11.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 9/37

—

zahteva, da se skrajšajo roki, predlagani v časovnem okviru Evropske komisije za Evropo, gospodarno z viri, in se zavzema za to, da bi bili ti kazalniki sprejeti že leta 2012; poleg tega poziva k posvetovanju s pristojnimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da se tako zagotovi realističnost in izvedljivost kazalnikov z vidika zmogljivosti in dostopnosti;

—

poziva Komisijo, naj premisli o sprejetju „košarice“ štirih glavnih kazalnikov uporabe virov: vpliva na zemljo, uporabe surovin (biotska raznovrstnost, biološki in mineralni viri), vpliva na vodo in odtisa emisij toplogrednih plinov; poudarja, da mora Komisija kazalnike določiti za sestavni del sistema nacionalnih poročil za strategijo Evropa 2020 in z njo povezano vodilno pobudo, da bodo usmerjali nacionalne programe reform in proračunske priprave;

—

obžaluje, da v načrtu ni navedena možnost, da bi Konvencijo županov vključili v prizadevanja na področju učinkovite uporabe virov, in predlaga, da skupaj z Evropsko komisijo preuči konkretne načine razširitve Konvencije županov na glavna področja uporabe vodilne pobude Evropa, gospodarna z viri, kot so biotska raznovrstnost in raba tal, odpadki in voda ter onesnaževanje zraka;

—

priporoča specifične ukrepe, katerih glavni cilji so preusmeritev na nizkoogljične prometne in energetske sisteme, ki bodo gospodarni z viri, spodbujanje zelenih javnih naročil, vzpostavitev družbe brez odpadkov z optimizacijo preprečevanja odpadkov in dojemanjem odpadkov kot vira v okviru „krožnega gospodarstva“ materiala, spodbujanje alternativne in učinkovite uporabe virov v vrednostni verigi surovin, učinkovita uporaba, zaščita in obnova ekosistemskih storitev ter zmanjšanje obsega obstoječih primerov neprepustnosti tal, kjer je to potrebno.

Poročevalec

Michel LEBRUN (BE/EPP), član parlamenta francosko govoreče skupnosti

Referenčna dokumenta

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropa, gospodarna z viri – vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020

COM(2011) 21 konč.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri

COM(2011) 571 konč.

1.

meni, da mora vsaka v prihodnost usmerjena politika o okolju, podnebju in energiji temeljiti na načelu dobrega upravljanja. Po mnenju Odbora to pomeni, da morajo ljudje prevzeti odgovornost za upravljanje in izrabo naravnih virov na tak način in v takšnem obsegu, da bo zagotovljena njihova trajnost in ohranjena njihova raznolikost. Splošen cilj takšne politike je razvoj, ki omogoča izpolnjevanje potreb zdajšnjih generacij, ne da bi bila ogrožena sposobnost prihodnjih generacij, da izpolnjujejo svoje potrebe;

2.

je zaskrbljen, ker je Evropska unija dandanes na nevarni in netrajnostni poti razvoja, proizvodnje in potrošnje. To v vodilni pobudi priznava Komisija: „Virov ne moremo več izrabljati na tak način, kot jih sedaj“;

3.

v tem okviru pozdravlja uvedbo vodilne pobude Evropa, gospodarna z viri, katere namen je učinkovito uporabo virov vzpostaviti kot vodilno načelo politik Evropske unije na področju energije in nizkoogljičnega gospodarstva, prometa, surovin in osnovnih dobrin, trajnostne potrošnje in proizvodnje blaga in storitev, ravnanja z odpadki, rabe tal in ekosistemov, kmetijstva in ribolova; ta pobuda ima pomembno funkcijo, da spodbuja ustvarjanje sinergij med različnimi področji ter medsebojno uravnoteženje posameznih interesov in ciljev in da hkrati zagotovi skupen, skladen in trajnosten pristop k uporabi virov;

4.

pozdravlja pozitiven učinek vodilne pobude na evropsko okoljsko politiko. Učinkovita uporaba virov je eden od ciljev šestega akcijskega programa za okolje. Vendar pa je poudarek evropske okoljske politike na splošno in zlasti obstoječe politike za učinkovito rabo virov (kot na primer tematske strategije o trajnostni uporabi naravnih virov) na zmanjšanju negativnih posledic gospodarskega razvoja in izkoriščanja naravnih virov za okolje. S to vodilno pobudo se pozornost razširja tudi na negativne posledice neučinkovite rabe naravnih virov na gospodarski razvoj, s čimer se daje potrebna spodbuda za močnejše vključevanje okoljske politike v gospodarsko politiko in politiko izdelkov v EU;

5.

pozdravlja dejstvo, da vodilna pobuda širi področje vprašanj, ki si jih zastavlja Evropska unija, saj zdaj zadevajo vse naravne vire: tako tradicionalne vire energije, kot tudi biotske in abiotske surovine, kot so energenti, biomasa, rudnine, kovine in les, obdelovalne površine in staleži rib, prst, voda, zrak, ter ekosistemske storitve ali storitve za zaščito biotske raznovrstnosti;

6.

pozdravlja poziv Evropske komisije Odboru regij, naj izrazi stališče o vlogi, ki bi jo morale imeti lokalne in regionalne oblasti glede izvajanja te pobude, in sicer v začetnih fazah postopka odločanja, zlasti kadar imajo posebne pristojnosti, povezane s to pobudo, na primer za standarde v gradbeništvu ali ravnanju z odpadki. To bo Odboru regij omogočilo, da izrazi svoja stališča že v začetnih fazah priprave prihodnjih politik;

7.

se v celoti strinja z oceno Komisije, da morajo biti izpolnjeni trije ključni pogoji, da bi lahko uživali prednosti nizkoogljičnega gospodarstva, ki gospodarno ravna z viri, in sicer: 1) politična volja za spremembe, 2) dolgoročno naravnano načrtovanje politike in naložb ter 3) trajne spremembe miselnosti in vedenja vseh državljanov pri ravnanju z viri. Oblikovanje in izvajanje teh načel mora potekati v skladu s pristopom upravljanja na več ravneh. V zvezi s tem OR ponovno izpostavlja temeljno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri razvoju, pripravi, izvajanju in oceni teh politik (1), ki sta jo Evropska komisija in Evropski parlament že jasno priznala.

8.

ceni prizadevanja Unije za tesno povezanost gospodarskega razvoja, blaginje družb in odgovorne uporabe naravnih virov;

9.

meni, da bo prehod na gospodarstvo, ki bo z viri ravnalo gospodarno, ustvaril večjo blaginjo za prihodnje in sedanje generacije. K blaginji bo med drugim prispevalo ustvarjanje izjemnih možnosti z vidika gospodarstva, trgovine in inovacij. Prispeval bo k večji konkurenčnosti Unije, zlasti z nižjimi stroški materialov, manjšo potrošnjo energije in s spodbujanjem zaposlovanja v sektorju „zelenih tehnologij“;

10.

poudarja, da izboljšanje življenjskih pogojev in kakovosti zraka zahtevata ambiciozno politiko za zmanjšanje onesnaževanja pri viru, in poziva h krepitvi politike EU na področju emisij toplogrednih plinov in onesnaževanja zraka;

11.

opozarja, da so mnoge lokalne in regionalne oblasti že sprejele in uspešno uvedle različne politike in prakse, namenjene spodbujanju gospodarnega ravnanja z viri. Tovrstne pobude bi bilo vredno poznati in priznati na evropski ravni, da bi vsi imeli možnost izkoristiti strokovno znanje, ki so ga nekateri pridobili na tem področju, ter da bi se spodbudile najučinkovitejše in najuspešnejše pobude;

12.

opozarja, da v besedilu pobude Komisije ni sklicevanja na vrsto instrumentov in političnih strategij Evropske unije, ki že obravnavajo vprašanje gospodarnega ravnanja z viri, kot so tematska strategija o trajnostni uporabi naravnih virov, tematska strategija o preprečevanju in recikliranju odpadkov ali akcijski načrt za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter za trajnostno industrijsko politiko. Te strategije lahko služijo kot precedens pri sprejetju in izvajanju prihodnjih strategij, ki se nanašajo na druga vprašanja glede upravljanja z naravnimi viri;

13.

poudarja odgovornost Evropske unije in njenih držav članic na področju spodbujanja vsakršnih pobud za povečanje učinkovitosti pri uporabi virov na svetovni ravni. Tako podpira vse pobude Komisije v okviru priprav na konferenco Rio+ 20, ki bo junija 2012, zlasti ukrepe za zbiranje sredstev in naložb iz zasebnih in javnih virov, pa tudi ukrepe za spodbujanje postopne vzpostavitve učinkovitejšega sistema upravljanja na več ravneh na svetovni ravni. Poleg tega predlaga, naj ima ta sistem upravljanja mehanizme za udeležbo in sodelovanje na več ravneh, da bodo lahko imele regionalne in lokalne oblasti aktivno vlogo na področjih, ki so za njih pomembna;

14.

skupaj s Komisijo poziva k hitri izvedbi deklaracije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o zeleni rasti, ki je bila sprejeta junija 2009;

15.

je zadovoljen, da so Evropska unija in države članice podprle delo, ki ga je mednarodna skupina v okviru Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) opravila na področju trajnostnega upravljanja virov, ter njeno pobudo za zeleno gospodarstvo;

16.

obžaluje, da desetletni programski okvir za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo za obdobje 2011–2021 ni bil sprejet na 19. seji komisije Združenih narodov za trajnostni razvoj.

17.

poudarja medsebojno odvisnost okoljskih in socialnih politik. Vrhunec proizvodnje nafte in plina, ki naj bi bil po nekaterih mnenjih že dosežen, in vrhunec proizvodnje drugih materialov bo neizogibno povzročil povišanje njihovih cen. To bo najprej prizadelo osebe z najnižjimi dohodki in regije z najnižjimi povprečnimi dohodki;

18.

poudarja, da je zaradi medsektorske in kompleksne narave vodilne pobude, učinkovitosti njenega upravljanja in spremljanja njenega napredka v okviru strategije Evropa 2020, njenega evropskega semestra in letnega pregleda rasti, s pomočjo letnega nadzora uspešnosti držav članic, ključnega pomena, da Evropska unija izboljša učinkovitost uporabe virov;

19.

poudarja, da je treba opredeliti proračunsko razsežnost vodilnih pobud v okviru strategije Evropa 2020 (2). Ker se ta pobuda prekriva z mnogimi politikami, ki se financirajo iz proračuna EU, bo moral prihodnji večletni finančni okvir odsevati ambicije vodilne pobude glede učinkovitosti uporabe virov, tako da bo zagotovil usklajenost ukrepov EU v skupnem strateškem okviru;

20.

poziva Komisijo, naj v okviru ocenjevanja načrtov nacionalnih reform, ki so jih države članice predložile aprila 2011, upošteva, v kolikšnem obsegu so se vključile v spodbujanje učinkovitosti uporabe virov;

21.

ponavlja, da bo uspeh strategije Evropa 2020 v veliki meri odvisen od odločitev, sprejetih na lokalni in regionalni ravni. Zato je Odbor regij že omenil, da podpira, da se v načrtih nacionalnih reform omeni vzpostavitev teritorialnih paktov za strategijo Evropa 2020 in sicer v obliki partnerstev na več ravneh med evropskimi, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi upravami (3);

22.

zato spodbuja k celovitemu lokalnemu razvoju kot poglavitni metodi uresničevanja ciljev te vodilne pobude;

23.

meni, da je sodelovanje Odbora regij bistveno za izvajanje vodilne pobude Evropa, gospodarna z viri ter celostne politike o učinkoviti uporabi virov, in sicer zahvaljujoč platformi za spremljanje strategije Evropa 2020.

24.

zahteva, da se skrajšajo roki, predlagani v načrtu za opredelitev in naknadno sprejetje kazalnikov in ciljev do konca leta 2013, in se zavzema za to, da bi bili ti kazalniki sprejeti v letu 2012. OR poleg tega poziva k posvetovanju s pristojnimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi o rokih glede teh kazalnikov, da se tako zagotovi njihova realističnost in izvedljivost z vidika zmogljivosti in dostopnosti;

25.

pozdravlja predlog Komisije iz sporočila „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“, da se sprejme omejeno število kazalnikov, da se kot podlaga za oblikovanje politik zagotovita vidnost in učinkovitost. Izbira kazalnikov bi morala temeljiti na njihovi stopnji pomembnosti, umestnosti, zanesljivosti in trdnosti, morali pa bi biti tudi kar najširše priznani;

26.

poziva Komisijo, naj premisli o sprejetju „košarice“ štirih glavnih kazalnikov uporabe virov: vpliva na zemljo, uporabe surovin (biotska raznovrstnost, biološki in mineralni viri), vpliva na vodo in odtisa emisij toplogrednih plinov, ki jih je mogoče razmeroma enostavno izmeriti, jasno pa razkrivajo našo uporabo virov in njene posledice. Ti kazalniki bi dopolnili tiste za merjenje okoljskih vplivov in učinkovitosti uporabe virov;

27.

vztraja, da je treba sprejeti splošen kazalnik, kot je „ekološki odtis“, ki je koristen instrument za obveščanje in kampanje ozaveščanja, pri čemer pa je treba jasno povedati, da visoka stopnja agregiranja kazalnika te vrste zelo omejuje njegovo uporabo pri oblikovanju politik; treba bi bilo uskladiti podatke in metodologijo med državami in Komisija bi to lahko pomagala zagotoviti;

28.

pozdravlja predlog Komisije za sprejetje omejenega števila ciljev glede učinkovitosti uporabe virov, ki so ambiciozni, merljivi, natančni in skladni. Njihov namen bi moralo biti na primer izboljšanje rezultatov, pridobljenih na podlagi štirih kazalnikov, navedenih v točki 26, na primer zagotavljanje ničelne rasti površine neprepustnih tal ali večje preprečevanje in recikliranje odpadkov;

29.

poziva Evropsko komisijo, naj v oceni kazalnikov in ciljev preuči uresničljivost politik, ki bi jih na njihovi osnovi lahko uvedle lokalne in regionalne oblasti;

30.

vztraja, da Komisija vključi kazalnike v svoj letni pregled rasti, s katerim se bo začel gospodarski semester leta 2012; tako bodo postali sestavni del sistema nacionalnih poročil za strategijo Evropa 2020, razprave pa se bodo usmerile na to, kako je treba programe reform in nacionalne proračunske priprave uskladiti s strategijo Evropa 2020;

31.

se zavzema, da bi ti kazalniki uporabe virov bili del ocen učinka političnih predlogov, ki jih pripravijo Evropska komisija in države članice. Evropska komisija bi morala zagotoviti smernice in instrumente, ki bi državam članicam, lokalnim in regionalnim oblastem, podjetjem in drugim subjektom omogočili enostavno in učinkovito uporabo teh kazalnikov;

32.

ugotavlja, da obsežnost in raznolikost izzivov na področju ohranjanja virov zahtevata mobilizacijo vseh instrumentov, ki so na voljo na evropski, nacionalni, lokalni in regionalni ravni. Evropski in nacionalni instrumenti zajemajo večje vključevanje okoljskih vidikov v gospodarsko politiko in politiko izdelkov, na lokalni ravni pa je tak instrument Konvencija županov, ki dokazuje svojo učinkovitost na energetskem področju;

33.

v zvezi s tem poziva mednarodne, evropske, nacionalne ter regionalne in lokalne institucije, naj preučijo obsežne ugotovitve in rezultate, ki so jih že zbrali podpisniki Konvencije županov (okoli 3 000 občin in prek 100 regij iz več kot 40 držav);

34.

poziva Evropsko komisijo in druge institucije EU, naj sodelujejo pri pripravi konkretnih mehanizmov, ki bodo omogočili izmenjavo izkušenj, pridobljenih v okviru Konvencije županov, z našimi mednarodnimi partnerji, npr. spodbujanje sodelovanja na lokalni in regionalni ravni glede učinkovite uporabe virov med mesti in regijami EU ter mesti in regijami v naši južni in vzhodni soseščini, pa tudi z državami v razvoju;

35.

obžaluje, da v načrtu ni navedena možnost, da bi Konvencijo županov vključili v prizadevanja na področju učinkovite uporabe virov, zato poziva Komisijo, naj stori vse potrebno, da se Konvencija županov vključi na to področje;

36.

poleg tega predlaga, da skupaj z Evropsko komisijo preuči konkretne načine razširitve Konvencije županov na glavna področja uporabe vodilne pobude Evropa, gospodarna z viri, kot so biotska raznovrstnost in raba tal, odpadki in voda ter onesnaževanje zraka (CdR 164/2010 fin);

37.

posebej poziva Evropsko komisijo, da ob upoštevanju priprave načrta za varstvo evropskih voda leta 2012 v partnerstvu z Odborom razširi Konvencijo županov, da bo obsegala cilje 20-20-20 za integrirano upravljanje voda, kot je navedeno v mnenju Odbora regij CdR 5/2011 fin;

38.

trdno podpira ustanovitev „tranzicijske platforme o učinkovitem izkoriščanju virov, ki bi vključevala različne akterje“ in bi morala prav tako vključiti „oblikovalce politik z različnih upravnih ravni, vključno z regionalno in lokalno ravnjo“ (4). Takšna platforma bi lahko služila za prepletanje zadevnih politik in kot pomoč pri opredelitvi ciljev in ovir pri prehodu;

39.

podpira stališče Komisije o vzpostavitvi omrežja in izmenjavi primerov najboljše prakse med agencijami, ki izvajajo programe, povezane z učinkovito rabo virov, in poziva Evropsko unijo, naj podpre ustanavljanje nacionalnih, regionalnih in lokalnih agencij, pristojnih za učinkovito uporabo virov, kjer te še ne obstajajo. Pristojnosti obstoječih agencij bi bilo mogoče razširiti na vsa vprašanja, ki se nanašajo na uporabo virov, in bi morale zajemati obveščanje javnih oblasti, podjetij in državljanov o obstoječih in razpoložljivih ukrepih in rešitvah na področju učinkovitosti uporabe virov ter svetovanje tem subjektom v zvezi s temi ukrepi.

40.

meni, da Evropa, gospodarna z viri, ne bo potrebovala samo tehnoloških inovacij, temveč tudi inovacije svojega družbeno-gospodarskega sistema z novimi vzorci proizvodnje in potrošnje, spremenjenim načinom življenja in novimi modeli upravljanja ter strateškim programom raziskav, usmerjenim v sistemske inovacije;

41.

poziva zlasti k potrebnim spremembam infrastrukture, da bo omogočala vzpostavitev pametnih omrežij, s pomočjo katerih bodo mala in srednje velika podjetja in zadruge lahko proizvajale lastno zeleno energijo ter jo delile z drugimi podjetji in zadrugami v regijah; poziva Evropsko komisijo, da skliče posebno konferenco z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in ustreznimi zainteresiranimi stranmi za začetek preoblikovanja evropske proizvodnje energije;

42.

izjavlja, da bo za uresničitev ciljev vodilne pobude potrebna vrsta ukrepov, vključno s spremembo proračunskih in gospodarskih politik držav članic ter okolju prijaznimi davčnimi reformami, ki bodo bolj upoštevale učinkovito rabo virov; prav tako bo treba področje nacionalnih računov usmeriti na vprašanje učinkovite uporabe virov, tako da se podpre vključevanje zunanjih stroškov, da se določijo ustrezne cene, da onesnaževalci za svoje početje plačajo, potrošniki pa se zaščitijo ter da se postopno odpravijo subvencije, ki imajo škodljive posledice za okolje;

43.

meni, da je oblikovanje nizkoogljičnega evropskega prometnega sistema, ki bo gospodaren z viri, ključni element uspešnosti vodilne pobude. V tem okviru si je treba prizadevati za zmanjšanje obsega energije in primarnih surovin, potrebnih za izdelavo motornih vozil, in za tovrstno podporo industriji, za še bolj izrazito zmanjšanje njihove potrošnje in za vzpostavitev sistemov prometa, ki bodo imeli na splošno vse manjši vpliv na vire;

44.

ceni vključitev spodbujanja evropske vodne politike, ki daje prednost ukrepom varčevanja z vodo in učinkovitejši uporabi vode v okviru vodilne pobude. Odbor regij bo na to temo predložil priporočila v predhodnem mnenju o vlogi regionalnih in lokalnih oblasti pri spodbujanju trajnostnega upravljanja voda  (5).

45.

obžaluje, da politike energetske učinkovitosti, ki se izvajajo sedaj, ne omogočajo uresničevanja ciljev evropskega energetsko-podnebnega svežnja za leto 2020. Energetska učinkovitost bi morala biti obvezen cilj in bi morala pomembno prispevati k doseganju ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, določenih za leto 2050;

46.

poziva Komisijo, naj se pri zakonodajnih in finančnih pobudah, ki bodo sledile njenemu nedavno sprejetemu načrtu za energetsko učinkovitost 2011 (6), še naprej osredotoča na sektorje gradbeništva, storitev in prometa;

47.

ponovno potrjuje, da bi bilo treba gradbeništvu zagotoviti zakonodajne in finančne spodbude, ki bi lahko povečale obseg obnov za energetsko učinkovitost;

48.

opozarja na potrebo po zagotovitvi usposabljanja in usmerjanja sposobne in razpoložljive delovne sile na področju energetske učinkovitosti v vseh prizadetih gospodarskih panogah in s tem tudi v gradbeništvu. Odbor regij predlaga, da se uvede evropska strategija na področju ozaveščanja in usposabljanja te delovne sile; v zvezi s tem poudarja potencial vodilne pobude in potrebne inovativne ukrepe za ustvarjanje visokokvalificiranih in trajnih delovnih mest v vrsti različnih panog in poklicnih področij v EU;

49.

poziva Evropsko komisijo, naj s prihodnjo direktivo o varčevanju z energijo predlaga konkretne ukrepe na področju obnove stavb in v večletnem proračunu predvidi zadostne zneske za energetsko učinkovito sanacijo in obnovo evropskih stavb po letu 2013. Te ukrepe bi morala spremljati strategija financiranja za stavbe z zelo nizko porabo energije;

50.

poziva Evropsko komisijo, naj predlaga enoten sistem merjenja energetske učinkovitosti v Evropski uniji z metodologijo, ki bi jo lahko uporabljale lokalne in regionalne oblasti;

51.

pozdravlja cilj Evropske komisije za zagotovitev uspešnega prehoda na gospodarstvo z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, ki bo učinkovito pri uporabi virov (7);

52.

poziva, da se ti cilji ustrezno odrazijo v večletnem finančnem okviru, pri čemer je treba lokalni in regionalni ravni zagotoviti dodatno financiranje;

53.

priznava pomen evropskega sistema trgovanja z emisijami kot instrumenta, ki je namenjen usmerjanju naložb v vključene sektorje – tj. v sektor proizvodnje električne energije, sektor industrij z visoko porabo energije in s prihodnjim letom tudi letalski sektor – tako da se finančno nagradijo naložbe v projekte z nizkimi emisijami CO2, ter izraža upanje, da se bo njegova učinkovitost po letu 2012 izboljšala;

54.

vseeno poziva k večji vlogi evropskega sistema trgovanja z emisijami pri spodbujanju nizkoogljičnih tehnologij, saj te tehnologije prispevajo tudi k izboljšanju kazalnikov za uporabo virov in ne povečujejo okoljskih tveganj;

55.

zato odobrava projekte Evropske komisije, katerih namen je s trga umakniti del zdajšnjih pravic, da se spodbudi prehod Evropske unije na nizkoogljično gospodarstvo;

56.

odobrava, da se v načrt vključijo prakse upravljanja tal, ki so bolj naklonjene ohranjanju ogljika v zemlji, in opozarja, da ima izboljšanje vsebnosti organskih snovi v tleh še druge koristi za okolje in kmetijstvo ter ohranjanje tal in njihove rodovitnosti;

57.

obžaluje pa, da je potencial kmetijskega sektorja na področju blažitve podnebnih sprememb v protokolih Združenih narodov in Kjotskem protokolu, povezanih z obveznostjo poročanja in obračunavanjem emisij, razdrobljen med več različnih kategorij, čeprav naj bi ta sektor imel temeljno vlogo pri učinkoviti in trajni uporabi virov;

58.

poudarja pomen iskanja ravnotežja med uporabo biogoriv v nizkoogljičnem gospodarstvu in zaščito biotske raznovrstnosti, upravljanjem z vodo in ohranjanjem okolja na splošno ter svetovno preskrbo s hrano;

59.

poudarja, kako pomembno je, da politike energetske učinkovitosti spremljajo socialni ukrepi, ki najbolj ranljivim osebam in regijam omogočajo dostop do energetsko učinkovitih storitev.

60.

poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi učinkovito izvajanje akcijskega načrta Evropske unije za trajnostno proizvodnjo, potrošnjo in industrijsko politiko ter sprejme širši pristop;

61.

se zavzema za to, da Komisija podpre pristop energetsko najučinkovitejših izdelkov (t. i. pristop top runner), tako da uvede še več odvračalnih instrumentov, zaradi katerih se s trga umaknejo najmanj učinkoviti proizvodi, in spodbujevalnih instrumentov, ki nagrajujejo najboljše izdelke in pospešujejo njihov prodor na trg;

62.

spodbuja ekološke inovacije za ustvarjanje novih izdelkov ali storitev, gospodarnih z viri, saj so ključna orodja za dosego tega cilja ter tudi za konkurenčnost in ustvarjanje novih delovnih mest. Prihodnji akcijski načrt za ekološke inovacije bi moral uvesti nova partnerstva na področju inovacij v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

63.

ponavlja, da je zavezan spodbujanju zelenih javnih naročil med lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

64.

poziva, da se na področju zelenih javnih naročil določijo obvezni cilji za nacionalne vlade in evropske institucije ter se zelena javna naročila kot sestavni del vključijo v prihodnjo direktivo o javnih naročilih, da se poveča njihova pravna jasnost in posploši njihova uporaba;

65.

poziva k poglobljeni reviziji direktive o okoljsko primerni zasnovi izdelkov in njenih ukrepov izvajanja, da se spodbudi učinkovita uporaba virov in sicer z razširitvijo njenega področja uporabe na izdelke, ki niso energetski in imajo pomemben vpliv na okolje (8), ter spodbuja k razvoju metod analize življenjskega cikla blaga in storitev, katere izsledki bi bili zlahka dostopni regijam in lokalnim oblastem, tako da bi laže sprejemali odločitve;

66.

poziva k sprejetju ukrepov za boj proti organiziranemu ali čezmernemu zastaranju blaga in storitev, da se podaljša življenjska doba blaga, poveča njegova popravljivost in tudi zmožnost recikliranja ob koncu življenjske dobe ter se podprejo gospodarske in industrijske pobude, ki k temu prispevajo;

67.

spodbuja večjo uporabo sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), zlasti med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, kot instrumenta, ki je usmerjen na trg in katerega namen je preučitev upravljanja virov posameznih organizacij. Odbor regij ocenjuje, da bi bilo mogoče povečati sodelovanje v tem sistemu, če bi bilo mogoče ukiniti ali zmanjšati z njim povezane stroške in če bi od držav članic zahtevali, da določijo lastne cilje glede števila organov, ki bi bili uradno vključeni v EMAS;

68.

odločno poziva Evropsko komisijo, države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj okrepijo ukrepe za ozaveščanje potrošnikov in podjetij glede okoljskih in družbenih posledic njihove potrošnje, kot so sistemi označevanja, vključevanje trajnostne potrošnje v sisteme izobraževanja in usposabljanja ter okrepitev nadzora tržnih navedb ekološke narave.

69.

poziva, da se sprejme cilj družbe brez odpadkov, ki bi temeljila na optimizaciji preprečevanja odpadkov in njihove obdelave kot vira v okviru „krožnega gospodarstva“ materiala;

70.

obžaluje, da odlaganje odpadkov na odlagališča še vedno ostaja najbolj splošna oblika odstranjevanja komunalnih odpadkov. Odbor regij zato Komisijo poziva, naj posebno pozornost nameni izvajanju in uporabi obstoječe zakonodaje Evropske unije na področju odpadkov, kar je temeljni element za spodbujanje učinkovitosti uporabe virov;

71.

odločno poziva evropske institucije, države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj sprejmejo učinkovite ukrepe proti uhajanju odpadkov v obrate za obdelavo odpadkov, ki ne ustrezajo standardom, tako v Uniji kot izven nje, izboljšajo konkurenčnost evropske reciklažne industrije v celotni vrednostni verigi, spodbujajo inovacije na področju učinkovite uporabe virov in zasnove izdelkov, ki jih je mogoče reciklirati, uvedejo gospodarske spodbude ali nove tržno usmerjene instrumente za recikliranje ali spodbujanje sekundarnih surovin in optimizirajo oblikovanje in uporabo meril za prenehanje statusa odpadka ter meril kakovosti za reciklirani material, ob upoštevanju s tem povezanega dela Evropske komisije, ki trenutno poteka o merilih za prenehanje statusa odpadka. OR poziva tudi, da se posebna pozornost nameni blagu, ki vsebuje surovine, ki jim grozi pomanjkanje, zlasti zelo redkim surovinam;

72.

spodbuja države članice ter lokalne in regionalne oblasti k sprejetju ambicioznih programov preprečevanja odpadkov, kakor zahteva člen 29 okvirne direktive o odpadkih, vključno z jasnimi količinskimi referencami za ukrepe preprečevanja odpadkov (9);

73.

poziva Evropsko komisijo, naj spodbuja zlasti preprečevanje bioloških odpadkov in zmanjšanje živilskih odpadkov ter še naprej podpira evropski teden preprečevanja odpadkov, ki se je izkazal za uspešnega v več regijah in mestih;

74.

poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri razvoju trgov recikliranja in ponovne uporabe odpadkov. V tem smislu Odbor regij ponovno poziva, naj se v direktivo o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) vključijo dejanski in natančni cilji na področju ponovne uporabe elektronskih odpadkov, pri tem pa naj se zagotovi, da bo načelo odgovornosti proizvajalca v zakonodaji v celoti upoštevano;

75.

opozarja na dejstvo, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomemben manevrski prostor za spodbujanje recikliranja odpadkov, ki presega sedanje cilje Evropske unije. Mnoga napredna mesta in regije že sedaj daleč presegajo evropske minimalne cilje na področju recikliranja in alternativnih rešitev za odlaganje odpadkov na odlagališča ter so si za cilj zastavila popolno odpravo odpadkov za odlagališča ali sežiganje ter visoke stopnje recikliranja gospodinjskih odpadkov. V tem okviru lahko Odbor regij samo poziva Evropsko unijo in države članice, naj še naprej spodbujajo uvedbo instrumentov, ki so namenjeni pospeševanju recikliranja in jih uporabljajo uspešna mesta in regije, zlasti med manj naprednimi regijami na tem področju;

76.

poziva Evropsko komisijo, naj pospeši oceno koristi uvajanja zavezujočih evropskih ciljev na področju preprečevanja odpadkov, ki jo je dolžna opraviti na podlagi okvirne direktive o odpadkih, ter strožjega zavezujočega cilja na področju recikliranja trdnih komunalnih odpadkov, kot velja sedaj. Ta zadnji ukrep bi lahko omogočil 500 000 novih delovnih mest v Evropi (10).

77.

pozdravlja vključitev učinkovite uporabe virov v sporočilo Evropske komisije, objavljeno v okviru vodilne pobude Evropa, gospodarna z viri, z naslovom Reševanje izzivov na blagovnih borzah in na področju surovin  (11);

78.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj še bolj spodbujajo povečanje alternativne in učinkovitejše uporabe virov v vrednostni verigi surovin, kar zajema iskanje, črpanje, predelavo, recikliranje, okoljsko primerno zasnovo izdelkov, industrijsko ekologijo in proizvodnjo, gospodarno z viri;

79.

spodbuja države članice in regije, naj z nadaljnjo podporo Evropske komisije opredelijo svoje trajnostne in z viri gospodarne politike na področju rudnin, oblikujejo politiko načrtovanja rabe tal v zvezi z rudninami in vzpostavijo jasen postopek za odobritev izkopavanja rudnin;

80.

pozdravlja smernice Komisije o izkopavanju neenergetskih mineralnih surovin v skladu z zahtevami Natura 2000 (12) in poziva k sprejetju celostnega pristopa teh vprašanj v prihodnosti;

81.

se seznanja s pozivom Sveta Evropski komisiji, naj predlaga ukrepe za reševanje težav preskrbe s surovinami, ki so namenjene industrijam in izvirajo iz gozdarskega sektorja ter sektorja obnovljivih virov energije;

82.

poziva k sprejetju sistema obveznega certificiranja v celotni Uniji ter spodbud za uporabo biomase za energijo in lesa iz trajnostno upravljanih gozdov. Odbor regij opozarja, da imajo lahko lokalne in regionalne oblasti pri tem vlogo upravljanja;

83.

ponovno poziva, naj Komisija predloži predloge za minimalna zavezujoča trajnostna merila za uporabo virov trdne in plinaste biomase na področju električne energije, ogrevanja in hlajenja (13).

84.

meni, da so učinkovita uporaba, zaščita in obnova ekosistemskih storitev, kakor so jih države članice opredelile v okviru novega cilja biotske raznovrstnosti za leto 2020 in kakor so predstavljene v dokumentu z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020  (14), ključne za učinkovito uporabo virov;

85.

pozdravlja podporo, ki jo strategija Evropske unije namenja biotski raznovrstnosti do leta 2020, da se napreduje pri prizadevanjih za vrednotenje biotske raznovrstnosti, v tem okviru gospodarsko vrednotenje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, ter spodbudi organe, ki upravljajo s strukturnimi skladi, k naložbam v naravni kapital kot dediščino za prihodnje generacije in s tem tudi kot viru gospodarskega razvoja, spodbudi podporo SKP biotski raznovrstnosti, določi podcilj za zagotovitev obnove ekosistemov in spodbudi oblikovanje „zelene infrastrukture“;

86.

obžaluje, da – navkljub prejšnjim priporočilom Odbora– ključna vloga, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti pri uspešnosti te strategije, ni zadostno priznana;

87.

poziva Evropsko unijo in države članice, naj uvedejo lokalne in regionalne pilotne projekte za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti pilotne projekte na področju ekonomije ekosistemov in biotske raznovrstnosti (TEEB), ki lokalnim in regionalnim oblastem pomagajo pri sprejemanju in izvajanju instrumentov, opredeljenih v mednarodnem poročilu z naslovom TEEB for Local and Regional Policy Makers Report (poročilo o ekonomijah ekosistemov in biotske raznovrstnosti za lokalne in regionalne oblikovalce politik) (15);

88.

ugotavlja, da je izginjanje naravnih ali polnaravnih habitatov, na primer travišč, barij, goličav in močvirij, ki so bistvenega pomena za boj proti podnebnim spremembam, velik razlog za zaskrbljenost. Odbor regij zato spodbuja Evropsko unijo, države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj se vključijo v pripravo ustreznih programov zaščite in obnove teh ekosistemov;

89.

izraža zaskrbljenost, da se tla vse bolj rabijo za urbanizacijo in prometna omrežja, s čimer se povečuje neprepustnost tal, to pa povzroča zmanjšano pronicanje vode, povečanje pogostnosti poplav in tveganj erozije, drobitev habitatov in živalskih populacij, povečanje učinkov toplotnih otokov v mestih, zaradi česar postanejo bolj občutljiva za vročinske valove in podnebne spremembe;

90.

spodbuja države članice, naj si skupaj z lokalnimi in regionalnimi oblastmi prizadevajo za vzpostavitev celostnih sistemov načrtovanja rabe tal ter prostorskega načrtovanja, ki bodo lahko prispevali k uresničevanju trajnostnih shem naseljevanja v mestih, pripravi vrste spodbud za pospeševanje ponovne rabe opuščenih industrijskih zemljišč namesto uporabe zelenih površin in podeželskih območij, vzpostavitvi baze podatkov o opuščenih industrijskih zemljiščih in zmanjšanju sedanje površine pozidanih zemljišč, kjer je to potrebno;

91.

ponavlja, da bi morala skupna tematska strategija o varstvu tal z vključitvijo cilja, da se sprejme okvirna direktiva o tleh, še naprej ostati del prihodnje okoljske politike Evropske unije.

92.

je zaskrbljen, ker načrtovani gospodarski ribji staleži presegajo varne biološke meje. Odbor regij zato ponovno poziva, naj se do leta 2015 sprejme cilj največjega trajnostnega donosa kot osnovno vodilno načelo prihodnje skupne ribiške politike (SRP) (16);

93.

podpira pristop, ki ga Evropska komisija priporoča v sporočilu Prispevek regionalne politike k trajnostni rasti v okviru strategije Evropa 2020 (17);

94.

zlasti poziva k povečanju prispevka strukturnih skladov za izvajanje vodilne pobude in organe, ki upravljajo s strukturnimi skladi, poziva k večjim naložbam v nizkoogljično gospodarstvo, ekosistemske storitve in biotsko raznovrstnost ter v ekološke inovacije;

95.

podpira tudi optimiziranje naložb v učinkovito uporabo virov;

96.

je trdno prepričan, da je pameten, trajnosten in vključujoč razvoj v EU in drugod po svetu možen, če bodo lokalni in regionalni organi gonilna sila sprememb in družbeno-gospodarskega razvoja.