52011DC0131

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 17.3.2011

COM(2011) 131 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o statistiki, pripravljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 2150/2002 o statistiki odpadkov, in njeni kakovosti

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o statistiki, pripravljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 2150/2002 o statistiki odpadkov, in njeni kakovosti

KAZALO

1. Uvod 3

1.1. Uredba o statistiki odpadkov 3

1.2. Kakovost podatkov pri različnih metodah 3

1.3. Nadzor kakovosti 4

2. Točnost in pravočasnost 4

3. Popolnost 4

4. Točnost podatkov 4

4.1. Zajetje podatkov 4

4.2. Razčlenitev po gospodarskih sektorjih 4

4.3. Razvrščanje odpadkov 4

5. Primerljivost 4

5.1. Časovna primerljivost 4

5.2. Primerljivost med državami 4

6. Obremenitev podjetij 4

7. Revizija Uredbe o statistiki odpadkov 4

8. Dosežki in obeti 4

UVOD

Uredba o statistiki odpadkov

Člen 8(1) Uredbe (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2002 o statistiki odpadkov[1] od Komisije zahteva, da Evropskemu parlamentu in Svetu vsaka tri leta predloži poročilo o izvajanju Uredbe . Prvo poročilo je bilo objavljeno leta 2008[2].

Oddelek 7(3) prilog I in II določa, da je treba poročila o kakovosti, ki jih predložijo države članice, vključiti v poročilo iz člena 8. Ta poročila so na voljo na naslednji spletni strani:

http://circa.europa.eu/Public/irc/dsis/pip/library?l=/wastesstatisticssregulat/data_transmission/quality_statistics/2008

To poročilo povzema napredek od prve predložitve podatkov leta 2006. Poročilo zajema 27 držav članic EU in obravnava rezultate zadnje predložitve podatkov junija 2010. Poročilo tudi opisuje prehod z NACE Rev. 1.1 na NACE Rev. 2 ter predstavlja spremembe in pričakovane izboljšave, ki izhajajo iz revizije Uredbe o statistiki odpadkov.

Uredba določa, da morajo države članice EU od referenčnega leta 2004 predložiti podatke vsaki dve leti. Prilogi I in II določata zahteve za statistiko o nastajanju in obdelavi odpadkov ter zmogljivosti obratov za obdelavo odpadkov. Rezultati so razčlenjeni po kategorijah odpadkov v skladu s statistično nomenklaturo o odpadkih (EWC-Stat) iz Priloge III k Uredbi.

Kakovost podatkov pri različnih metodah

Uredba (ES) št. 2150/2002 določa podatke, ki jih je treba predložiti, in zahtevano kakovost, ne določa pa posebne metode za pripravo statistike odpadkov, zato se ta statistika pripravlja na podlagi različnih metod. To državam članicam omogoča, da ohranijo svoje sisteme za zbiranje podatkov ob zgolj manjših spremembah, potrebnih za skladnost z Uredbo.

Vendar lahko uporaba različnih metod povzroči metodološke razlike med posameznimi državami, med različnimi podatkovnimi nizi iz iste države in celo znotraj posameznih podatkovnih nizov. Zato je težko zagotoviti primerljivost in visoko kakovost podatkov.

Način merjenja kakovosti podatkov je odvisen od uporabljenih metod. Pri različnih metodah obstajajo različni parametri kakovosti (npr. koeficient variacije za vzorčne raziskave, analiza občutljivosti za modeliranje itd.). Kazalnike za splošno kakovost podatkov je težko opredeliti, zlasti če je v podatkovnih nizih uporabljena kombinacija metod. Zato pristop z več metodami iz Uredbe ovira ocenjevanje in sporočanje kakovosti podatkov.

Države članice v svojih poročilih o kakovosti opisujejo podatke glede na elemente kakovosti, ki se običajno uporabljajo v evropskem statističnem sistemu[3] in so določeni v Uredbi (ES) št. 1445/2005 o kakovosti statistike odpadkov[4].

Nadzor kakovosti

Od prve predložitve podatkov leta 2006 je Eurostat vzpostavil učinkovit sistem za nadzor kakovosti, ki ga sestavljata dva koraka. Pri prvem koraku gre za hitro oceno podatkov in poročil o kakovosti, pri čemer se državam članicam v dveh mesecih po roku za predložitev poročil pošlje poročilo o oceni. Pri drugem koraku gre za poglobljeno validacijo podatkov brez natančno določenega roka.

Hitra ocena se opravi na podlagi petih meril:

- popolnosti podatkovnih nizov;

- popolnosti poročila o kakovosti;

- pravočasnosti;

- ustrezne uporabe opredelitev in klasifikacij;

- uporabe zanesljivih statističnih metod.

V tej fazi validacija podatkov zadeva zlasti notranjo skladnost novih podatkov in spremembe skozi čas. Analiza se izvede na visoko agregatni ravni, njen cilj pa je ugotoviti pomembne prekinitve v časovnih vrstah.

Države cenijo hitro oceno podatkov, kar se odraža v takojšnjih povratnih informacijah v zvezi z vprašanji, ki se postavljajo v poročilu o oceni, hitra ocena pa zagotavlja tudi pravočasno objavo podatkov. Podatki držav se tri mesece po roku za predložitev objavijo v Eurostatovi podatkovni zbirki za razširjanje.

Pri poglobljeni validaciji se podatki podrobneje preučijo (npr. po gospodarskih sektorjih in kategorijah odpadkov) ter primerjajo se vzorci in razvoj v različnih državah. Preverjanje v okviru validacije zajema:

- primerjave nastajanja odpadkov v posamezni državi z vrednostmi iz preteklih let za vsako gospodarsko dejavnost z ustreznimi kazalniki;

- primerjave podatkov med državami za vsako gospodarsko dejavnost;

- navzkrižno preverjanje s podatki o odpadkih, ki izhajajo iz drugih obveznosti poročanja, npr. spremljanja skladnosti v skladu z drugimi predpisi o odpadkih.

Preveri se, ali je odgovore na morebitna vprašanja mogoče razbrati iz poročil o kakovosti, ki so jih predložile države, ali povratnih informacij na hitro oceno, po potrebi pa se zadevnim državam pošljejo dodatna vprašanja.

TOčNOST IN PRAVOčASNOST

Podatke in poročila o kakovosti je treba predložiti v 18 mesecih po referenčnem letu; rok za predložitev za referenčno leto 2008 je bil npr. 30. junij 2010. Države so bile pozvane, da čim prej zagotovijo manjkajoče informacije, če so bili njihovi podatki nepopolni ali če niso predložile poročil o kakovosti.

V času priprave tega poročila je mogoče upoštevanje roka za poročanje za referenčno leto 2008 povzeti takole:

- 19 držav je predložilo podatke pravočasno;

- štiri države članice so podatke predložile v treh tednih po roku, tako da jih je bilo mogoče obravnavati v prvem krogu ocenjevanja (Portugalska, Avstrija, Francija, Ciper);

- ena država članica (Romunija) je podatke predložila 20. septembra 2010;

- tri države članice so podatke predložile pozneje kot v treh mesecih po roku: Italija jih je predložila 11. novembra, Grčija 1. decembra in Irska 21. decembra 2010. Grčija in Irska sta z znatno zamudo poročali že v preteklih letih poročanja.

V splošnem je bilo upoštevanje roka za poročanje za leto 2008 zadovoljivo. Od 27 držav članic jih je 23 predložilo podatke pravočasno ali z zamudo manj kot treh tednov. Eurostat za spremljanje upoštevanja rokov uporablja rutinski postopek, po katerem se državam članicam v kratkih presledkih pošiljajo opomniki v skladu z določenim časovnim načrtom. V primerjavi z referenčnim letom 2006, ko je v enakem obdobju podatke predložilo le 18 držav, se je točnost izboljšala.

- Objava

Podatki o nastajanju in obdelavi odpadkov so bili v Eurostatovi zbirki podatkov za razširjanje objavljeni 4. oktobra. Po zaključku poglobljene validacije se pričakuje posodobitev zbirke podatkov.

POPOLNOST

Za pripravo agregatov EU je ključna predložitev popolnih podatkovnih nizov. Manjkajoči podatki omejujejo razlago in informativno vrednost statistike odpadkov. Od držav se zato zahteva, da čim bolj omejijo količino manjkajočih podatkov, po potrebi s predložitvijo vnaprejšnjih ocen.

V prvem krogu poročanja za referenčno leto 2004 je popolne podatkovne nize o nastajanju odpadkov , ki so zajemali vse kategorije odpadkov in vse sektorje, predložilo le 6 od 27 držav članic EU. V podatkovnih nizih 21 držav članic so bile vrzeli. Večina vrzeli se je pojavila pri odpadkih, ki nastajajo v kmetijstvu, gozdarstvu, lovu (NACE A 01, A 02) in ribištvu (NACE A 03), ali pri poročanju o mulju (podatki o mokri in suhi teži). Skupaj je delež manjkajočih vrednosti o nastajanju odpadkov znašal okoli 9 % zahtevanih podatkov.

Pri referenčnem letu 2006 se je popolnost podatkov znatno izboljšala. Delež manjkajočih vrednosti o nastajanju odpadkov se je zmanjšal na 2,1 %. Pomanjkljive podatke je predložilo le 7 držav, 20 držav članic pa je predložilo popolne podatkovne nize. Delež manjkajočih podatkov je največji pri zgoraj navedenih sektorjih (NACE A 01–03). Največji delež manjkajočih vrednosti je leta 2006 odpadel na Irsko, Italijo in Latvijo.

Pri podatkih o obdelavi odpadkov se je število držav z nepopolnimi podatkovnimi nizi na državni ravni med letoma 2004 in 2006 prav tako pomembno zmanjšalo. Leta 2004 je nepopolne podatkovne nize predložilo 15 držav. Delež manjkajočih podatkov za EU-27 je predstavljal 2,5 % zahtevanih podatkov. Leta 2006 je le pet držav predložilo nepopolne podatke o količini obdelanih odpadkov. Delež manjkajočih vrednosti se je zmanjšal na 1,5 %. Več kot 70 % manjkajočih podatkov je povezanih z odstranjevanjem odpadkov v obliki „obdelave odpadkov v zemlji in izpuščanjem v vode“, ki se uporablja zlasti za nenevaren mulj.

Podatki o nastajanju in obdelavi odpadkov za referenčno leto 2008 so še popolnejši. Vendar je zaradi zamude pri predložitvi podatkov treh držav v času priprave tega poročila ocena še potekala.

TOčNOST PODATKOV

Točnost pomeni ujemanje med ocenjeno ali izračunano vrednostjo in točno ali resnično vrednostjo, vključno z vidiki, kot so napake pri vzorčenju, zajetje podatkov, uporabljene mejne vrednosti, neodgovor, prilagoditve, nadzor in popravki ali zaupnost.

Zajetje podatkov

Cilj Uredbe je priprava statistike o odpadkih v skladu s področjem uporabe Direktive 2008/98/ES. Statistiko o nastajanju odpadkov je treba pripraviti za vse gospodarske sektorje in gospodinjstva, vključevati pa mora odpadke, ki nastajajo pri postopkih predelave in odstranjevanja (t. i. sekundarne odpadke). Statistika mora prav tako zajeti odpadke malih podjetij (< 10 zaposlenih), čeprav je treba taka podjetja izvzeti iz raziskav, kadar je to mogoče.

Statistika o obdelavi odpadkov zajema vse odpadke, ki so predelani ali odstranjeni v državi, ne glede na njihov izvor. Uredba temelji na zamisli, da se zberejo podatki o končnem namembnem kraju odpadkov; postopki pripravljalne obdelave niso zajeti.

Iz področja uporabe Uredbe so izključeni vsi odpadki, ki se neposredno reciklirajo na mestu, kjer nastajajo.

- Napake pri zajetju

Ugotovljene napake pri zajetju so večinoma povezane z enim od naslednjih vidikov:

- nejasne (pravne) opredelitve, npr. razlikovanje med odpadki in neodpadki;

- uvoženi in izvoženi odpadki;

- zajetje sekundarnih odpadkov in malih podjetij;

- težave, povezane z določenimi gospodarskimi sektorji (npr. dejavnostmi gradnje in rušenja).

Težko je oceniti skupen vpliv napak pri zajetju. Napake pri zajetju lahko vodijo v prenizke in previsoke ocene. Možen vpliv metodoloških prilagoditev kažeta primera Poljske in Švedske. Za referenčno leto 2008 je Poljska uskladila zajetje podatkov o živalskih iztrebkih in gnoju z evropsko sodno prakso (zadeva C-416/02) ter iz statistike odpadkov izločila količino gnoja, ki se uporablja na kmetijskih površinah. Na Švedskem so zajetje podatkov o lesnih odpadkih ter živalskih in rastlinskih odpadkih ponovno ocenili glede na merila za razlikovanje med odpadki in stranskimi proizvodi[5]. V obeh državah je zaradi prilagoditev prišlo do znatnega zmanjšanja količin nastalih odpadkov, za okoli 96 milijonov ton na Poljskem in 21 milijonov ton na Švedskem.

Razčlenitev po gospodarskih sektorjih

V Uredbi so države članice pozvane, da razčlenijo svoje podatke na 20 dejavnosti, pri katerih nastajajo odpadki (19 gospodarskih sektorjev in gospodinjstva). Pravilna porazdelitev glede na dejavnosti, pri katerih nastajajo odpadki, je pogoj za:

- primerljivost količin odpadkov po sektorjih;

- skladnost statistike odpadkov s statistiko podjetij.

Gospodarske dejavnosti so razčlenjene glede na klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (NACE). Za referenčni leti 2004 in 2006 se uporablja NACE Rev. 1.1; od referenčnega leta 2008 se podatki zbirajo v skladu z NACE Rev. 2.

- Prehod na NACE Rev. 2

Nova razčlenitev po gospodarskih kategorijah v skladu z NACE Rev. 2 je opredeljena v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1893/2006 [6] . Zaradi visoke ravni agregacije, uporabljene v Uredbi o statistiki odpadkov, je vpliv prehoda z NACE Rev. 1.1 na NACE Rev. 2 omejen; 17 od 19 gospodarskih agregatov, uporabljenih za statistiko odpadkov, je v osnovi enakih.

Največji izziv je povezan z razvrstitvijo dejavnosti upravljanja odpadkov. Dejavnosti upravljanja odpadkov, ki so bile doslej zajete v oddelku Dejavnosti javne higiene (NACE Rev. 1.1, oddelek 90), so zdaj v novem oddelku 38 Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi; pridobivanje sekundarnih surovin, medtem ko je bilo Ravnanje z odplakami (NACE rev. 1.1, koda 9001) premaknjeno v nov oddelek 37 Ravnanje z odplakami. Posledično bo večina dejavnosti upravljanja odpadkov spadala v novi oddelek 38. Za ohranitev časovne vrste na ravni gospodarskih sektorjev se podatki o dejavnostih upravljanja odpadkov za leti 2004 in 2006 pretvorijo v razčlenitev v skladu z NACE Rev. 2. Pretvorbo opravi Eurostat po posvetovanju z državami članicami.

Poleg tega je bilo Založništvo (NACE rev. 1.1, koda 221) iz predelovalnih dejavnosti (pododdelek DE) premaknjeno v nov oddelek J Informacijske in komunikacijske dejavnosti in je tako del storitev. V tem primeru ni predvidena pretvorba podatkov iz let 2004 in 2006, razen če bi analize podatkov pokazale pomemben vpliv na časovno vrsto.

- Napačna klasifikacija

Način, na katerega se odpadki porazdelijo po proizvodnih sektorjih, je odvisen od metod, ki se uporabijo za zbiranje podatkov. V državah, v katerih se podatki o nastajanju odpadkov pridobijo posredno iz podatkov o obdelavi odpadkov, je veliko tveganje za nepravilno porazdelitev. Tak pristop imajo Danska, Nemčija, Litva, Avstrija in Malta. Informacije o družbi ali sektorju, v kateri ali katerem nastajajo odpadki, se pridobijo le iz sekundarnih virov (npr. od izvajalca zbiranja ali obdelave odpadkov) ali jih je treba pridobiti kako drugače (npr. z uporabo modelov ali evropskega seznama odpadkov[7], ki vsebuje informacije o izvoru odpadkov).

Nekatere od zadevnih držav so spremenile svoj pristop, da bi izboljšale klasifikacijo po gospodarskih sektorjih. Nemčija je določila dodatno vzročno raziskavo o povzročiteljih odpadkov, da bi nastale odpadke pravilneje porazdelila glede na vire. Tudi Litva namerava uvesti dodatno raziskavo o nastajanju odpadkov. Avstrija pričakuje izboljšanje porazdelitve odpadkov po sektorjih z uvedbo novega elektronskega informacijskega sistema. Danska uvaja nov sistem podatkov o odpadkih, da bi izboljšala skladnost z zahtevano razčlenitvijo od referenčnega leta 2012.

Razvrščanje odpadkov

Pomembnost razvrščanja odpadkov za natančno in primerljivo statistiko o odpadkih je očitna: kategorije odpadkov morajo zajemati enake vrste odpadkov v državah članicah, da bi bile uporabne za spremljanje politik ravnanja z odpadki na ravni EU.

Uredba opredeljuje razčlenitev po kategorijah odpadkov v skladu s statistično nomenklaturo EWC-Stat, vendar ne predpisuje posebne klasifikacije za zbiranje podatkov. Države lahko uporabljajo katero koli klasifikacijo odpadkov, v kolikor lahko predložijo opredeljene formate v zahtevani kakovosti.

Večina držav zbira podatke v skladu z evropskim seznamom odpadkov (LoW), ki zajema 839 vrst odpadkov. Kljub nekaterim težavam pri uporabi LoW široka uporaba te klasifikacije zagotavlja visoko raven primerljivosti. Domneva se, da je skupen vpliv napak pri klasifikaciji na točnost podatkov majhen.

PRIMERLJIVOST

Časovna primerljivost

Po zaključenem tretjem krogu poročanja je možna prva ocena časovne primerljivosti podatkov.

Ocena poročil o kakovosti posameznih držav kaže, da so vse države članice znatno prilagodile svoje pristope pri pripravi statistike odpadkov. Večina držav zdaj dodatno izboljšuje svoje zbiranje podatkov glede kakovosti podatkov (npr. z zapolnjevanjem podatkovnih vrzeli in izboljšanjem zajetja) in glede učinkovitosti uporabljenih metod.

Vendar primerjava podatkov za leto 2008 s podatki za prejšnja leta, pri kateri je opazno zmanjšanje količine odpadkov za približno 309 milijonov ton ali 10,9 %, kaže, da imajo spremembe metod v posameznih državah vseeno lahko pomemben vpliv na agregate EU. To najbolje ponazarja dejstvo, da je to zmanjšanje posledica metodoloških sprememb v treh državah članicah. Medtem ko gre pri zmanjšanju količine na Poljskem in Švedskem za posledico spremenjenega zajetja podatkov (gl. oddelek 4.1), je Francija poročala o bistveno manjši količini odpadkov iz sektorja gradbeništva (NACE Rev. 1.1, oddelek F) zaradi nove, natančnejše raziskave za ta sektor.

Sistem validacije podatkov, ki ga izvaja Eurostat, zagotavlja, da se prekinitve v časovni vrsti odkrijejo ter ali popravijo ali pojasnijo. Poleg tega so se poročila o kakovosti posameznih držav pokazala za uporabno orodje pri spremljanju metodoloških sprememb in njihovem vplivu v državah članicah.

Za zagotovitev dosledne časovne vrste na ravni gospodarskih sektorjev so bili podatki za leti 2004 in 2006 prilagojeni, s čimer so bile upoštevane spremembe v razčlenitvi po sektorjih, ki izhajajo iz prehoda na NACE Rev. 2. Poleg tega so bili podatki za leto 2004, ki so manjkali zaradi odstopanj za 11 držav, vneseni naknadno na podlagi podatkov za leto 2006.

Primerljivost med državami

Zaradi skupnih opredelitev in klasifikacij so podatki med državami dobro primerljivi. Razlike med državami glede skupnih količin nastalih in obdelanih odpadkov je vedno lažje pojasniti. Nekatere težave ostajajo v primeru držav, ki niso uporabile statističnih enot za povezavo z gospodarskimi dejavnostmi, pri katerih nastajajo odpadki. To ne vpliva na poročano skupno količino odpadkov, vendar ovira primerljivost po gospodarskih sektorjih.

Podrobna analiza podatkov, med drugim s kazalniki, specifičnimi za posamezne sektorje, zagotavlja nadaljnje izboljšanje primerljivosti med državami.

OBREMENITEV PODJETIJ

Države članice so v Uredbi o statistiki odpadkov pozvane, da zmanjšajo obremenitev z zagotovitvijo dostopa do upravnih podatkov in izvzetjem malih podjetij z manj kot 10 zaposlenimi iz raziskav, razen podjetij, ki znatno prispevajo k nastajanju odpadkov.

Večina držav članic ne meri obremenitve fizično in zato lahko predloži le kvalitativne ocene. V poročilih o kakovosti za referenčno leto 2008 je sedem držav članic predložilo številke o času, ki so ga potrebovali vprašanci. Češka, Danska, Nemčija, Slovenija in Združeno kraljestvo so poročali o obremenitvi, ki je znašala med 30 minutami in štirimi urami na vprašanca. O znatno večji obremenitvi poročata Švedska (do 25 ur na vprašanca) in Poljska (do 40 ur). Ne glede na veliko časovno obremenitev Švedska meni, da je skupna obremenitev, ki izhaja iz statistike odpadkov, zelo majhna, saj večina informacij izhaja iz upravnih virov, v raziskavo pa je neposredno vključenih le malo podjetij. Na Poljskem je velika obremenitev delno posledica prehoda v sistemu poročanja, in sicer s statističnih raziskav na uporabo upravnega informacijskega sistema, kar pomeni, da morajo družbe do zaključka prehoda poročati v skladu z obema sistemoma.

Podjetjem je v največjo pomoč, če se z uporabo upravnih podatkov in/ali uskladitvijo raziskav o odpadkih med zadevnimi institucijami (statistični uradi, ministrstva za okolje, okoljske agencije) prepreči dvojno poročanje. V 15 državah članicah so upravni podatki glavni vir statistike odpadkov. Druge države uporabljajo upravne podatke kot enega od mnogih virov podatkov.

Izvzetje malih podjetij iz raziskav se obravnava na različne načine. Nekatere države mala podjetja zajamejo z vzorčnimi raziskavami in ekstrapolirajo rezultate. Večina pa ta podjetja v celoti izvzame, pri čemer se te vrednosti ne upoštevajo ali se ekstrapolirajo z ocenjevalnimi modeli na podlagi dejavnikov. Države so določile različne mejne vrednosti za izvzetje, ki so večinoma odvisne od števila zaposlenih ali količine odpadkov na leto. Nekatere države združijo obe merili, s čimer zagotovijo, da so tudi mala podjetja zajeta v zbiranje podatkov, če presegajo določeno mejno vrednost za nastajanje odpadkov.

REVIZIJA UREDBE O STATISTIKI ODPADKOV

Po prvih dveh obdobjih poročanja so postale očitne nekatere pomanjkljivosti, v prvem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu pa so že bila ugotovljena področja za izboljšanje (COM(2008) 355). Poleg tega revidirana okvirna direktiva o odpadkih (2008/98/ES) določa nove informacijske potrebe in spremenjene opredelitve.

Jeseni 2008 je bila vzpostavljena projektna skupina za obravnavo vseh mogočih tem in pripravo končnih priporočil za revizijo prilog k Uredbi. Konec julija 2009 je bila državam članicam v okviru posvetovanja poslana dokumentacija s podrobnostmi in pojasnili predlaganih sprememb. Na podlagi tega je Komisija 27. septembra 2010 sprejela predlog[8].

Cilj revizije je bil:

- povečati uporabnost statistike odpadkov;

- poenostaviti določbe Uredbe;

- uskladiti Uredbo z drugimi obveznostmi poročanja o odpadkih.

Najpomembnejša sprememba je uskladitev razčlenitve po kategorijah odpadkov v oddelku 2 prilog I in II k Uredbi. Različne razčlenitve so ovirale validacijo podatkov ter razlago in sporočanje rezultatov. V prihodnje bodo države o nastajanju in obdelavi odpadkov poročale na podlagi 51 enakih kategorij odpadkov. Čeprav bo to nominalno vodilo v povečanje podatkov, ki jih je treba sporočati, se ne pričakuje, da bi nove določbe povzročile dodatno obremenitev.

Poleg tega so bile nekatere kategorije odpadkov reorganizirane ali na novo uvedene, da bi se povečala uporabnost podatkov, npr. za spremljanje politik o ravnanju z odpadki. To vključuje:

- ločene kategorije odpadkov za mineralne odpadke, ki izhajajo iz gradnje in rušenja, ter za prst in zemeljske izkope;

- ločene kategorije odpadkov za tekoče in mineralne odpadke, ki izhajajo iz obdelave odpadkov (sekundarni odpadki);

- reorganizacijo kategorij živalskih in rastlinskih odpadkov ter kovinskih odpadkov;

- agregacijo različnih kemičnih odpadkov v eno kategorijo.

Poleg tega so bile kategorije obdelave odpadkov reorganizirane, da bi se Uredba uskladila z opredelitvami in zahtevami revidirane okvirne direktive o odpadkih ter da bi se vključili podatki o številu in zmogljivosti odlagališč, ki se trenutno zbirajo v skladu z Direktivo 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih[9].

Podatke o količinah obdelanih odpadkov v skladu s Prilogo II bo treba sporočati le na nacionalni ravni. Sporočanje na ravni NUTS 1 se opusti, ker ni dokumentirane politične potrebe po teh informacijah. Obveznosti sporočanja podatkov o številu in zmogljivosti obratov za obdelavo odpadkov so bile zmanjšane, ker je bilo ugotovljeno, da je uporabnost nekaterih podatkov omejena.

V splošnem se pričakuje, da bo revizija Uredbe povečala uporabnost in jasnost podatkov brez dodatnega bremena za države. Čeprav bo zaradi revizije prišlo do nekaterih prekinitev, bo časovna neprekinjenost podatkov v veliki meri ohranjena. Revidirana Uredba se bo uporabljala od referenčnega leta 2010 naprej.

Priročnik za izvajanje Uredbe o statistiki odpadkov je bil prilagojen prihodnjim spremembam.

- Statistika o uvozu in izvozu odpadkov

Člen 1(3) Uredbe o statistiki odpadkov določa, da mora statistika odpadkov po izvedbi pilotnih študij v skladu s členom 5(1) zajemati uvoz in izvoz odpadkov, o katerih se v skladu z Uredbo o pošiljkah odpadkov (1013/2006/ES)[10] podatki ne zbirajo; gre za t. i. odpadke z „zelenega seznama“. Na podlagi teh določb je Eurostat v obdobju 2003–2007 pripravil program pilotne študije, v kateri je sodelovalo 11 držav.

Na podlagi študij, njihovi rezultati so povzeti v Poročilu Komisije COM(2008) 501, je bilo z državami članicami novembra 2009 opravljeno posvetovanje o predlogu. Pri tem se je pokazalo, da bi imele številne države znatne težave pri izvajanju redne statistike o uvozu in izvozu odpadkov. Zato se je Eurostat odločil, da bo pregledal potrebe uporabnikov in politično upravičenost te statistike.

DOSEžKI IN OBETI

Od prvega poročanja leta 2006 je bil v zvezi s pripravo statistike odpadkov dosežen pomemben napredek. Točnost in popolnost podatkov, ki so jih predložile države članice, ter pravočasna objava podatkov so se stalno izboljševale. Pri statistiki odpadkov je bila dosežena visoka stopnja primerljivosti med državami, znaten napredek pa je bil dosežen tudi pri popolnem zajetju podatkov. V splošnem je kakovost podatkov pri večini držav ustrezna.

Uskladitev podatkov pospešuje dokumentacija z metodološkimi smernicami, ki je na voljo na spletnem mestu Center za okoljske podatke o odpadkih. Napake in metodološke pomanjkljivosti se ugotovijo s sistemom za nadzor kakovosti.

S predloženimi podatki za leto 2008 so zdaj na voljo podatki o nastajanju in obdelavi odpadkov za obdobje 2004–2008. Z razširitvijo časovne vrste so podatki postali vedno bolj uporabni, npr. za izračun kazalnikov ter za uporabo na področju okoljskih računov.

Obenem je treba omeniti, da imajo metodološke spremembe v posameznih državah še vedno lahko pomemben vpliv na časovno vrsto, in sicer ne le na državni ravni, temveč tudi na ravni agregata za EU-27. Zato je treba spremembe skozi čas razlagati previdno in po natančni analizi podatkov. Poleg tega učinek novih konceptov, ki so bili uvedeni z revidirano okvirno direktivo o odpadkih (tj. merila o tem, kdaj odpadek ni več odpadek), na statistiko odpadkov ni jasen.

Kazalniki za nastajanje nevarnih odpadkov in nemineralnih odpadkov so bili pripravljeni in se vključujejo v sklop kazalnikov trajnostnega razvoja in v kazalnike za spremljanje strategije Evropa 2020. Razvoj kazalnika za recikliranje pa še poteka.

Od revidirane Uredbe, ki se bo uporabljala od referenčnega leta 2010, se pričakuje znatno izboljšanje pri uporabnosti in možnem razlaganju statistike odpadkov.

[1] UL L 332, 9.12.2002, str. 1; Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 849/2010 (UL L 253, 28.9.2010, str. 2).

[2] COM(2008) 355 konč., 13.6.2008.

[3] Spletna stran Eurostata o kakovosti: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=2273.1 2273_47140765&_dad=portal&_schema=PORTAL .

[4] UL L 229, 6.9.2005, str. 6.

[5] Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o razlagi o odpadkih in stranskih proizvodih (COM(2007) 59 konč.).

[6] UL L 393, 30.12.2006, str. 1.

[7] Odločba 2000/532/ES o seznamu odpadkov, UL L 226, 6.9.2000, str. 3.

[8] Uredba Komisije (EU) št. 849/2010 z dne 27. septembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki odpadkov (UL L 253, 28.9.2010, str. 2).

[9] Odločba Komisije z dne 17. novembra 2000 o vprašalniku za poročila držav članic o izvajanju Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 298, 25.11.2000, str. 24).

[10] UL L 190, 12.7.2006, str. 1, kakor je bila spremenjena z UL L 119, 13.5.2010, str. 1.