bo Komisija izvajala politiko spodbujanja zbliževanja zakonodaje in se bo zavzemala za širše sprejetje mednarodnih standardov. Pogajala se bo o trgovinskih sporazumih s posebnim poudarkom na dostopu do trgov, pa tudi na zbliževanju zakonodaje. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti državam kandidatkam za pristop k Evropski uniji, ki morajo sprejeti pravni red Skupnosti, pa tudi sosednjim državam in strateškim partnericam Unije, da se spodbudi gospodarsko povezovanje in izboljša vzajemni dostop do trgov ter zbliža zakonodaja, zlasti na podlagi poglobljenih sporazumov o prosti trgovini.

4. NASLEDNJI KORAKI IN SKLEP

Določitev prednostnih nalog, na katere se bomo osredotočili v naslednjih 18 mesecih, nas ne omejuje pri načrtovanju korakov po letu 2012. Enotni trg je treba resnično preusmeriti in aktivirati, da bo izpolnjeval cilje strategije Evropa 2020, ki bo naslednjih 10 let naša referenčna točka. Enotni trg bi moral prispevati k doseganju ciljev trajnosti in bolj učinkovite uporabe virov, k inovativnosti, socialnemu vključevanju in ozemeljski koheziji ter k razvoju strategije zaposlovanja.

Konec leta 2012 se bo odvijala nova faza v razvoju enotnega trga. Razprave bodo temeljile na obsežni ekonomski študiji, katere rezultati naj bi omogočili ugotoviti, kje obstajajo vrzeli z neizkoriščenimi možnostmi za rast, in po potrebi opredeliti nove spodbude za rast. Komisija se bo z uporabo svojih novih instrumentov upravljanja posvetovala tudi s civilno družbo in vsemi akterji enotnega trga.

Državljani in podjetja ne bodo mogli v celoti izkoristiti prednosti enotnega trga, če se Akt za enotni trg in z njim povezani prednostni ukrepi ne bodo začeli izvajati hitro in ambiciozno . Program ukrepov je temeljni prispevek k prizadevanjem za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in mu je zato treba nameniti najvišjo stopnjo prednostne obravnave. K sodelovanju bo treba pritegniti vse evropske institucije, države članice in zainteresirane strani.

Komisija zato:

- poziva Evropski parlament, Evropski svet, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, da v celoti podprejo Akt za enotni trg;

- poziva Evropski svet, da podpre dvanajst prednostnih nalog, ki jih določa Akt za enotni trg, in njihovo prednostno izvajanje;

- poziva Evropski parlament in Svet, da ključnim ukrepom iz Akta za enotni trg v zakonodajnem postopku namenita prednostno obravnavo najvišje stopnje in se sporazumeta o njihovem hitrem sprejetju, najpozneje do konca leta 2012;

- bo v okviru evropskega semestra in ob upoštevanju pregleda med pomladanskim zasedanjem Evropskega sveta Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu poročala o napredku pri izvajanju Akta za enotni trg in njegovih ključnih ukrepov;

- bo sodelovala z državami članicami pri omogočanju hitrega izvajanja Akta za enotni trg in njegovih ključnih ukrepov;

- poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe držav članic, da zagotovijo izvajanje in spoštovanje pravil enotnega trga;

- poziva vse zainteresirane strani, poslance Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, predstavnike nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter druge udeležence, da dejavno sodelujejo na „dnevu enotnega trga“, v okviru katerega bodo na nacionalni in evropski ravni potekale razprave o doseženem napredku in izzivih, s katerimi se je treba soočiti, zlasti v okviru foruma o enotnem trgu.

Priloga 1: Preglednica ključnih ukrepov

Ključni ukrep | Vzvod | Predlog Komisije |

1 | Zakonodaja, ki bo skladom tveganega kapitala s sedežem v eni državi članici olajšala naložbe brez ovir ali dodatnih zahtev v kateri koli drugi državi članici. | Dostop MSP do financiranja | Zadnje četrtletje leta 2011 |

2 | Zakonodaja v zvezi s posodobljenim sistemom priznavanja poklicnih kvalifikacij. | Mobilnost državljanov | Zadnje četrtletje leta 2011 |

3 | Zakonodaja za uvedbo enotne zaščite s patentom za čim več držav članic in poenoten sistem reševanja sporov, katere cilj je leta 2013 podeliti prve patente enotne zaščite. | Pravice intelektualne lastnine | Drugo četrtletje leta 2011 |

4 | Zakonodaja za alternativno reševanje sporov. Ta ukrep bo vključeval sklop, namenjen elektronskemu trgovanju. | Potrošniki, akterji na enotnem trgu | Zadnje četrtletje leta 2011 |

5 | Pregled zakonodaje o evropskem sistemu standardizacije za spremembo postopkov standardizacije, da bodo učinkovitejši, uspešnejši in bolj vključujoči ter se bodo uporabljali tudi za storitve. | Storitve | Drugo četrtletje leta 2011 |

6 | Zakonodaja na področju energetske in prometne infrastrukture za določitev in razvoj strateških projektov evropskega interesa ter zagotovitev interoperabilnosti in intermodalnosti. | Omrežja | Zadnje četrtletje leta 2011 Tretje četrtletje leta 2011 |

7 | Zakonodaja, ki bo zagotovila medsebojno priznavanje elektronske identifikacije in avtentifikacije po vsej EU ter pregled direktive o elektronskem podpisu. | Enotni digitalni trg | Prvo četrtletje leta 2012 |

8 | Zakonodaja za oblikovanje evropskega okvira, ki bo olajšal razvoj skladov za solidarnostne naložbe. | Socialno podjetništvo | Zadnje četrtletje leta 2011 |

9 | Pregled direktive o obdavčitvi energije za zagotovitev dosledne obravnave različnih virov energije, da bi se bolj upoštevale energijska vsebnost proizvodov in emisije CO2. | Obdavčitev | Drugo četrtletje leta 2011 |

10 | Zakonodaja za izboljšanje in okrepitev prenosa, uporabe in dejanskega upoštevanja direktive o napotitvi delavcev[68] in zakonodaja za pojasnitev uveljavljanja pravic do ustanavljanja in opravljanja storitev s temeljnimi socialnimi pravicami. | Socialna kohezija | Zadnje četrtletje leta 2011 |

11 | Poenostavitev direktiv o računovodskih pravilih | Regulativno okolje podjetij | Drugo četrtletje leta 2011 |

12 | Revidiran in posodobljen zakonodajni okvir o javnih naročilih | Javna naročila | Zadnje četrtletje leta 2011 |

Priloga 2: Kazalniki za enotni trg

- Trgovina z blagom in storitvami znotraj EU: leta 2009 je trgovina z blagom znotraj EU znašala 37 % BDP (4 320 milijard EUR), trgovina s storitvami pa 10,5 % BDP (1 233 milijard EUR)[69].

- Elektronsko trgovanje znotraj EU: leta 2010 je 9 % evropskih državljanov kupovalo pri dobaviteljih s sedežem v drugih državah članicah[70].

- Število vloženih in odobrenih zahtevkov za podelitev evropskega patenta: leta 2010 (ocena) je bilo pri Evropskem patentnem uradu vloženih 235 029 zahtevkov za evropski patent; podeljenih je bilo 58 108 evropskih patentov[71].

- Čezmejno sodelovanje med javnimi upravami v EU (IMI): konec leta 2010 je bilo v sistemu IMI registriranih 5 737 pristojnih organov[72].

- Nedoseganje prenosa evropske zakonodaje o notranjem trgu: nedoseganje prenosa je za celotno EU konec leta 2010 znašalo 0,9 %[73].

- Število državljanov EU, ki so delali v eni od drugih držav članic: leta 2009 5,8 milijona državljanov, kar znaša 2,5 % aktivnega prebivalstva EU[74].

[1] A7-0132/2010.

[2] Komisija je Pedru Solbesu naročila pripravo poročila o stanju teh regij.

[3] Evropsko gospodarstvo naj bi po ocenah do leta 2020 raslo za 1,5 % letno. 9,6 % aktivnega prebivalstva je brezposelnega. Sporočilo Komisije „Letni pregled rasti: spodbujanje ukrepov EU za celovit odziv na krizo“, str. 2 in 3.

[4] COM(2010) 2020.

[5] Sporočilo „Letni pregled rasti“ – COM(2011) 11.

[6] Sklepi zasedanja Evropskega sveta s 24. in 25. marca 2011, EUCO 10/11, točka 7.

[7] COM(2010) 608.

[8] Glej Poročilo o javnem posvetovanju o Aktu za enotni trg, priloženo temu dokumentu.

[9] Sklepi Sveta glede Akta za enotni trg (17799/10).

[10] Poročila „Upravljanje in partnerstvo na enotnem trgu“ P7TA-PROV(2011)0144, „Enotni trg za Evropejce“ P7TA-PROV(2011)0145 in „Enotni trg za podjetja in rast“ P7TA-PROV(2011)0146.

[11] CdR 330/2010 – ECOS-V-009.

[12] CESE 525/2011 – INT/548.

[13] Sklepi zasedanja Evropskega sveta s 24. in 25. marca, EUCO 10/11, točka 7.

[14] Člen 3(3) Pogodbe o Evropski uniji.

[15] Člen 28 Listine.

[16] COM(2011) 109.

[17] COM(2011) 78.

[18] Glej Sporočilo z dne 2. oktobra 2010: „Reguliranje finančnih storitev za trajnostno rast“ – COM(2010) 301 – in poročilo o napredku iz februarja 2011 (http://ec.europa.eu/internal_market/finances/docs/110209_progress_report_financial_issues_fr.pdf).

[19] Glej tudi vodilno pobudo „Unija inovacij“ – COM(2010) 546.

[20] V skladu s študijo Eurobarometer iz leta 2009 so težave pri dostopu do financiranja druga največja ovira za rast podjeij.http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_271_en.pdf.

[21] Glej tudi vodilno pobudo „Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta“ – COM(2010) 682.

[22] Zelena knjiga za ustrezne, vzdržne in varne evropske pokojninske sisteme, COM(2010) 365.

[23] Glej COM(2010) 682.

[24] Glej tudi vodilno pobudo „Mladi in mobilnost“ – COM(2010) 477.

[25] Glej tudi vodilni pobudi „Unija inovacij“ – COM(2010) 546 in „Celostna Industrijska politika za dobo globalizacije“ – COM(2010) 614.

[26] Člen 17 Listine o temeljnih pravicah.

[27] Vir: http://www.wipo.int/sme/en/documents/valuing patents.htm.

[28] Glej tudi vodilno pobudo „Evropska digitalna agenda“ – COM(2010) 245.

[29] Glej tudi vodilno pobudo „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije“ – COM(2010) 614.

[30] OECD: Magnitude of counterfeiting and piracy of tangible products – posodobljeno novembra 2009; http://www.oecd.org.

[31] Delovni dokument „Okrepitev moči potrošnikov v Evropski uniji“, sprejet 7. aprila 2011. Dokument temelji na raziskavi Eurobarometra št. 342; ter ocena služb Komisije, ki temelji na podatkih, objavljenih v študiji Mystery Shopping Evaluation of Cross-Border E-Commerce in the EU , ki jo je leta 2009 izvedel institut za tržne raziskave YouGovPsychonomics.

[32] Glej tudi vodilne pobude „Unija inovacij“ – COM(2010) 546, „Celostna Industrijska politika za dobo globalizacije“ – COM(2010) 614 in „Evropska digitalna agenda“ – COM(2010) 245.

[33] Eurostat.

[34] Sporočilo Komisije COM(2011) 20 – „Boljšemu delovanju enotnega trga za storitve naproti“.

[35] Glej tudi sporočilo Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje – Načrt za integrirano evropsko energetsko omrežje – COM(2010) 677 konč., sklepe Evropskega vrha z dne 4.2.2011, vodilno pobudo „Evropa, gospodarna z viri“ – COM(2011) 21 in Načrt za energetsko učinkovitost 2011 – COM(2011) 109.

[36] Glej tudi vodilno pobudo „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije“ – COM(2010) 614.

[37] „Poročilo o digitalni konkurenčnosti Evrope“ – SEC(2010) 627.

[38] Eurostat.

[39] Delovni dokument odbora za komunikacije – „Širokopasovni dostop v EU: stanje na 1. julij 2010“.

[40] Študija „MEPSIR – Measuring European Public Sector Information Resources“ (2006), HELM Group of Companies with Zenc, ki jo je naročila Evropska komisija.

[41] COM(2010) 245.

[42] Raziskava Flash Eurobarometer št. 299 o čezmejnem trgovanju in varstvu potrošnikov, september 2010, analitično poročilo, str. 30.

[43] Glej tudi sklepe Sporočila o čezmejnem e-trgovanju med podjetji in potrošniki v EU – COM(2009) 557,http://ec.europa.eu/consumers/strategy/docs/COM_2009_0557_4_fr.pdf .

[44] Peta točkovna tabela potrošniških trgov – http://ec.europa.eu/consumers/strategy/docs/5th_edition_scoreboard_en.pdf.

[45] Med načrtovanimi ukrepi je pobuda o evropskem pogodbenem pravu, da bi se zmanjšale regulativne ovire za elektronsko poslovanje.

[46] Za izvajanje člena 20 direktive o storitvah.

[47] Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003.

[48] Primer: karte in poti, ki so na voljo na spletu ali prek naprav GPS ne bi bile tako dobro razvite brez direktive PSI, ki je omogočila, da so informacije javnega sektorja na voljo.

[49] V zadrugah je zaposlenih 4,8 milijona oseb.

[50] Po ocenah je število zaposlenih v socialnih podjetjih in terciarnem sektorju 7 milijonov, kar je 4 % plačanih zaposlitev v Evropi.

[51] Ureditev javnih naročil, odnosov med podjetji, zlasti v trgovini in distribuciji (podjetje podjetju), dostop do financiranja (bančni krediti, namenski naložbeni skladi, usmeritev zasebnega varčevanja s pobudami, kot je Big Society Bank (Združeno kraljestvo)).

[52] COM(210) 758.

[53] Uvedba konsolidirane davčne osnove za podjetja bi po ocenah prispevala k 67-odstotnem zmanjšanju upravnih stroškov, povezanih z obdavčitvijo, ki jih imajo MSP.

[54] COM(2010) 769.

[55] Glej vodilno pobudo „Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta“ – COM(2010) 682.

[56] Pobuda bo lahko uporabila rešitve iz Uredbe Sveta (ES) št. 2679/98 z dne 7. decembra 1998 o delovanju notranjega trga glede prostega pretoka blaga med državami članicami.

[57] Sporočilo Komisije z dne 23. marca 2011 „Preoblikovanje pravil EU o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena“ – COM(2011) 146.

[58] Sklepi zasedanja Evropskega sveta s 24. in 25. marca, EUCO 10/11, točka 7.

[59] Zneski so izračunani na podlagi študije centra Center of Strategy & Evaluation Services (CSES) iz oktobra 2010 in poročila družb Capgemini, Deloitte in Ramboll o projektu Evropske unije o referenčnih meritvah in znižanju upravnih stroškov iz februarja 2009.

[60] Glej tudi evropsko strategijo za poenostavitev zakonodajnega okolja – COM(2005) 535.

[61] Glej tudi pobudo „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije“ – COM(2010) 614.

[62] Glej tudi vodilni pobudi „Unija inovacij“ – COM(2010) 546, in „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije“ – COM(2010) 614.

[63] Po previdni oceni najmanj 138 milijard EUR med letoma 2000 in 2006.

[64] Največ spletnih anketirancev (312 od 740) je menilo, da sta izmed 50 ukrepov akta o enotnem trgu najpomembnejša posvetovanje in dialog s civilno družbo.

[65] Pilotna mreža EU, ki povezuje Komisijo in nekatere države članice, je učinkovit način, s katerim se lahko poskuša reševati spore, preden se zatečemo k postopkom za ugotavljanje kršitev. Komisija jo sistematično uporablja in jo želi razširiti na vse države članice.

[66] Leta 2010 je bilo povprečno nedoseganje 0,9 %, četrtina držav članic pa že dosega 0,5 %.

[67] Leta 2010 je bil povprečni primanjkljaj 0,7 %.

[68] Glej vodilno pobudo „Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta“ – COM(2010) 682.

[69] Eurostat.

[70] Eurostat.

[71] Evropski patentni urad.

[72] Evropska komisija.

[73] Evropska komisija.

[74] Eurostat.