Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj

(COM(2011) 32 konč. – 2011/0023 COD)

2011/C 218/20

Glavni poročevalec: g. RODRÍGUEZ GARCÍA-CARO

Svet je 2. marca 2011 sklenil, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj

COM(2011) 32 konč. – 2011/0023 (COD).

Predsedstvo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora je 14. marca 2011 strokovno skupino za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo zadolžilo za pripravo dela na tem področju.

Zaradi nujnosti postopka je Evropski ekonomsko-socialni odbor na 471. plenarnem zasedanju 4. in 5. maja 2011 (seja z dne 5. maja) imenoval g. RODRÍGUEZA GARCÍA-CARA za glavnega poročevalca ter mnenje sprejel z 80 glasovi za, 2 glasovoma proti in 7 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi

1.1   Evropski ekonomsko-socialni odbor – ob pridržkih, izraženih v nadaljevanju – pozdravlja predlog direktive, izraža pa tudi zaskrbljenost, saj nenehno izbiranje med varnostjo in svobodo, ali konkretneje, med povečanjem varnosti in zmanjšanjem obsega pravic državljanov pri varstvu osebnih podatkov nikakor ne sme biti v nasprotju s splošnimi načeli temeljnih pravic posameznikov.

1.2   EESO soglaša s splošnim mnenjem evropskega nadzornika za varstvo osebnih podatkov, delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29, Agencije za temeljne pravice Evropske unije in Evropskega parlamenta. Odbor poleg tega meni, da v predlogu ni zadovoljivo utemeljena potreba po splošni in neomejeni uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za vse državljane, ki potujejo na mednarodnih letih, in zato načrtovani ukrep ocenjuje kot nesorazmeren.

1.3   EESO zlasti soglaša s stališčem evropskega nadzornika za varstvo osebnih podatkov, ki se v svojem zadnjem mnenju o predlogu zavzema za to, da podatkov PNR ne bi uporabljali sistematično in neomejeno, marveč le v posameznih primerih.

1.4   EESO meni, da je v primerjavi z decentraliziranim sistemom, v katerem bi vsaka država članica imela svojo enoto za informacije o potnikih in ki ga predlog navaja kot možnost, centralizirano zbiranje lahko cenejše za letalske družbe in države članice ter lahko omogoči boljše spremljanje in nadzor podatkov, ki jih vsebujejo evidence PNR, pri tem pa prepreči njihovo večkratno posredovanje.

2.   Predstavitev predloga direktive

2.1   Predlog direktive ureja prenos podatkov s strani letalskih prevoznikov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) na mednarodnih letih v države članice in iz njih ter obdelavo teh informacij in njihovo izmenjavo med državami članicami in s tretjimi državami. Njegov cilj je uskladiti predpise držav članic na področju varstva podatkov za uporabo podatkov iz evidenc podatkov o potnikih za boj proti terorizmu (1) in hudim kaznivim dejanjem (2) v skladu z opredelitvami v zakonodaji Unije.

2.2   Predlog zajema opredelitev načinov uporabe evidenc podatkov o potnikih v državah članicah, podatke, ki jih je treba zbrati, namene, za katere jih je mogoče uporabiti, komuniciranje med enotami za informacije o potnikih v državah članicah ter tehnične pogoje tega prenosa. Zato je bila sprejeta odločitev za decentralizirani sistem zbiranja podatkov in njihovo obdelavo v državah članicah.

3.   Splošne ugotovitve

3.1   EESO je ustrezen sogovornik za izražanje stališč organizirane civilne družbe, saj je njen zakoniti predstavnik. Zato se zahvaljuje Svetu za neobvezno zaprosilo za mnenje o tem predlogu.

3.2   Predlog direktive, ki je EESO predložen v posvetovanje, je mogoče opisati kot predhodno usklajevanje zakonodaj držav članic na tem področju, saj večina izmed njih nima posebne zakonodaje o uporabi podatkov iz evidenc podatkov o potnikih za namene, ki so navedeni v predlogu. V zvezi s tem Odbor meni, da je ustrezno oblikovati skupni pravni okvir, ki se mu bodo prilagodile zakonodaje držav članic, tako da bodo državljani na vsem ozemlju Unije deležni enakih jamstev in varstva pri varstvu teh podatkov.

3.3   Kot navaja predlog, gre za predpis, s pomočjo katerega bo mogoče obdelovati in proučevati široko paleto podatkov o milijonih državljanov, ki niso in tudi nikoli ne bodo zagrešili kaznivih dejanj, ki jih zajema direktiva. Tako se bodo podatki o povsem običajnih državljanih uporabili za ugotavljanje profilov nevarnih storilcev kaznivih dejanj. Po mnenju Odbora smo pred dvema možnostma: treba je izbrati med varnostjo in svobodo ali, če smo natančnejši, med večjo varnostjo in zmanjšanjem pravic državljanov glede njihovih osebnih podatkov.

3.4   Zaradi dolgotrajne priprave tega predloga so glavni akterji na tem področju lahko večkrat izrazili strokovna stališča o tem vprašanju. Od leta 2007, ko je Komisija sprejela okvirni sklep Sveta o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih, ki je bil predhodnik tega predloga direktive, so večkrat zavzeli stališče Evropski nadzornik varstva podatkov (3), ki se je med drugim o novem predlogu izrekel tudi marca letos, delovna skupina za varstvo podatkov iz člena 29, ki je svoje stališče podala aprila letos (4), Agencija za temeljne pravice Evropske unije in Evropski parlament (5), ki je v zvezi s predlogom iz leta 2007 sprejel resolucijo in ki v skladu z določili Pogodbe o delovanju Evropske unije sodeluje pri zakonodajni pripravi sedaj predlaganega besedila.

3.5   EESO soglaša s splošno oceno vseh teh strokovnih akterjev. Meni tudi, da predlog ne vsebuje zadostnih argumentov za splošno in neomejeno uporabo podatkov iz evidence podatkov o potnikih za vse državljane, ki potujejo na mednarodnih letih, in da je predvideni ukrep nesorazmeren, zlasti zato, ker predlog v obrazložitvi in vsebini sam priznava, da „podrobne statistike o obsegu, v katerem takšni podatki pomagajo preprečevati, odkrivati, preiskovati in preganjati huda ter teroristična kazniva dejanja, niso na voljo“ (6). Zato Odbor še posebej soglaša z mnenjem Evropskega nadzornika varstva podatkov, ki odsvetuje sistematično in neomejeno uporabo podatkov iz evidenc podatkov o potnikih in se zavzema za njihovo uporabo v posameznih primerih.

3.6   V skladu z zgornjimi ugotovitvami in zaradi skladnosti s stališči, ki jih je Odbor podal doslej, je treba spomniti na priporočilo, ki ga je sprejel v mnenju o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Območje varnosti, svobode in pravice za državljane (7), in ga vključiti v to mnenje: „Varnostne politike ne smejo ogroziti temeljnih vrednot (človekovih pravic in javnih svoboščin) ter demokratičnih načel (pravne države), priznanih v vsej EU. Svoboda posameznika se ne sme omejevati za dosego cilja kolektivne in državne varnosti. Nekateri politični predlogi ponavljajo napako iz prejšnjih obdobij, ko so za izboljšanje varnosti žrtvovali svobodo.“

3.7   Vsekakor bo besedilo, ki bo pripravljeno na koncu zakonodajnega procesa, moralo zagotoviti čim večjo zaupnost in varstvo osebnih podatkov, ki jih vsebujejo evidence podatkov o potnikih, v skladu z načeli, navedenimi v okvirnem sklepu Sveta 2008/977/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (8), ter v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (9). Posebni značaj teh predpisov nikakor ne sme biti v nasprotju s splošnimi načeli temeljnih pravic oseb.

3.8   Vendar pa kljub temu, da predlog direktive predvideva nedvomno izredno uporabo osebnih podatkov, EESO meni, da je v izogib zlorabam treba občutna odstopanja v členih 6 in 7 besedila čim bolj omejiti, pri čemer mora biti vsaka zahteva za podatke zunaj splošnih pravil, navedenih v členih 4 in 5 predloga, vselej utemeljena.

3.9   Da bi bilo mogoče zagotoviti, da se zbrani podatki uporabljajo izključno za namene, navedene v predlogu direktive, in da bi bilo v vsakem trenutku mogoče vedeti, kdo dostopa do baz podatkov z evidencami podatkov o potnikih ali že obdelanih podatkov, bi predlog moral vsebovati obveznost vzpostavitve sistema sledljivosti, s pomočjo katerega bi bilo mogoče opredeliti, kateri subjekt ali organ je imel dostop do podatkov in kako so bili obdelani ali uporabljeni.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Člen 3

V globaliziranem svetu je težko razumeti uvodno izjavo 18, razen kot utemeljitev možnosti, izbrane v členu 3 – odločitev za decentralizirani model. Po mnenju EESO ta utegne prispevati k zvišanju stroškov letalskih družb, saj bodo morale posredovati svoje podatke enotam za informacije v vseh državah članicah, v katerih je postanek mednarodnega leta. Poleg tega bo ta model omogočal obdelavo in prenos osebnih podatkov več enotam. Ne zdi se, da bi bilo to posebej skladno z zahtevami po učinkovitosti in dobrem delovanju, za kateri bi si morali vsi prizadevati.

4.2   Člen 4(1)

EESO predlaga, da se na koncu prvega odstavka tega člena doda naslednje besedilo: „… in o tem seznani letalskega prevoznika, da jih ta ne posreduje več“, saj meni, da je po odkritju nepravilnosti treba takoj dati navodila za njihovo odpravo.

4.3   Člena 4(4) in 5(4)

EESO meni, da sta besedili teh dveh členov v neskladju. Člen 4(4) določa, da enota za informacije o potnikih ene države članice za vsak primer posebej izvede prenos podatkov pristojnim organom, člen 5(4) pa navaja, da podatke PNR o potnikih in rezultate obdelave podatkov PNR, ki jih prejme enota za informacije o potnikih, lahko nadalje obdelujejo pristojni organi držav članic. Po mnenju Odbora je treba odpraviti to očitno protislovje ali pa ga ustrezno razjasniti, da ne bodo mogoče različne razlage.

4.4   Člen 6(1)

V skladu z ugotovitvami iz člena 4(1) EESO meni, da sistem prenosa podatkov, v katerem se podatki posredujejo več enotam za informacije o potnikih, povečuje upravna bremena letalskih prevoznikov, čeprav se zavzema za njihovo zmanjšanje, ter da povečuje njihove operativne stroške, ki jih utegnejo na koncu imeti potrošniki pri končni ceni vozovnice.

4.5   Člen 6(2)

Glede varnosti in varstva osebnih podatkov državljanov EESO meni, da prenos podatkov „z uporabo drugih ustreznih sredstev“ v primeru tehnične okvare elektronskih instrumentov za pošiljanje ni najustreznejša rešitev. Zato poziva, da se sredstva prenosa, ki jih je mogoče uporabiti, jasno navedejo.

4.6   Člen 6(3)

Odbor meni, da bi bila učinkovitost večja, če bi na začetku tega odstavka izpustili besedo „lahko“, da tako uporaba tega člena ne bi bila prepuščena prosti presoji vsake države. Stavek bi se torej moral začeti takole: „Države članice letalskim prevoznikom dovolijo …“

4.7   Člena 6(4) in 7

Po mnenju EESO člena 6(4) in 7 skupaj opredeljujeta vrsto zaporednih in čedalje pomembnejših izjem, ki odpravljajo prenos podatkov „za vsak primer posebej“, kot ga določa člen 4(4), kar posledično pomeni skoraj splošni prenos, pri katerem so vsi pristojni za prenos in sprejemanje informacij o podatkih PNR. Člen 7 je zbirka izjem od pravila.

4.8   Člen 8

Da bi se izognili največji izjemi, prenosu podatkov tretjim državam, ki jih lahko same posredujejo ostalim tretjim državam, je v tem členu treba navesti, da do prenosa lahko pride šele po tem, ko jih je obdelala enota za informacije o potnikih ali pristojni organ države članice, ki jih v vsakem posameznem primeru prenese tretji državi.

4.9   Člen 11(3)

Iz enakega razloga kot v členu 4(1) EESO predlaga, da se člen 11(3) dopolni z besedilom: „in o tem seznani letalskega prevoznika, da jih ta ne posreduje več“.

4.10   Člen 11(4)

V člen 11 bi lahko primerno umestili sistem sledljivosti, ki ga EESO predlaga v točki 3.9 tega mnenja, da bi se tako vselej zabeležilo, kdo dostopa do informacij.

(1)  UL L 164, 22.06.2002, str. 3.

(2)  UL L 190, 18.7.2002, str. 1.

(3)  UL C 110, 1.5.2008.

(4)  Mnenje št. 145 z dne 5. decembra 2007, in št. 10, z dne 5. aprila 2011.

(5)  P6_TA(2008) 0561.

(6)  COM(2011) 32 konč., str. 6.

(7)  Mnenje EESO o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Območje svobode, varnosti in pravice za državljane, UL C 128, 18.5.2010, str. 80.

(8)  UL L 350, 30.12.2008, str. 60.

(9)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.