52011DC0187

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 11.4.2011

COM(2011) 187 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o kakovosti fiskalnih podatkov, ki so jih države članice sporočile leta 2010

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o kakovosti fiskalnih podatkov, ki so jih države članice sporočile leta 2010

KAZALO

1. Ozadje 3

1.1. Spremenjena uredba 3

2. Glavne ugotovitve poročanja leta 2010 o stopnjah državnega primanjkljaja in dolga 4

2.1. Pravočasnost in popolnost 4

2.1.1. Pravočasnost 4

2.1.2. Popolnost preglednic in dodatnih informacij 4

2.1.3. Dodatne preglednice v zvezi s finančno krizo 5

2.2. Skladnost z računovodskimi pravili in doslednost statističnih podatkov 5

2.2.1. Izmenjava informacij in pojasnil 5

2.2.2. Dialogi in metodološki obiski 6

2.2.3. Poseben nasvet Eurostata 6

2.2.4. Najnovejša metodološka vprašanja 7

2.2.5. Usklajenost s temeljnimi računi države 7

2.3. Objava 7

2.3.1. Objava najpomembnejših številk in podrobnih poročevalnih preglednic 7

2.3.2. Pridržki glede kakovosti podatkov 7

2.3.3. Popravki sporočenih podatkov 7

2.3.4. Objava metapodatkov (evidence) 7

3. Sklepi 7

OZADJE

Člen 8(3) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti[1], zahteva, da Komisija (Eurostat) (v nadaljnjem besedilu: Eurostat) redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o kakovosti dejanskih podatkov v poročilu držav članic. Poročilo vključuje celovito oceno skladnosti z računovodskimi pravili, popolnosti, verodostojnosti, pravočasnosti in doslednosti podatkov.

Eurostat redno ocenjuje kakovost dejanskih podatkov, ki jih sporočajo države članice, in temeljnih računov sektorja država, pripravljenih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (ESR 95)[2]. Ocena temelji predvsem na podatkih o tem, kako država izvršuje splošni proračun, ter o splošnih sredstvih in obveznostih države. Poudarek te ocene je na dejavnikih, ki pojasnjujejo primanjkljaj/presežek države ter spremembo splošnega dolga države. Države članice pošljejo te informacije Eurostatu dvakrat letno. To vključuje tudi dodatne informacije, na primer „vprašalnik v zvezi s preglednicami uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem“ ter dvostranska pojasnila držav članic. Poleg tega ima Eurostat redne dialoge v vsaki državi članici v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za zagotovitev stalnega dialoga z državami članicami.

To poročilo temelji na glavnih ugotovitvah in rezultatih poročanja v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v letu 2010, pri čemer je poudarek na zadnjem poročanju (oktobra 2010). Po potrebi se primerja s poročanjem iz aprila 2010 ter aprila in oktobra 2009.

Spremenjena uredba

Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 je bila spremenjena julija 2010 glede kakovosti statističnih podatkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem[3].

Uredba, kakor je bila spremenjena, zagotavlja zlasti podlago za metodološke obiske v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem „v izjemnih primerih, kadar se jasno ugotovijo znatna tveganja ali težave v zvezi s kakovostjo podatkov“. Eurostat bo obvestil Ekonomsko-finančni odbor ter Odbor za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko o svoji odločitvi za tak obisk. Pogostost dialoga v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem se bo tudi povečala.

Uredba tudi pooblašča Eurostat in nacionalne statistične urade, da preučijo vire podatkov, iz katerih izhajajo statistični podatki, ter postopek, po katerem se ti viri podatkov pripravijo[4]. Poleg tega lahko Eurostat preuči popolnost skupin enot, ki jih zajemajo ti viri podatkov. To bi Eurostatu omogočilo, da pripravi podrobne sklepe glede kakovosti sporočenih podatkov, kakor je opisano v členu 8(1). Namen kombinacije pooblastil, razširjenih na Eurostat in nacionalne statistične urade, je vzpostavitev rednega preventivnega sistema, ki se bo uporabljal v vseh državah članicah in bo imel tri cilje, tj. boljše preventivno spremljanje, ugotavljanje in ocenjevanje tveganj, da bi bilo mogoče čim prej uvesti popravne ukrepe.

Izvajanje navedenih okrepljenih pooblastil ter ukrepi za reševanje splošnih vprašanj sistemskega tveganja v nacionalnih statističnih sistemih, kakor ga je opredelil Evropski svetovalni organ za upravljanje statističnih podatkov, bodo predmet prihodnjega sporočila Komisije.

GLAVNE UGOTOVITVE POROčANJA LETA 2010 O STOPNJAH DRžAVNEGA PRIMANJKLJAJA IN DOLGA

Pravočasnost in popolnost

Pravočasnost

Države članice morajo Komisiji dvakrat letno poročati o načrtovanih in dejanskih podatkih o proračunu in bilanci stanja, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom[5]. Leta 2010 je poročanje v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem zajelo leta od 2006 do 2010. Številke za leto 2010 so tiste, ki so jih nacionalni organi načrtovali, medtem ko so številke za leta od 2006 do leta 2009 dejanski podatki (tj. končne, polovične, začasne ali predvidene številke).

Roki za poročanje se običajno zelo dobro upoštevajo. Pri drugem poročanju leta 2010 so vse države članice sporočile svoje podatke pred zakonskim rokom 1. oktobra 2010. Grški organi so poslali nadaljnjo uradno obvestilo 10. novembra po metodološkem obisku[6]. Pri aprilskem poročanju so vse države članice sporočile svoje številke pred 1. aprilom 2010, razen Grčije (1. aprila) in Francije (načrtovane podatke za leto 2010 je poslala šele 12. aprila 2010).

Nekatere države članice so popravile svoje poročanje po prvem prenosu podatkov. Oktobra 2010 je 18 držav poslalo 29 popravljenih prenosov podatkov, medtem ko je aprila 2010 16 držav poslalo 25 popravljenih prenosov podatkov. Razen Grčije, ki je izvedla večje popravke, so države članice poslale večino popravljenih prenosov podatkov kot odgovor na mnenja, tehnična vprašanja ali pripombe Eurostata in zadevajo popravke manjših napak, notranjih nedoslednosti ali neprimernega poročanja znotraj preglednic.

Popolnost preglednic in dodatnih informacij

Izpolnjevanje poročevalnih preglednic je pravna obveznost in je nujna za Eurostatovo ustrezno spremljanje kakovosti podatkov. Člen 8(2) Uredbe (ES) št. 479/2009 določa, da morajo države članice Eurostatu zagotoviti ustrezne statistične informacije, ki

„(…) so zlasti:

(a) podatki iz nacionalnih računov;

(b) evidence;

(c) preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem;

(d) dodatni vprašalniki in pojasnila v zvezi z uradnimi obvestili.“

Preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem sestavljajo štiri glavne preglednice (sklopi preglednic). Izpolnjevanje preglednic od 1 do 3 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem je pravna obveznost, medtem ko so se o izpolnjevanju preglednice 4 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem dogovorile države članice[7]. Preglednici 1 in 2A (centralna država) zajemata leta od 2006 do 2010, medtem ko druge preglednice zajemajo leta od 2006 do 2009[8].

Večina držav članic je izpolnila vse preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem[9]. Vendar v poročilu iz oktobra 2010 o preglednici 2 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem osem držav članic ni zagotovilo povezave med tekočim saldom in presežkom/dolgom pri postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem za vse podsektorje ali za vsa leta, ali pa so sporočile tekoči saldo, enak presežku/dolgu v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Vse države članice niso zagotovile vseh razčlenitev za preglednico 3 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Pogosto so manjkali zlasti zahtevani podatki za proračunski postavki „posojila“ in „lastniški kapital“.

Vse države članice so predložile odgovore na „Vprašalnik v zvezi s preglednicami uradnih obvestil“[10]. Čeprav sta se obseg in kakovost odgovorov v primerjavi s prejšnjimi leti izboljšala, nekatere države niso sporočile vseh zahtevanih podatkov v vprašalniku.

Dodatne preglednice v zvezi s finančno krizo

Eurostat od 15. julija 2009 zbira sklop podatkov o finančni krizi v dveh dodatnih preglednicah. Ti preglednici prikazujeta posege države, ki so neposredno povezani s podporo finančnim institucijam. Podporni ukrepi za nefinančne institucije ali splošni ekonomski podporni ukrepi niso vključeni.

Podatki, zbrani leta 2010, so se nanašali na leta 2007, 2008 in 2009. Vendar je treba opozoriti, da je večina posegov iz leta 2008. Samo ena država (Združeno kraljestvo) je poročala o pogojnih obveznostih že za leto 2007.

Skladnost z računovodskimi pravili in doslednost statističnih podatkov

Izmenjava informacij in pojasnil

V ocenjevalnem obdobju od roka za pošiljanje poročil 30. septembra 2010 do objave podatkov 22. oktobra je Eurostat vzpostavil stik z nacionalnimi statističnimi organi vseh držav članic ter zahteval dodatne informacije in pojasnila glede izvajanja računovodskih pravil o posebnih transakcijah. Ta proces je obsegal več izmenjav korespondence med Eurostatom in nacionalnimi organi. Prvi krog zahtevkov za pojasnila je bil poslan pred 6. oktobrom, drugi krog zahtevkov pa je bil poslan 22 državam. V nekaterih državah je Eurostat zahteval popravljene preglednice uradnih obvestil[11].

Dialogi in metodološki obiski

Uredba (ES) št. 479/2009 (spremenjena z Uredbo (ES) št. 679/2010) določa dialoge in metodološke obiske. Dialogi v državah članicah se redno izvajajo zaradi pregleda sporočenih podatkov, preučitve metodoloških vprašanj, razprav o statističnih virih in postopkih, opisanih v evidencah, ter ocene skladnosti z ustreznimi računovodskimi pravili, na primer razmejitev državnega sektorja, čas zajemanja ter razvrstitev državnih transakcij in obveznosti.

Metodološki obiski se izvajajo le, kadar Eurostat ugotovi znatna tveganja ali težave v zvezi s kakovostjo podatkov, zlasti v zvezi z uporabljenimi metodami, pojmi ali razvrstitvami.

Leta 2010 je Eurostat izvedel naslednje obiske v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem: Finska (25.–26. januarja), Grčija (več metodoloških obiskov o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem), Nizozemska (15. junija), Malta (6.–7. julija), Madžarska (6.–7. julija), Romunija (6.–7. septembra), Bolgarija (16.–17. septembra), Irska (16.–17. novembra), Litva (22.–23. novembra), Belgija (26. novembra), Francija (29. Novembra) in Ciper (13. decembra).

Leta 2010 je bilo opravljenih več metodoloških obiskov v Grčiji. Ti metodološki obiski so sledili pridržku Eurostata glede številk primanjkljaja in dolga, ki jih je Grčija sporočila oktobra 2009, ter naknadnemu poročilu Komisije o grški statistiki, ki je bilo objavljeno januarja 2010[12].

Vprašanja, ki so bila večkrat obravnavana med obiski, so vključevala razvrstitev enot znotraj ali zunaj sektorja država (na primer v zvezi z javnim prevozom, televizijo in radijem, bolnišnicami in univerzami), dokapitalizacijo, javno-zasebna partnerstva, tokove EU in zajemanje poroštev.

Poseben nasvet Eurostata

Države članice so se redno posvetovale z Eurostatom za pojasnitev različnih računovodskih vprašanj v zvezi z ukrepi, ki so bili načrtovani ali so bili že izvedeni. Eurostat zagotavlja nasvete v skladu z obstoječimi smernicami. Za zagotovitev skladnosti z določbo o preglednosti iz Uredbe (ES) št. 479/2009 Eurostat objavi svoj nasvet[13], razen če zadevna država članica temu nasprotuje. Eurostat je leta 2010 objavil naslednji nasvet: Belgija (sektorska razvrstitev projektov v okviru antwerpenskega osrednjega načrta in zajemanje jamstev za državne obveznice iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v nacionalnih računih v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem), Irska (predhodno mnenje o računovodski obravnavi časa zajemanja plačil obresti za zadolžnice, ki se plačajo banki Anglo Irish Bank, v skladu z ESR 95), Nizozemska (zajemanje rezervne zmogljivosti za državna nelikvidna sredstva za banko ING), Madžarska (čas zajemanja transakcij za ponovno vključitev nekaterih skupin ljudi v sistem socialne varnosti), Nemčija (sektorska razvrstitev ustanove Erste Abwicklungsanstalt) in Španija (razvrstitev projekta cestnega omrežja, ki ga upravlja avtonomna pokrajina Aragon). Eurostat je leta 2010 zagotovil nasvete o več metodoloških vprašanjih, ki niso bili objavljeni na zahtevo zadevnih držav članic.

Najnovejša metodološka vprašanja

Eurostat je kot običajno namenil posebno pozornost uporabi pravil ESR 95, zlasti njegovim zadnjim sklepom. Ti sklepi so vključeni v Priročnik o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu, katerega zadnja različica je bila objavljena oktobra 2010.

Usklajenost s temeljnimi računi države

Roka za uradna obvestila, določena z Uredbo (ES) št. 479/2009, 1. april in 1. oktober, sta bila uvedena za zagotovitev usklajenosti s temeljnimi letnimi in četrtletnimi računi sektorja država, kakor so bili Eurostatu sporočeni v različnih prenosih podatkov ESR 95. Eurostat sistematično analizira skladnost uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem s temeljnimi računi sektorja država. Na primer, celota državnih odhodkov in prihodkov mora biti usklajena s sporočeno številko primanjkljaja.

Splošna usklajenost podatkov o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem s sporočenimi računi države ESR 95 je v zadnjih letih postala popolnejša, čeprav to še vedno bolj drži za nefinančne kot finančne podatke.

Objava

Objava najpomembnejših številk in podrobnih poročevalnih preglednic

Člen 14 Uredbe (ES) št. 479/2009 navaja: „ Komisija (Eurostat) zagotovi dejanske podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu za uporabo Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem v treh tednih po rokih za poročanje (…). Podatki se zagotovijo z objavo .“

Podatki o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu so bili objavljeni 22. aprila in 22. oktobra skupaj z vsemi poročevalnimi preglednicami, ki so jih države članice sporočile v svojem zadnjem poročilu Eurostatu. Oktobrska objava je zadevala samo podatke 26 držav članic ter ni vključevala podatkov Grčije in zbirnih podatkov EU. Zbirni podatki (EU skupaj in euroobmočje) ter podatki Grčije so bili objavljeni 15. novembra 2010[14] skupaj s podatki drugih 26 držav članic, ki so ostali nespremenjeni v primerjavi s sporočilom za javnost z dne 22. oktobra 2010.

Eurostat na svoji spletni strani objavlja tudi letne in četrtletne statistike o državnih financah, ki podpirajo podatke o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, skupaj z informacijami o usklajevanju stanj in tokov[15]. Eurostat je objavil tudi informacije, ki so jih predložile države članice, o posegih države v okviru finančne krize[16].

V skladu z Uredbo (ES) št. 479/2009 države članice objavijo svoje dejanske podatke o primanjkljaju in dolgu. Večina držav članic je Eurostatu sporočila, da objavijo vse poročevalne preglednice.

Pridržki glede kakovosti podatkov

Eurostat je izrazil pridržek o kakovosti podatkov, ki jih je Grčija uradno sporočila v uradnem obvestilu aprila 2010. Ta pridržek je bil umaknjen v sporočilu za javnost novembra 2010.

Popravki sporočenih podatkov

Eurostatova sporočila za javnost iz let 2009 in 2010 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem so zagotovila pojasnila sprememb podatkov v uradnih obvestilih Združenega kraljestva za vsa uradna obvestila iz let 2009 in 2010[17].

„Eurostat je zaradi doslednosti vodenja prihodkov od dovoljenj za UMTS leta 2000 popravil podatke o primanjkljaju, o katerih ga je uradno obvestilo Združeno kraljestvo za leta od 2006 do 2009. To vodi v povečanje javnofinančnega primanjkljaja za leti 2007 in 2008 (ter za finančni leti 2007/2008 in 2008/2009) za 1 044 milijonov GBP (0,1 % BDP) ter za leti 2006 in 2009 (finančni leti 2006/2007 in 2009/2010) za 1 045 milijonov GBP (0,1 % BDP). Sporočene številke dolga se niso spremenile.“

Objava metapodatkov (evidence[18])

Uredba (ES) 479/2009 določa, da so evidence o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem del statističnih podatkov, ki jih morajo predložiti države članice, da se Eurostatu omogoči preverjanje skladnosti s pravili ESR 95. Poleg tega določa, da je objava teh evidenc v posamezni državi obvezna. Eurostat je objavil evidence vseh držav članic. Vse države članice so poročale, da so že objavile evidence o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem v svoji državi ali da to nameravajo storiti.

SKLEPI

Eurostat ugotavlja, da se je leta 2010 kakovost fiskalnih podatkov dodatno izboljšala. Države članice so na splošno predložile boljše informacije, in sicer tako v preglednicah uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem kot v drugih ustreznih statističnih poročilih. Splošna doslednost podatkov o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem z državnimi računi ESR 95 v poročilu je zadovoljiva in se še izboljšuje, zlasti finančna stran v primerjavi s stanjem v prvih letih.

O kakovosti sporočenih podatkov ni bil leta 2010 izražen noben pridržek, razen pridržka o kakovosti podatkov, ki jih je Grčija sporočila v uradnem obvestilu aprila 2010. Ta pridržek je bil umaknjen novembra 2010. Ob koncu dolgotrajnega in odločilnega procesa, ki je trajal od oktobra 2009, je Eurostat 22. novembra sklenil, da so bili zadnji popravljeni podatki za Grčijo za obdobje 2006–2009 dovolj zanesljivi za namene postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v skladu s kakovostjo podatkov drugih držav članic EU. Posebno obvestilo o grških fiskalnih podatkih je na voljo na spletni strani Eurostata.

Kljub ugotovljenim izboljšavam ostajajo nekatera vprašanja, ki zadevajo usklajenost z računovodskimi pravili ter popolnost in kakovost nekaterih predloženih statističnih informacij. Eurostat je zato pozval države članice, naj tudi v prihodnje vlagajo v kakovost statistike o državnih financah, da se doseže želena raven kakovosti glede usklajenosti z ustreznimi računovodskimi pravili, popolnosti, verodostojnosti, pravočasnosti in doslednosti javnofinančnih podatkov.

Komisija bo poleg tega na podlagi izkušenj v primeru Grčije in ugotovitev Evropskega svetovalnega organa za upravljanje statističnih podatkov objavila sporočilo, ki bo obravnavalo vprašanja sistemskega tveganja v nacionalnih statističnih sistemih ter uvajanje na tveganju temelječega pristopa k podatkom v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, zlasti k izvornim osnovnim podatkom, s čimer se bodo izvajala okrepljena pooblastila Eurostata iz Uredbe (ES) 479/2009, kakor je bila spremenjena.

[1] UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

[2] UL L 310, 30.11.1996, str. 1.

[3] Uredba Sveta (ES) št. 679/2010 (UL L 199, 30.7.2010, str. 1).

[4] V zvezi s tem je v razvoju pristop, ki temelji na tveganju.

[5] Člen 3(1) in (3) Uredbe (ES) št. 479/2009.

[6] Podrobnosti o grških fiskalnih podatkih so vključeni v poročilo Eurostata (Information note on Greek fiscal data) z dne 15. novembra 2010, ki je na voljo na spletni strani Eurostata: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/introduction.

[7] Glej izjave k zapisniku Sveta z dne 22. novembra 1993.

[8] Uredba Sveta (ES) št. 479/2009, kakor je bila spremenjena, ne zahteva izrecno zagotovitve načrtovanih podatkov v preglednicah o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, razen v preglednicah 1 in 2A.

[9] Podrobni opis vsebine teh preglednic je na Eurostatovi spletni strani. Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=2373,58110711&_dad=portal&_schema=PORTAL.

[10] Ta vprašalnik zajema trinajst oddelkov glede kvantitativnih in včasih kvalitativnih informacij na več področjih, kot so transakcije davkov in socialnih prispevkov ter transakcije z EU, nakup vojaške opreme, državna poroštva, odpisi dolgov, dokapitalizacija javnih družb s strani države, javno-zasebna partnerstva idr.

[11] Glej oddelek 2.1.

[12] Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/procedure/eurostat_edp_visits_member_states.

[13] Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/methodology/advice_member_states.

[14] Eurostatova sporočila za javnost 55/2010, 157/2010 in 170/2010.

[15] Oddelek o državnih financah na Eurostatovi spletni strani zagotavlja javni dostop do statističnih podatkov o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem in temeljnih računih državnega sektorja, vključno s podatki, metodološkimi sklepi in priročniki, skupaj z ugotovitvami dialogov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem: (http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/introduction.

[16] Glej: (http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/procedure/supplementary_tables_financial_turmoil).

[17] V skladu s členom 15(2) Uredbe sveta (ES) št. 479/2009 Komisija (Eurostat) lahko spremeni dejanske podatke v poročilu države članice in zagotovi spremenjene podatke in obrazložitev sprememb, če obstajajo dokazi, da dejanski podatki v poročilu države članice niso v skladu z zahtevami člena 8(1).

[18] Evidence metod, postopkov in virov, uporabljenih za zbiranje dejanskih podatkov o primanjkljaju in dolgu ter z njimi povezanih državnih računov.