52010PC0542

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 4.10.2010

COM(2010) 542 konč.

2010/0271 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

Uredba (EU) št. .../2010 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov

(Besedilo velja za EGP)

EN

{SEC(2010) 1151} {SEC(2010) 1152}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga

- Razlogi za predlog in njegovi cilji

Izraz „vozila kategorije L“ zajema celo vrsto različnih tipov vozil z dvemi, tremi ali štirimi kolesi, npr. dvo- in trikolesne mopede, dvo- in trikolesna motorna kolesa ter motorna kolesa z bočno prikolico. Primeri štirikolesnih vozil, imenovanih tudi štirikolesniki, so štirikolesa in mini avtomobili.

Zahteve za homologacijo novih vozil kategorije L so trenutno določene v Direktivi 2002/24/ES1 Evropskega parlamenta in Sveta („okvirni direktivi“). Poleg tega vrsta Direktiv iz okvirne direktive vsebuje podrobne tehnične zahteve za vozila kategorije L.

Komisija je opredelila številna ključna vprašanja, povezana s trenutno veljavnimi določbami za homologacijo novih vozil kategorije L, ki jih je treba obravnavati: – zapletenost pravnega okvira; – visoka raven emisij ter naraščajoč delež v skupnih emisijah cestnega prometa, ki se nasploh zmanjšujejo; – funkcionalna varnost vozil v povezavi z zahtevami za homologacijo; – odsotnost pravnega okvira za vozila, opremljena z novimi tehnologijami; – prodaja in registracija nekaterih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, uvoženih na trg EU, ki ne izpolnjujejo veljavnih zahtev za homologacijo v zvezi s funkcionalno varnostjo vozila in/ali varstvom okolja. |

Obstoječe določbe na področju predloga okvirna direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/24/ES[1] direktive: 93/14/EGS,[2] 93/30/EGS,[3] 93/33/EGS,[4] 93/93/EGS[5] 95/1/ES,[6] 97/24/ES,[7] 2000/7/ES,[8] 2002/51/ES,[9] 2009/62/ES,[10] 2009/67/ES,[11] 2009/78/ES,[12] 2009/79/ES,[13] 2009/80/ES,[14] 2009/139/ES.[15] Zakonodajo o homologaciji obravnava politična pobuda „CARS 21“[16]. V okviru te pobude se od leta 2005 z namenom svetovanja Komisiji o prihodnjih možnostih politike izvaja pregled predpisov in politik v avtomobilskem sektorju. Eden od razlogov za ustanovitev skupine CARS 21 je bila zaskrbljenost zainteresiranih strani avtomobilske industrije, da skupni stroški, ki izhajajo iz predpisov, negativno učinkujejo na konkurenčnost in povzročajo nepotrebno podražitev vozil. Končno poročilo CARS 21[17] v priporočilih ugotavlja, da je treba zaradi zaščite državljanov in okolja večino veljavne zakonodaje ohraniti, vendar je zaradi racionalizacije regulativnega okvira in mednarodne uskladitve zahtev potrebna poenostavitev. Ta poenostavitev je bila načrtovana v delovnem dokumentu Komisije z naslovom „Drugo poročilo o napredku strategije za poenostavitev zakonodajnega okolja“[18]. Vse morebitne pobude morajo biti usklajene s to strategijo. V skladu z evropsko strategijo o kakovosti zraka[19] Evropska unija ves čas poostruje standarde za emisije motornih vozil, zlasti za ogljikovodike, ogljikov monoksid, dušikove okside in trdne delce. Enako bo ravnala tudi pri predlaganem regulativnem okviru za vozila kategorije L. Ukrepi v zvezi s homologacijo v tem pravnem okviru so usklajeni tudi z Evropskim akcijskim načrtom za varnost v cestnem prometu 2011–2020 in Evropsko listino o cestnoprometni varnosti (European Road Safety Charter, ERSC)[20], 2000–2010. Cilj ERSC je bil prepoloviti število smrtnih žrtev do leta 2010. Žal vozniki vozil kategorije L spadajo v skupino ranljivih uporabnikov cest z najvišjo stopnjo umrljivosti in poškodb med vsemi uporabniki cest. Ta predlog vključuje tudi številne določbe Sklepa št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem okviru za trženje proizvodov[21] za okrepitev izvajanja nove uredbe. Te opredeljujejo obveznosti gospodarskih subjektov v dobavni verigi in zadevnih organov tržnega nadzora, zlasti glede nadzora po dajanju na trg in nadzora izdelkov, ki vstopajo na trg Evropske unije. Izpopolnjene so bile tudi zahteve za organe in organizacije, na katere države članice lahko prenesejo nekatere naloge ocenjevanja vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in prepreči izkrivljanje konkurence, do katerega bi lahko prišlo zaradi različnih zahtev in učinkovitosti teh organizacij tretjih oseb pri preskušanju, nadzoru in ocenjevanju vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, za katere se zahteva homologacija. |

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi Evropska komisija je začela javno posvetovanje, da bi zbrala mnenja zainteresiranih strani o okvirnih predlogih nove zakonodaje o homologaciji vozil kategorije L. Objavljen je bil posvetovalni dokument[22] z informacijami o ozadju in pozivom za zbiranje mnenj o novem okviru, ki bo nadomestil veljavni zakonodajni okvir. Javno posvetovanje je bilo usmerjeno na skupine, ki bi jih predlog novega pravnega okvira najbolj zadeval, vključno s homologacijskimi organi v državah članicah, proizvajalci, dobavitelji in potrošniki. Dokument je bil objavljen v angleščini, francoščini in nemščini na spletnem mestu, vzpostavljenem posebej v ta namen. Evropska komisija je potrdila prejem odgovorov zainteresiranih strani na posvetovanje in jih tudi javno objavila[23]. |

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev Evropska komisija se je pri pripravi predloga z zainteresiranimi stranmi posvetovala na več načinov: Javno posvetovanje je potekalo na spletu med 22. decembrom 2008 in 27. februarjem 2009, zajeti pa so bili možni sporni vidiki predloga. Vanj so se vključile države članice, proizvajalci vozil kategorije L in proizvajalci sestavnih delov zanje, prevozne organizacije, organizacije, ki predstavljajo uporabnike, druge nevladne organizacije in posamezni državljani. Vsebina osnutka predloga je bila obravnavana na več sejah delovne skupine Evropske komisije za vozila kategorije L (MCWG)[24]. Organizirana so bila tudi številna dvostranska srečanja s posameznimi zainteresiranimi stranmi, ki so lahko brez zadržkov izrazile svoja mnenja in stališča. |

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje Evropska komisija je prejela 57 odgovorov na spletno posvetovanje. Zainteresirane strani so izpostavile številna vprašanja. Izsledki javnega posvetovanja so bili povzeti v poročilu[25] ter predstavljeni in obravnavani 29. junija 2009 na seji delovne skupine Evropske komisije za vozila kategorije L (MCWG); vse zainteresirane strani so bile povabljene, da predložijo svoje pripombe. Ocena učinka, ki je priložena temu predlogu, zajema izpostavljena vprašanja in obravnava, na kakšen način so upoštevana. |

Ocena učinka Za vsakega od glavnih vidikov predloga so bila analizirana različna mnenja, pri čemer so bile opredeljene morebitne prednosti in slabosti glede gospodarskih, okoljskih, varnostnih in družbenih vidikov. V analizo so bili vključeni kvalitativni in kvantitativni vidiki. V naslednjem koraku so bile primerjane različne možnosti ter opredeljena in opisana izbrana možnost oziroma kombinacija dveh izbranih možnosti. Te izbrane možnosti predstavljajo temelj nove okvirne uredbe. Osnutek poročila je pregledal odbor za oceno učinka in predlogi za izboljšanje so bili kar najbolj vključeni v končno poročilo. Mnenje o poročilu, ki ga je izdal odbor za oceno učinka, se objavi skupaj s tem predlogom, končnim poročilom o oceni učinka in njegovim povzetkom. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA Pravna podlaga Pravna podlaga tega predloga je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Načelo subsidiarnosti Pred vzpostavitvijo EU-homologacije vozil kategorije L so se standardi določali na ravni držav članic. Zakonodaja, ki so jo sprejele države članice, se je pogosto razlikovala in proizvajalci, ki so prodajali vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote na več trgih, so morali svojo proizvodnjo prilagajati zahtevam posamezne države članice, za katero so bili vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote predvideni, ter opraviti preskuse zanje v vsaki zadevni državi članici, kar je bilo zamudno in drago. Različni nacionalni predpisi so tako ovirali trgovino in imeli negativen učinek na vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Zaradi vseevropskih vprašanj varnosti ter negativnih zdravstvenih in okoljskih učinkov onesnaževanja zraka je bilo potrebno vzpostaviti direktive na ravni EU. Države članice lahko s posameznimi ukrepi nadzirajo visoke emisije v mestnih okoljih, vendar se globalne emisije ne zaustavijo na mejah države članice. To vseevropsko vprašanje je mogoče rešiti le z usklajenimi ukrepi na ravni EU. Cilj okvirne direktive 2002/24/ES1, ki temelji na členu 95 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, je bil določiti te ukrepe in vzpostaviti notranji trg ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni zaščite zdravja, varnosti in okolja. To načelo velja še danes, saj so potrebni ukrepi na ravni Evropske unije, da se prepreči drobljenje notranjega trga in zagotovi enako visoka raven zaščite v vsej Evropi. Nadaljnja dodana vrednost zakonodaje EU je, da bo industrija z usklajenimi pravnimi predpisi lahko izkoristila prednosti ekonomije obsega: tako se lahko npr. vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote izdelajo za celoten evropski trg in jih ni več treba prilagajati za pridobitev nacionalne homologacije v vsaki državi članici. S prilagoditvijo pravnega okvira tehničnemu napredku bodo proizvajalcem zagotovljeni tudi enaki konkurenčni pogoji glede nove tehnologije. Potrošniki bodo lahko izkoristili prednosti nižjih cen vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so zaradi vseevropske konkurence nenehno pod pritiskom. Nenazadnje pa bodo z okrepitvijo ukrepov tržnega nadzora vzpostavljena ista pravila za vse proizvajalce, ki prodajajo ali so pristojni za dajanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na trg EU, in zagotovljeno, da se homologacijske zahteve v zvezi z okoljsko učinkovitostjo in varnostjo vozila tudi dejansko uporabljajo. Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, saj ne presega tistega, kar je nujno za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga ter hkrati visoke ravni javne varnosti in varstva okolja. Izbira instrumentov Uporaba okvirne uredbe je primerna, ker zagotavlja zahtevano skladnost, hkrati pa ne zahteva prenosa v zakonodajo držav članic. Predlog uporablja „pristop dvojne ravni“, prvotno uveden na zahtevo Evropskega parlamenta in uporabljen pri drugih zakonodajnih aktih s področja EU-homologacije motornih vozil. Ta pristop predvideva pripravo zakonodaje v treh korakih: Evropski parlament in Svet v uredbi, ki temelji na členu 114 PDEU, po rednem zakonodajnem postopku določita temeljne določbe in področje uporabe. Tehnične specifikacije, povezane s temeljnimi določbami, se določijo v treh delegiranih aktih (člen 290), ki se sprejmejo po postopku komitologije: (1) Uredba o zahtevah za okoljsko učinkovitost in zmogljivost pogona: elektromagnetna združljivost; postopki preskušanja okoljske učinkovitosti v povezavi z emisijami izpušnih plinov, emisijami izhlapevanja, emisijami toplogrednih plinov in porabo goriva; največja konstrukcijsko določena vrtilna frekvenca motorja, največji navor in največja neto moč motorja; raven hrupa. (2) Uredba o zahtevah za funkcionalno varnost vozil in povezanih temah: zvočnih opozorilnih napravah; zaviranju, vključno s protiblokirnimi in kombiniranimi zavornimi sistemi; električni varnosti; konstrukcijah za zaščito pred podletom od spredaj in zadaj; zasteklitvi, napravah za brisanje in pranje ter napravah za odleditev in sušenje vetrobranskih stekel; oznakah upravljal ter kontrolnih in opozorilnih svetilk; vgradnji svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav; vidljivosti za vozilom; pritrdiščih varnostnih pasov in varnostnih pasovih; pnevmatikah; zaščiti oseb v vozilu, vključno z notranjo opremo, nasloni za glavo in vrati vozila; konstrukcijsko pogojeni omejitvi hitrosti vozila; trdnosti konstrukcije vozila. (3) Uredba o zahtevah za konstrukcijo vozil: ukrepi proti nedovoljenim spremembam vozila; naprave za spenjanje in priključke; naprave za preprečevanje nepooblaščene uporabe; zunanji štrleči deli; posoda za gorivo; ploščadi za tovor; mase in mere; vgrajeni sistemi za diagnostiko; držala in opore za noge; informacije o popravilu in vzdrževanju vozil; prostor za namestitev zadnje registrske tablice; stojala; predpisane oznake. V izvedbenem aktu (člen 291) se določijo upravne določbe, ki zadevajo opisni list, opredelitve certifikata o homologaciji, potrdilo o skladnosti, povezane zahteve za skladnost proizvodnje itd. 4. PRORAčUNSKE POSLEDICE Ta predlog okvirne uredbe v zvezi s prvima dvema korakoma zmanjševanja emisij (Euro 4 in Euro 5 za motorna kolesa ter Euro 3 in Euro 4 za vsa druga vozila kategorije L) ne vpliva na proračun Evropske unije. Tretji korak bo vključeval standard Euro 6 za motorna kolesa in Euro 5 za vsa druga vozila kategorije L (mopedi, trikolesniki in štirikolesniki). Te mejne vrednosti povsem ustrezajo mejnim vrednostim Euro 5 za osebna vozila. Načrtuje se dodatna študija o vplivu na okolje, da se določi kratkoročni učinek korakov Euro 3, Euro 4 in Euro 5 na okolje ter ali je korak Euro 6 kot zastavljeni cilj primeren v danem časovnem okviru. Ta študija bo zaključena v obdobju 2016–2017 in bo financirana iz proračuna Komisije. 5. DODATNE INFORMACIJE Predlagani akt zadeva Evropski gospodarski prostor (EGP) in ga je zato treba razširiti na EGP. |

2010/0271 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

Uredba (EU) št. .../2010 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[26],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[27],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

1. Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem mora biti zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. V ta namen je bil z Direktivo 2002/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih vozil vzpostavljen obsežen sistem ES-homologacije za tovrstna vozila1. Navedena načela je treba uporabljati tudi za to uredbo ter pripadajoče delegirane in izvedbene akte.

2. Namen sistema ES-homologacije je omogočiti vsaki državi članici, da ugotovi, ali so bila na vsakem tipu vozila opravljena preverjanja, ki jih določajo ta uredba ter pripadajoči delegirani in izvedbeni akti, in ali je proizvajalec vozila pridobil certifikat o homologaciji. Poleg tega proizvajalce obvezuje, da za vsako vozilo, izdelano v skladu s homologacijo, izdajo potrdilo o skladnosti. Vozilo, ki mu je priloženo takšno potrdilo, se lahko proda in registrira za uporabo na celotnem območju Unije.

3. Cilj te uredbe je določiti usklajena pravila za proizvodnjo vozil kategorije L, da se zagotovi delovanje notranjega trga. Vozila kategorije L so dvo-, tri- ali štirikolesna vozila, kot so dvokolesna vozila na motorni pogon, trikolesniki, cestna štirikolesa in mini avtomobili. Poleg tega so njeni cilji poenostavitev veljavnega pravnega okvira, nižji, sorazmernejši delež v skupnih emisijah cestnega prometa, višja skupna raven varnosti, prilagoditev tehničnemu napredku in okrepitev predpisov o tržnem nadzoru.

4. Direktiva 2002/24/ES in pripadajoče posamične direktive so bile večkrat bistveno spremenjene. Zaradi jasnosti, racionalnosti in poenostavitve je treba Direktivo 2002/24/ES in pripadajoče posamične direktive razveljaviti in nadomestiti z eno uredbo ter manjšim številom delegiranih in izvedbenih aktov. Uporaba pravne oblike uredbe bi morala zagotoviti, da se določbe uporabljajo neposredno in jih je za boljše prilagajanje tehničnemu napredku mogoče veliko hitreje in učinkoviteje posodobiti.

5. Za poenostavitev zakonodaje o homologaciji v skladu s priporočili poročila CARS 21: Konkurenčen ureditveni sistem za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju[28], je primerno razveljaviti vse posamične direktive, ne da bi se znižala raven zaščite. Zahteve iz navedenih direktiv je treba prenesti v to uredbo ali pripadajoče delegirane akte in jih po potrebi nadomestiti s sklicevanjem na ustrezne pravilnike Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE), kot so bili vključeni v zakonodajo Unije v skladu s členom 4 Sklepa Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997 v pričakovanju pristopa Evropske skupnosti k Sporazumu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo. Ta sporazum zadeva sprejetje enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, ki so dodeljene na podlagi teh predpisov („Revidiran sporazum iz leta 1958“)[29]. Za zmanjšanje upravnega bremena homologacijskega postopka je treba proizvajalcem vozil omogočiti, da homologacijo v skladu s to uredbo po potrebi pridobijo neposredno s homologacijo glede na ustrezne pravilnike UN/ECE[30] iz prilog k tej uredbi in posamičnih delegiranih aktov.

6. Zato je treba pravilnike UN/ECE in njihove spremembe, h katerim pristopi Evropska unija v skladu s Sklepom 97/836/ES, vključiti v homologacijski postopek EU bodisi kot zahteve za EU-homologacijo vozila bodisi kot alternative obstoječi zakonodaji Unije. Komisijo je treba pooblastiti, da sprejme potrebne spremembe te uredbe ali da sprejme potrebne izvedbene akte, zlasti kadar se Unija odloči vključiti pravilnik UN/ECE v zahteve za EU-homologacijo vozil in nadomestiti obstoječo zakonodajo Unije.

7. Ta uredba bi morala vsebovati bistvene zahteve za varstvo okolja in funkcionalno varnost vozil. Glavni elementi te uredbe temeljijo na izsledkih ocene učinka[31], ki vključuje analizo različnih možnosti z možnimi prednostmi in slabostmi v smislu gospodarskih, okoljskih, varnostnih in družbenih vidikov. V analizo so bili vključeni kvalitativni in kvantitativni vidiki. Po primerjavi različnih možnosti so bile opredeljene izbrane možnosti, ki predstavljajo temelj te uredbe.

8. Vgrajevanje nekaterih sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot potem ko so bila vozila že prodana, registrirana ali se začela uporabljati, ne bi smelo vplivati na doseganje ciljev te uredbe. Zato je treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi, da homologacijski organ še pred prodajo, registracijo ali začetkom uporabe preveri sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki se lahko vgradijo v vozilo in ki lahko pomembno negativno vplivajo na delovanje sistemov, bistvenih za varstvo okolja ali funkcionalno varnost.

9. Direktiva 95/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. februarja 1995 o največji konstrukcijsko določeni hitrosti, največjem navoru in največji nazivni moči motorja dvo- oziroma trikolesnih motornih vozil6 je državam članicam omogočila, da na svojem ozemlju zavrnejo prvo registracijo in vsako nadaljnjo registracijo vozil z največjo neto močjo motorja, ki presega 74 kW. Z več znanstvenimi študijami ni bilo mogoče potrditi pričakovanega razmerja med varnostjo in absolutno omejitvijo moči. Iz navedenega razloga in zaradi odpravljanja notranjih ovir v trgovini te možnosti ne bi smeli ohraniti. Uvesti je treba druge, učinkovitejše varnostne ukrepe za zmanjšanje visokega števila smrtnih žrtev in poškodovanih med vozniki motornih dvokolesnih vozil v prometnih nesrečah v Uniji.

10. Ta uredba določa posebne varnostne in okoljske zahteve. Zato je pomembno določiti določbe, da se v primerih, kadar vozilo pomeni resno tveganje za uporabnike ali okolje, zagotovi, da proizvajalec ali kateri koli drugi gospodarski subjekt v dobavni verigi sprejme učinkovite zaščitne ukrepe, vključno z odpoklicem vozil v smislu člena 20 Uredbe 765/2008/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov[32]. Homologacijski organi bi morali zato oceniti, ali so ti ukrepi zadostni ali ne.

11. Za poenostavitev zakonodaje o homologaciji in pospešitev postopkov je bil v zakonodajo EU o homologaciji vozil uveden nov pristop k urejanju s predpisi, v skladu s katerim zakonodajalec v rednem zakonodajnem postopku določi le temeljna pravila in načela, za določitev predpisov o tehničnih podrobnostih pa pooblasti Komisijo. Zato je treba v tej uredbi določiti le temeljne določbe o funkcionalni varnosti in okoljski učinkovitosti ter pooblastiti Komisijo za določitev tehničnih specifikacij.

12. Tržni nadzor v avtomobilskem sektorju in zlasti v sektorju vozil kategorije L je treba izboljšati s poostritvijo pravnih predpisov o skladnosti proizvodnje in določitvijo obveznosti gospodarskih subjektov v dobavni verigi. Jasno je treba opredeliti zlasti vlogo in obveznosti organov v državah članicah, ki so pristojni za homologacijo in tržni nadzor, ter poostriti zahteve za usposobljenost, obveznosti in zmogljivost tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse. Ugotavljanje skladnosti z zahtevami za homologacijo in skladnost proizvodnje iz zakonodaje, ki se uporablja za avtomobilski sektor, bi moralo ostati glavna naloga homologacijskih organov, naloge tržnega nadzora pa lahko skupaj izvajajo različni nacionalni organi.

13. Za preprečitev zlorab je treba poenostavljeni postopek za vozila, izdelana v majhnih serijah, omejiti na primere zelo omejene proizvodnje. Zato je treba natančno opredeliti pojem majhne serije s številom vozil, ki se prodajo, registrirajo ali začnejo uporabljati.

14. Za zagotovitev pravilnega izvajanja in ustreznega delovanja postopka za spremljanje skladnosti proizvodnje, bi moral pristojni organ ali ustrezno usposobljena tehnična služba, imenovana v ta namen, redno preverjati proizvajalce.

15. Države članice bi morale sprejeti pravila o kaznih, ki veljajo za kršitve določb te uredbe, in zagotoviti, da se ta izvajajo. Navedene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

16. V skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije se pravila in splošna načela za mehanizme, s katerimi lahko države članice nadzirajo izvajanje izvedbene pristojnosti Komisije, predhodno določijo z uredbami, ki se sprejmejo po rednem zakonodajnem postopku. Do sprejetja takih novih uredb se še naprej uporablja Sklep Sveta 1999/468/ES[33] z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, razen regulativnega postopka s pregledom, ki se več ne uporablja.

17. Komisijo je treba v skladu s členom 290 PDEU pooblastiti za sprejetje delegiranih aktov o funkcionalni varnosti in okoljski učinkovitosti, preskušanju, dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju ter določitvi tehničnih služb in njihovih posebnih nalog, da se s splošnimi določbami dopolnijo ali spremenijo nekateri nebistveni elementi zakonodajnih aktov. Tako pooblastilo ne sme veljati za spremembe datumov začetka uporabe iz Priloge IV ali mejnih vrednosti emisij iz Priloge VI. Spremembe navedenih datumov ali vrednosti je treba izvesti po rednem zakonodajnem postopku v skladu s členom 114 PDEU.

18. Komisijo je treba pooblastiti, da sprejme izvedbeni akt v skladu s členom 291 Pogodbe in tako določi enotne pogoje za izvajanje te uredbe v zvezi s seznamom informacij, ki jih je treba predložiti pri vložitvi vloge za homologacijo, homologacijskimi postopki, vzorci dodatnih tablic, ki jih namesti proizvajalec, certifikati o EU-homologaciji, seznamom izdanih homologacij, sistemom oštevilčenja EU-homologacij in postopki za zagotovitev skladnosti proizvodnje. V zvezi z navedenimi elementi je treba določiti enotne pogoje za izvajanje v državah članicah, da se z lažjim vzajemnim priznavanjem upravnih odločitev v različnih državah članicah, zlasti homologacij, in dokumentov, ki jih izdajo proizvajalci vozil (zlasti potrdil o skladnosti), zagotovi pravilno delovanje notranjega trga.

19. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja povsem usklajenega notranjega trga z uvedbo obveznega sistema EU-homologacije vozila kategorije L in ker se ta cilj zaradi obsega predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti. V skladu z načelom sorazmernosti ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja.

20. Razveljaviti je treba naslednje direktive:

21. Direktiva 2009/139/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o predpisanih oznakah za dvo- ali trikolesna motorna vozila[34].

22. Direktiva 2009/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o označevanju naprav za upravljanje ter kontrolnih in opozorilnih svetilk za dvo- ali trikolesna motorna vozila[35].

23. Direktiva 2009/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ročajih za potnika na dvokolesnih motornih vozilih (kodificirana različica)[36].

24. Direktiva 2009/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o stojalih za dvokolesna motorna vozila[37].

25. Direktiva 2009/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vgradnji svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav na dvo- ali trikolesna motorna vozila[38].

26. Direktiva 2009/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o prostoru za pritrditev zadnje registrske tablice pri dvo- oziroma trikolesnih motornih vozilih[39].

27. Direktiva 2002/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o znižanju ravni emisij onesnaževal iz dvo- in trikolesnih motornih vozil in spremembi Direktive 97/24/ES[40].

28. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/24/ES z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil in o razveljavitvi Direktive Sveta 92/61/EGS[41].

29. Direktiva 2000/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o merilnikih hitrosti dvo- ali trikolesnih motornih vozil in spremembi Direktive Sveta 92/61/EGS o homologaciji dvo- ali trikolesnih motornih vozil[42].

30. Direktiva 97/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1997 o določenih sestavnih delih in značilnostih dvo- ali trikolesnih motornih vozil[43].

31. Direktiva 95/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. februarja 1995 o največji konstrukcijsko določeni hitrosti, največjem navoru in največji nazivni moči motorja dvo- oziroma trikolesnih motornih vozil[44].

32. Direktiva Sveta 93/93/EGS z dne 29. oktobra 1993 o masah in merah dvo- ali trikolesnih motornih vozil[45].

33. Direktiva Sveta 93/33/EGS z dne 14. junija 1993 o varnostnih napravah za preprečevanje nedovoljene uporabe dvo- oziroma trikolesnih motornih vozil[46].

34. Direktiva Sveta 93/30/EGS z dne 14. junija 1993 o zvočnih opozorilnih napravah dvo- ali trikolesnih motornih vozil[47].

35. Direktiva Sveta 93/14/EGS z dne 5. aprila 1993 o zavornih sistemih dvo- ali trikolesnih motornih vozil[48] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I PREDMET, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1 Predmet

36. Ta uredba določa upravne in tehnične zahteve za homologacijo in tržni nadzor vseh novih vozil iz člena 2(1).

37. Ta uredba vzpostavlja tudi zahteve za prodajo in začetek uporabe sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za vozila, ki so homologirana v skladu s to uredbo.

38. Ta uredba ne posega v uporabo veljavne zakonodaje Unije o funkcionalni varnosti vozil in okoljski učinkovitosti.

Člen 2 Področje uporabe

39. Ta uredba se uporablja za homologacijo in posamično odobritev vseh novih dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov, kot so opisani v členu 4 in Prilogi I (v nadaljnjem besedilu: vozila kategorije L), ki so namenjeni za uporabo na javnih cestah, vključno z vozili, ki so zasnovana in izdelana v več stopnjah, ter za homologacijo in posamično odobritev sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, zasnovanih in izdelanih za taka vozila.

40. Ta uredba se ne uporablja za naslednja vozila:

(a) vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 6 km/h;

(b) vozila, namenjena izključno za telesno prizadete osebe;

(c) vozila, ki jih upravljajo izključno pešci;

(d) vozila, namenjena izključno za cestno in terensko tekmovalno uporabo;

(e) vozila, namenjena izključno za oborožene sile, organe za vzdrževanje javnega reda, službe civilne zaščite, gasilske brigade ali organe za javna dela;

(f) kmetijska ali gozdarska vozila iz Direktive 2003/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta[49], stroje iz direktiv 2006/42/ES[50] in 97/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta[51] ter motorna vozila iz Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta[52];

(g) vozila, namenjena predvsem za terensko uporabo in zasnovana za uporabo na netlakovanih površinah;

(h) kolesa z dodatnim pogonom, opremljena s pomožnim električnim motorjem z največjo trajno nazivno močjo 0,25 kW, katerega izhodna moč se prekine, če kolesar preneha poganjati pedala, sicer pa se progresivno zmanjšuje in končno prekine, ko vozilo doseže hitrost 25 km/h;

(i) samouravnoteževalne naprave;

(j) vozila, ki niso opremljena z najmanj enim sedežem.

Člen 3 Opredelitve

V tej uredbi in aktih iz Priloge II, razen če ni drugače določeno:

41. „homologacija“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izpolnjujejo ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;

42. „certifikat o homologaciji“ pomeni dokument, s katerim homologacijski organ uradno potrjuje, da je tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote homologiran;

43. „homologacija celotnega vozila“ pomeni homologacijo, s katero homologacijski organ potrdi, da celotno vozilo izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;

44. „EU-homologacija“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve te uredbe;

45. „certifikat o EU-homologaciji“ pomeni certifikat, ki temelji na vzorcu iz izvedbenega akta te uredbe, ali obrazec sporočila, ki je priložen ustreznemu enakovrednemu pravilniku UN/ECE iz delegiranega akta;

46. „homologacija sistema“ pomeni homologacijo, s katero homologacijski organ potrdi, da sistem, vgrajen v vozilo določenega tipa, izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;

47. „homologacija samostojne tehnične enote“ pomeni homologacijo, s katero homologacijski organ potrdi, da samostojna tehnična enota izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve v povezavi z enim ali več določenimi tipi vozil;

48. „homologacija sestavnega dela“ pomeni homologacijo, s katero homologacijski organ potrdi, da sestavni del izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve neodvisno od vozila;

49. „nacionalna homologacija“ pomeni homologacijski postopek, določen v nacionalni zakonodaji države članice; veljavnost take homologacije je omejena na ozemlje navedene države članice;

50. „certifikat o posamični odobritvi“ pomeni dokument, s katerim homologacijski organ uradno potrjuje, da je določeno vozilo posamično odobreno;

51. „potrdilo o skladnosti“ pomeni dokument, ki temelji na vzorcu iz izvedbenega akta in s katerim proizvajalec vozila potrjuje, da vozilo ob izdelavi ustreza tipu vozila, homologiranemu v skladu s to uredbo;

52. „osnovno vozilo“ pomeni vsako vozilo, ki ga zajema ta uredba in se uporablja na začetni stopnji večstopenjskega homologacijskega postopka;

53. „nedodelano vozilo“ pomeni vsako vozilo, pri katerem je potrebna najmanj ena nadaljnja stopnja dodelave, da bi bile izpolnjene ustrezne tehnične zahteve te uredbe;

54. „dodelano vozilo“ pomeni vozilo ob koncu postopka večstopenjske homologacije, ki izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve te uredbe;

55. „dokončano vozilo“ pomeni vsako vozilo, ki ga ni treba dodelati, da bi izpolnjevalo ustrezne tehnične zahteve te uredbe;

56. „sistem“ pomeni skupek naprav, ki v vozilu skupaj opravljajo eno ali več določenih funkcij in za katerega veljajo zahteve iz te uredbe ali pripadajočih delegiranih ali izvedbenih aktov;

57. „sestavni del“ pomeni napravo, za katero veljajo zahteve te uredbe ali pripadajočih delegiranih ali izvedbenih aktov, ki naj bi postala del vozila in je lahko homologirana neodvisno od vozila v skladu s to uredbo ali pripadajočimi delegiranimi ali izvedbenimi akti;

58. „samostojna tehnična enota“ pomeni kombinacijo naprav, za katero veljajo zahteve te uredbe ali pripadajočih delegiranih ali izvedbenih aktov, ki naj bi postala del vozila in je lahko homologirana ločeno v skladu s to uredbo ali pripadajočimi delegiranimi ali izvedbenimi akti;

59. „funkcionalna varnost“ pomeni odsotnost nesprejemljivega tveganja telesnih poškodb ali škodljivih posledic za zdravje ljudi zaradi nepravilnega delovanja mehanskih, hidravličnih, pnevmatskih, električnih in/ali elektronskih sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot;

60. „naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni tiste dele vozila, ki uravnavajo in/ali zmanjšujejo emisije iz izpušnih cevi in/ali emisije izhlapevanja;

61. „sedež“ pomeni prostor, ki ga proizvajalec opredeli kot mesto, na katero se lahko namesti preskusna lutka, ki po merah ustreza 50 % prebivalstva;

62. „motor na kompresijski vžig“ pomeni motor z notranjim zgorevanjem, ki deluje po načelih dizelskega postopka zgorevanja in se skrajšano imenuje „motor CI“;

63. „motor na prisilni vžig“ pomeni motor z notranjim zgorevanjem, ki deluje po načelih Ottovega postopka zgorevanja in se skrajšano imenuje „motor PI“;

64. „hibridno vozilo“ pomeni motorno vozilo z vsaj dvema različnima energijskima pretvornikoma in dvema različnima (vgrajenima) sistemoma za shranjevanje energije za pogon vozila;

65. „hibridno električno vozilo“ pomeni hibridno vozilo, ki za namene pogona pridobiva energijo iz obeh virov shranjene energije v vozilu:

(a) goriva,

(b) naprave za shranjevanje električne energije;

66. „pogon“ pomeni motor z notranjim zgorevanjem, elektromotor, hibridno aplikacijo ali kombinacijo teh ali drugih tipov motorjev;

67. „odklopna naprava“ pomeni vsak del vozila, ki zaznava temperaturo, hitrost vozila, vrtilno frekvenco in/ali obremenitev motorja, uporabljeno prestavo, podtlak v polnilnem zbiralniku ali kateri koli drug parameter z namenom aktiviranja, prilagajanja, zakasnitve ali prekinitve delovanja katerega koli dela sistema za uravnavanje emisij in naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki zmanjšuje učinkovitost sistema za uravnavanje emisij pod pogoji, pričakovanimi pri običajnem delovanju vozila in pri običajni uporabi;

68. „vzdržljivost“ pomeni lastnost sestavnih delov in sistemov, ki zagotavlja, da se veljavne mejne vrednosti emisij dosegajo tudi po številu prevoženih kilometrov iz Priloge VII in da je funkcionalna varnost vozila zajamčena v vsej življenjski dobi vozila, če se vozilo uporablja pod običajnimi ali predvidenimi pogoji;

69. „delovna prostornina motorja“ pomeni:

(a) pri motorjih s premočrtnim gibanjem bata nazivno delovno prostornino,

(b) pri motorjih z vrtljivim batom (Wanklovih motorjih) dvojno nazivno delovno prostornino;

70. „emisije izhlapevanja“ pomenijo hlape ogljikovodikov iz sistema za shranjevanje in dovod goriva motornega vozila, pri katerih gre za emisije ogljikovodikov, ki niso emisije iz izpušne cevi;

71. „preskus SHED“ pomeni preskus vozila v neprepustni komori za določitev izhlapevanja, pri katerem se v skladu z delegiranim aktom izvede poseben preskus emisij izhlapevanja;

72. „sistem za plinasta goriva“ pomeni sistem, ki ga sestavljajo rezervoar za shranjevanje plinastega goriva, sistem za dovod goriva ter sestavni deli za doziranje in uravnavanje goriva, ki je nameščen na motor in mu omogoča enogorivno, dvogorivno ali večgorivno delovanje na utekočinjeni naftni plin, stisnjeni zemeljski plin ali vodik;

73. „onesnaževalo“ pomeni emisije izpušnih plinov ogljikovega monoksida (CO), dušikovih oksidov (NOx), izraženih z enakovredno vrednostjo dušikovega dioksida (NO2), trdnih delcev (PM) in ogljikovodikov (HC) v naslednjih razmerjih:

(a) C1H1,85 za bencin,

(b) C1H1,86 za dizelsko gorivo;

74. „emisije iz izpušne cevi“ pomenijo emisije onesnaževal iz izpušne cevi vozila;

75. „trdni delci“ pomenijo sestavne dele izpušnega plina, ki se iz razredčenih izpušnih plinov izločijo pri največji temperaturi 325 K (52 °C) s filtri, opisanimi v preskusnem postopku za ugotavljanje povprečnih emisij iz izpušne cevi v skladu z delegiranim aktom;

76. „svetovni preskusni cikel za motorna kolesa“ pomeni laboratorijski preskusni cikel WMTC, usklajen na svetovni ravni, kot je opredeljen v globalnem tehničnem pravilniku UN/ECE št. 2;

77. „proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki homologacijskemu organu odgovarja za vse vidike homologacije ali postopka pridobitve dovoljenja, za skladnost proizvodnje in za tržni nadzor proizvedenih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ne glede na to, ali je neposredno vključena v vse stopnje izdelave vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je predmet homologacijskega postopka;

78. „zastopnik proizvajalca“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo proizvajalec ustrezno imenuje, da ga zastopa pri homologacijskem organu in ukrepa v njegovem imenu glede zadev, zajetih v tej uredbi;

79. „uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki proda ali registrira vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto iz tretje države ali odgovarja za njihov začetek uporabe na trgu Unije;

80. „distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, ki ni proizvajalec ali uvoznik, ki proda ali registrira vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto ali odgovarja za njihov začetek uporabe na trgu Unije;

81. „gospodarski subjekt“ pomeni proizvajalca, zastopnika proizvajalca, uvoznika ali distributerja;

82. „homologacijski organ“ pomeni pristojni organ v državi članici, ki ga je država članica ustanovila ali imenovala in priglasila Komisiji ter je pristojen za vse vidike homologacije vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote oziroma posamične odobritve vozila, za postopek izdaje dovoljenja, za izdajo in po potrebi preklic certifikatov o homologaciji, deluje kot kontaktna točka za homologacijske organe drugih držav članic, imenuje tehnične službe in zagotavlja, da proizvajalec izpolnjuje svoje obveznosti pri skladnosti proizvodnje;

83. „organ tržnega nadzora“ pomeni organ države članice, ki je pristojen za izvajanje tržnega nadzora na svojem ozemlju;

84. „nacionalni organ“ pomeni homologacijski organ, organ tržnega nadzora ali kateri koli drugi organ v državi članici, ki je vključen v homologacijo, registracijo, tržni nadzor ali nadzor uvoza ali je pristojen za navedene dejavnosti za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki jih zajema ta uredba;

85. „tehnična služba“ pomeni organizacijo ali organ, ki ga homologacijski organ države članice imenuje bodisi za preskuševalni laboratorij za izvajanje preskusov bodisi za organ za presojo skladnosti za opravljanje začetne presoje in drugih preskusov ali kontrolnih pregledov v imenu homologacijskega organa;

86. „samopreskušanje“ pomeni, da proizvajalec, ki je bil imenovan za tehnično službo za presojo skladnosti z nekaterimi zahtevami, izvaja preskuse v lastnih prostorih, evidentira rezultate preskusov in homologacijskemu organu predloži poročilo, vključno z ugotovitvami;

87. „virtualna preskusna metoda“ pomeni računalniške simulacije, vključno z izračuni, ki dokazujejo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota izpolnjuje tehnične zahteve te uredbe ali pripadajočih delegiranih in izvedbenih aktov, ne da bi bilo treba uporabiti dejansko vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto;

88. „vgrajeni sistem za diagnostiko“ pomeni nadzorni sistem, ki lahko določi verjetno mesto nepravilnega delovanja sestavnega dela ali sistema, v računalniški pomnilnik shranjuje diagnostične kode napak in okoljske informacije, jih na zahtevo univerzalnega diagnostičnega orodja sporoča in voznika z osvetlitvijo indikatorja nepravilnega delovanja na armaturni plošči opozarja na resne napake, ki zadevajo funkcionalno varnost in/ali okoljsko učinkovitost;

89. „informacije o popravilu in vzdrževanju vozila“ pomenijo vse informacije, potrebne za diagnostiko, servisiranje, pregled, periodične preglede, popravilo, ponovno programiranje ali ponastavitev vozila, ki jih proizvajalec zagotovi svojim pooblaščenim trgovcem in serviserjem, vključno z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnili takšnih informacij. Te informacije vključujejo vse informacije, potrebne za vgradnjo sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot v vozila;

90. „neodvisni izvajalec“ pomeni podjetja, ki niso pooblaščeni trgovci in serviserji, so pa neposredno ali posredno vključena v popravilo in vzdrževanje motornih vozil;

91. „novo vozilo“ pomeni vozilo, ki:

(a) še ni bilo registrirano ali

(b) je bilo v času vložitve vloge za posamično odobritev registrirano manj kot šest mesecev;

92. „vozilo zaključka serije“ pomeni vsako vozilo iz zaloge, ki ga ni mogoče prodati, registrirati ali začeti uporabljati zaradi začetka veljave novih tehničnih zahtev, v povezavi s katerimi vozilo ni bilo homologirano;

93. „dvokolesnik na motorni pogon“ pomeni dvokolesno vozilo na motorni pogon, vključno s kolesi na motorni pogon, dvokolesnimi mopedi in dvokolesnimi motornimi kolesi, za katero se uporablja kratica „PTW“;

94. „trikolesnik na motorni pogon“ pomeni trikolesno vozilo na motorni pogon, ki izpolnjuje merila za uvrstitev med vozila kategorije L5e;

95. „štirikolesnik“ pomeni štirikolesno vozilo, ki izpolnjuje merila za uvrstitev med vozila kategorije L6e ali L7e;

96. „samouravnoteževalna naprava“ pomeni koncept vozila, ki temelji na vgrajenem nestabilnem ravnotežju in potrebuje dodatni sistem krmiljenja za vzdrževanje ravnotežja ter vključuje enokolesna vozila na motorni pogon ali dvokolesna dvosledna vozila na motorni pogon;

97. „cestno štirikolo“ pomeni štirikolesno vozilo, zasnovano za vožnjo po tlakovanih javnih cestah, ki izpolnjuje merila za lahka cestna štirikolesa, kategorija L6Ae, ali težka cestna štirikolesa, kategorija L7Ae;

98. „priklopno vozilo“ pomeni vozilo brez lastnega pogona, ki je zasnovano in izdelano za vleko z vozilom kategorije L;

99. „dvojno kolo“ pomeni dve kolesi, nameščeni na isti osi, pri čemer sta središči površin stika s podlago med seboj oddaljeni 460 mm ali manj, in se obravnavata kot eno kolo;

100. „registracija“ pomeni upravno dovoljenje za začetek uporabe v cestnem prometu, ki ga vozilo pridobi za nedoločen ali določen čas ali krajše obdobje, kar vključuje identifikacijo vozila in izdajo serijske številke, bolj znane kot registracijska številka;

101. „začetek uporabe“ pomeni prvo uporabo za predvideni namen v Uniji vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki jih zajema ta uredba;

102. „prodaja“ pomeni vsako prodajo od proizvajalca do trgovca na drobno ali prodajo končnemu uporabniku;

103. „dati na voljo na trgu“ pomeni dobaviti vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto za distribucijo ali uporabo na trgu Unije v okviru trgovske dejavnosti, bodisi proti plačilu bodisi brezplačno;

104. „dati na trg“ pomeni prvič dati na voljo vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto v Uniji;

105. „tip vozila“ pomeni skupino vozil, vključno z variantami in izvedenkami določene kategorije, ki se ne razlikujejo vsaj v naslednjih bistvenih vidikih:

(a) kategoriji ali podkategoriji,

(b) proizvajalcu,

(c) šasiji, okvirju, pomožnem okvirju, podu ali konstrukciji, na katero se pritrdijo glavni sestavni deli,

(d) načelih delovanja pogona,

(e) oznaki tipa, kot jo je določil proizvajalec;

106. „varianta“ pomeni vozilo istega tipa z:

(a) enakimi osnovnimi značilnostmi oblike nadgradnje,

(b) enakim pogon in konfiguracijo pogona,

(c) enakim delovnim ciklom motorja, kadar je del pogona motor z notranjim zgorevanjem,

(d) enakim številom in razvrstitvijo valjev,

(e) enakim tipom menjalnika,

(f) razliko med najnižjo in najvišjo vrednostjo mase vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, ki ne presega 20 % najnižje vrednosti,

(g) razliko med najnižjo in najvišjo vrednostjo največje dovoljene mase, ki ne presega 20 % najnižje vrednosti,

(h) razliko med najnižjo in najvišjo vrednostjo delovne prostornine motorja (pri motorjih z notranjim zgorevanjem), ki ne presega 30 % najnižje vrednosti,

(i) razliko med najnižjo in najvišjo vrednostjo izhodne moči motorja, ki ne presega 30 % najnižje vrednosti;

107. „izvedenka“ pomeni vozilo, sestavljeno iz kombinacije značilnosti, navedenih v opisni dokumentaciji iz člena 27(10).

Člen 4 Kategorije vozil

108. Vozila kategorije L zajemajo dvo-, tri- in štirikolesna vozila na motorni pogon, kot so razvrščena v naslednjih odstavkih in Prilogi I, vključno s kolesi na motorni pogon, dvo- in trikolesnimi mopedi, dvo- in trikolesnimi motornimi kolesi, motornimi kolesi z bočno prikolico, lahkimi in težkimi cestnimi štirikolesi ter lahkimi in težkimi mini avtomobili.

109. V tej uredbi so zajete naslednje kategorije in podkategorije vozil, kot so opisane v Prilogi I:

(a) Vozilo kategorije L1e (lahko dvokolesno vozilo na motorni pogon), z naslednjimi podkategorijami:

(i) vozilo L1Ae (kolo na motorni pogon);

(ii) vozilo L1Be (dvokolesni moped).

(b) Vozilo kategorije L2e (trikolesni moped).

(c) Vozilo kategorije L3e (dvokolesno motorno kolo), z naslednjimi podkategorijami:

(i) moč motorja[53], z naslednjimi podkategorijami:

– vozilo A1 (motorna kolesa z nizko močjo),

– vozilo A2 (motorna kolesa s srednjo močjo),

– vozilo A3 (motorna kolesa z visoko močjo).

(ii) največja konstrukcijsko določena hitrost vozila:

- 130 km ali manj;

- več kot 130 km/h.

(d) Vozilo kategorije L4e (dvokolesno motorno kolo z bočno prikolico).

(e) Vozilo kategorije L5e (trikolesnik na motorni pogon), z naslednjimi podkategorijami:

(i) vozilo podkategorije L5Ae (trikolesnik);

(ii) vozilo podkategorije L5Be (gospodarski trikolesnik), z naslednjimi podkategorijami:

– vozilo L5Be – U: trikolesnik za gospodarsko uporabo, zasnovan izključno za prevoz blaga;

– vozilo L5Be – P: vozilo, zasnovano in uporabljano za prevoz potnikov.

(f) Vozilo kategorije L6e (lahki štirikolesnik), z naslednjimi podkategorijami:

(i) vozilo L6Ae (lahko cestno štirikolo);

(ii) vozilo kategorije L6Be (lahki mini avtomobil), z naslednjimi podkategorijami:

– vozilo L6Be – U: vozilo za gospodarsko uporabo, zasnovano izključno za prevoz blaga;

– vozilo L6Be – P: vozilo, zasnovano in uporabljano za prevoz potnikov.

(g) Vozilo kategorije L7e (težki štirikolesnik), z naslednjimi podkategorijami:

(i) vozilo podkategorije L7Ae (težko cestno štirikolo);

(ii) vozilo podkategorije L7Be (težki mini avtomobil), z naslednjimi podkategorijami:

– vozilo L7Be – U: vozilo za gospodarsko uporabo, zasnovano izključno za prevoz blaga;

– vozilo L7Be – P: vozilo, zasnovano in uporabljano za prevoz potnikov.

110. Vozila kategorije L iz odstavka 2 so glede na pogon vozila nadalje razvrščena v naslednje podkategorije:

(a) pogon na motor z notranjim zgorevanjem:

- motor na kompresijski vžig (CI),

- motor na prisilni vžig (PI);

(b) pogon na motor z zunanjim zgorevanjem, turbinskim motorjem ali motorjem z vrtljivim batom; zaradi skladnosti z zahtevami za okoljsko učinkovitost in funkcionalno varnost se vozilo, opremljeno s takim pogonom, obravnava kot vozilo s PI-motorjem z notranjim zgorevanjem;

(c) pogon na motor na stisnjeni zrak, pri katerem emisije ne vsebujejo višje ravni onesnaževal in/ali inertnih plinov, kot je značilna za zunanji zrak; glede na zahteve za funkcionalno varnost ter shranjevanje in dovod goriva se tako vozilo obravnava kot vozilo na plinasto gorivo;

(d) pogon na elektromotor;

(e) hibridno vozilo, ki združuje katero koli konfiguracijo pogona iz pododstavkov (a), (b), (c) ali (d) ali večkratno kombinacijo teh konfiguracij pogonov, vključno s kombinacijami iz več motorjev z notranjim zgorevanjem in/ali elektromotorjev.

111. Glede razvrstitve vozil kategorije L iz odstavka 2: vozilo, ki ga ni mogoče uvrstiti v določeno kategorijo, ker ne izpolnjuje najmanj enega merila za navedeno kategorijo, se uvrsti v naslednjo kategorijo, katere merila izpolnjuje. To velja za naslednje skupine kategorij in podkategorij:

(a) kategorija L1e s podkategorijama L1Ae in L1Be ter kategorija L3e s podkategorijama L3e – A1, L3e – A2 in L3e – A3;

(b) kategorija L2e in kategorija L5e s podkategorijama L5Ae in L5Be;

(c) kategorija L6e s podkategorijama L6Ae in L6Be ter kategorija L7e s podkategorijama L7Ae in L7Be;

(d) katero koli drugo logično zaporedje kategorij in/ali podkategorij, ki jih predlaga proizvajalec in odobri homologacijski organ.

POGLAVJE II SPLOŠNE OBVEZNOSTI

Člen 5 Splošne obveznosti držav članic in nacionalnih organov

112. Države članice ustanovijo in imenujejo homologacijske organe, pristojne za odobritev vozil, in organe za tržni nadzor, pristojne za tržni nadzor v skladu s to uredbo. Države članice v skladu s členom 68 obvestijo Komisijo o ustanovitvi in imenovanju takih organov.

V uradnem obvestilu o homologacijskih organih in organih za tržni nadzor se navedejo ime, naslov, vključno z elektronskim naslovom, in področje pristojnosti.

113. Nacionalni organi dovolijo prodajo, registracijo ter začetek uporabe le tistih vozil, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

114. Nacionalni organi ne prepovejo, omejijo ali preprečijo registracije, prodaje, začetka uporabe ali uporabe v cestnem prometu vozil, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot iz razlogov, povezanih z vidiki njihove izdelave in delovanja, ki jih zajema ta uredba, če izpolnjujejo njene zahteve.

115. Države članice v skladu s Poglavjem III Uredbe (ES) št. 765/2008 organizirajo in izvajajo tržni nadzor ter preverjanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki vstopajo na trg Unije.

Člen 6 Splošne obveznosti homologacijskih organov

116. Homologacijski organi zagotovijo, da proizvajalci, ki vložijo vlogo za homologacijo, izpolnjujejo svoje obveznosti po tej uredbi.

117. Homologacijski organi odobrijo le vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

Člen 7 Splošne obveznosti proizvajalcev

118. Proizvajalci zagotovijo, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote pri prodaji ali začetku uporabe izdelani in homologirani v skladu z zahtevami iz te uredbe ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo. Pri večstopenjski homologaciji je vsak proizvajalec odgovoren za homologacijo in skladnost proizvodnje sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih je dodal na svoji stopnji dodelave vozila. Proizvajalec, ki spremeni sestavne dele ali sisteme, ki so že bili homologirani v prejšnjih stopnjah, je odgovoren za homologacijo in skladnost proizvodnje navedenih sestavnih delov in sistemov.

119. Proizvajalci, ki nedodelano vozilo spremenijo tako, da se zaradi tega uvrsti v drugo kategorijo vozila, zaradi česar se spremenijo zakonske zahteve, ocenjene na predhodni stopnji homologacije, so odgovorni tudi za skladnost s spremenjenimi zahtevami.

120. Za namene homologacije vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih zajema ta uredba, proizvajalci s sedežem zunaj Unije imenujejo enega samega zastopnika s sedežem v Uniji, ki jih bo zastopal pri homologacijskem organu.

121. Poleg tega imenujejo zastopnika za namene tržnega nadzora, ki je lahko zastopnik iz drugega odstavka ali dodatni zastopnik.

122. Proizvajalci so homologacijskemu organu odgovorni za vse vidike homologacijskega postopka ter za zagotavljanje skladnosti proizvodnje, ne glede na to, ali so neposredno vključeni v vse stopnje izdelave vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote.

123. Proizvajalci zagotovijo, da se izvajajo postopki za zagotavljanje skladnosti serijske proizvodnje. Ustrezno se upoštevajo spremembe zasnove vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ali značilnosti in spremembe zahtev, ki naj bi jih izpolnjevalo vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota.

124. Poleg predpisane oznake in homologacijskih oznak, nameščenih na vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote v skladu s členom 37, proizvajalci na vozilih, sistemih, sestavnih delih ali samostojnih tehničnih enotah navedejo tudi svoje ime, registrirano blagovno znamko in naslov za stike ali, kadar to pri sistemih, sestavnih delih ali samostojnih tehničnih enotah ni mogoče, na embalaži ali v dokumentu, priloženem sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti. V naslovu mora biti naveden center za stike, kjer je proizvajalec dosegljiv.

125. Proizvajalci zagotovijo, da v času, ko odgovarjajo za vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njihove skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

Člen 8 Obveznosti proizvajalcev v zvezi s skladnostjo vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot

126. Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki so bili prodani ali se začeli uporabljati, niso skladni s to uredbo ali delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s to uredbo, nemudoma sprejmejo potrebne korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ali da jih po potrebi umaknejo ali odpokličejo s trga.

127. Če vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota pomeni tveganje, proizvajalci o tem takoj obvestijo organe za tržni nadzor in homologacijske organe države članice, v kateri so bili vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota prodani ali se začeli uporabljati, pri čemer navedejo podrobne informacije, zlasti o neskladnosti in sprejetih korektivnih ukrepih.

128. Proizvajalci hranijo opisno mapo iz člena 25 in potrdila o skladnosti iz člena 36, tako da so homologacijskim organom na voljo za vpogled za obdobje najmanj 10 let.

129. Proizvajalci na podlagi utemeljene zahteve pristojnih nacionalnih organov predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v enem od uradnih jezikov države članice navedenega organa. Proizvajalci na zahtevo sodelujejo z nacionalnim organom pri vseh ukrepih, katerih cilj je odpraviti tveganja, ki jih predstavljajo njihova vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so bili prodani, registrirani ali dani v uporabo.

Člen 9 Obveznosti zastopnikov proizvajalcev v zvezi s tržnim nadzorom

Zastopnik proizvajalca opravlja naloge v skladu s pooblastilom, ki ga izda proizvajalec. Pooblastilo zastopniku omogoča, da opravlja vsaj naslednje naloge:

(1) hrani opisno mapo iz člena 25 in potrdila o skladnosti iz člena 36, tako da so homologacijskim organom na voljo za vpogled za obdobje najmanj 10 let;

(2) na podlagi utemeljene zahteve homologacijskega organa navedenemu organu predloži vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote;

(3) na zahtevo organov za tržni nadzor in/ali homologacijskih organov sodeluje pri vseh ukrepih, katerih cilj je odpraviti tveganja, ki jih predstavljajo vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote v okviru njihovih pooblastil.

Člen 10 Splošne obveznosti uvoznikov

130. Uvozniki na trgu Unije prodajo ali registrirajo le vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so skladni z zakonodajo.

131. Uvozniki pred prodajo, registracijo ali začetkom uporabe vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote zagotovijo, da je bila za vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto pridobljena EU-homologacija. Uvozniki zagotovijo, da opisna dokumentacija izpolnjuje zahteve iz člena 27(10), da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote opremljeni z zahtevano homologacijsko oznako, da so jim priloženi zahtevani dokumenti, da izpolnjujejo zahteve iz člena 7(7) in da je proizvajalec izpolnil zahteve iz člena 7(6).

132. Če uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota niso skladni z zahtevami te uredbe in zlasti z ustrezno homologacijo, ne sme prodati ali registrirati vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, dokler se ne vzpostavi skladnost. Če poleg tega meni ali utemeljeno domneva, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota predstavlja tveganje, o tem obvesti proizvajalca, organe za tržni nadzor in homologacijske organe.

133. Uvozniki na vozilu, sistemu, sestavnem delu ali samostojni tehnični enoti navedejo svoje ime, registrirano blagovno znamko in naslov za stike ali, kadar to pri sistemih, sestavnih delih ali samostojnih tehničnih enotah ni mogoče, na embalaži ali v dokumentu, priloženem sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti.

134. Uvozniki zagotovijo, da so vozilu, sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti priložena zahtevana navodila in informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 59, v uradnih jezikih zadevne države članice.

135. Uvozniki zagotovijo, da v času, ko odgovarjajo za vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njihove skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

136. Če uvoznik glede na tveganje, ki ga predstavlja vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, meni, da je zaradi zaščite zdravja in varnosti potrošnikov to primerno, razišče morebitne pritožbe, po potrebi vodi evidenco pritožb in odpoklicanih neskladnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ter o tovrstnem spremljanju obvešča distributerje.

Člen 11 Obveznosti uvoznikov v zvezi s skladnostjo vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote

137. Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki so jih prodali, registrirali ali dali v uporabo, niso skladni s to uredbo ali delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s to uredbo, nemudoma sprejmejo potrebne korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ali da jih po potrebi umaknejo ali odpokličejo s trga.

138. Če vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota pomeni tveganje, uvozniki o tem takoj obvestijo organe za tržni nadzor in homologacijske organe države članice, v kateri so dali na voljo vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, pri čemer navedejo podrobne informacije, zlasti o neskladnosti in sprejetih korektivnih ukrepih.

139. Uvozniki hranijo izvod potrdila o skladnosti, tako da je organom za tržni nadzor in homologacijskim organom na voljo za vpogled za obdobje 10 let, in zagotovijo, da je tehnična dokumentacija iz člena 27(10) na zahtevo na voljo navedenim organom.

140. Uvozniki na podlagi utemeljene zahteve nacionalnih organov predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v enem od uradnih jezikov države članice navedenega organa. Uvozniki na zahtevo sodelujejo z navedenim organom pri vseh ukrepih, katerih cilj je odpraviti tveganja, ki jih predstavljajo vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so jih prodali, registrirali ali dali v uporabo.

Člen 12 Splošne obveznosti distributerjev

141. Distributerji z ustrezno skrbnostjo upoštevajo zahteve, ki veljajo za prodajo, registracijo ali začetek uporabe vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot.

142. Distributerji pred prodajo, registracijo ali začetkom uporabe vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot preverijo, ali so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote opremljeni z zahtevano predpisano tablico ali homologacijsko oznako, ali so jim priloženi zahtevani dokumenti ter navodila za uporabo in varnostne informacije v uradnih jezikih države članice, v kateri naj bi bili vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote prodani, registrirani ali se začeli uporabljati, ter ali sta proizvajalec in uvoznik izpolnila zahteve iz člena 7(6), člena 7(7) in člena 10(4).

143. Distributerji zagotovijo, da v času, ko odgovarjajo za vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njihove skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

Člen 13 Obveznosti distributerjev v zvezi s skladnostjo vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote

144. Če distributer meni ali utemeljeno domneva, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota niso skladni z zahtevami iz te uredbe, ne proda ali registrira vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote in prepreči njihovo uporabo, dokler se ne vzpostavi skladnost.

145. Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so jih prodali, registrirali ali dali v uporabo, niso skladni s to uredbo, zagotovijo, da se sprejmejo potrebni korektivni ukrepi, da se vzpostavi skladnost vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ali da se po potrebi umaknejo ali odpokličejo s trga.

146. Če vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota pomeni tveganje, distributerji o tem takoj obvestijo organe za tržni nadzor države članice, v kateri so prodali, registrirali ali dali v uporabo vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, kot tudi proizvajalca in uvoznika, pri čemer navedejo podrobne informacije, zlasti o neskladnosti in sprejetih korektivnih ukrepih.

147. Distributerji na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa predložijo vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote. Na zahtevo sodelujejo z navedenim organom pri vseh ukrepih, katerih cilj je odpraviti tveganja, ki jih predstavljajo vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so jih prodali, registrirali ali dali v uporabo.

Člen 14 Dodatne obveznosti za uvoznike in distributerje

Uvoznik ali distributer se za namene te uredbe obravnava kot proizvajalec in zanj veljajo obveznosti proizvajalca v skladu s členi 7 do 9, če prodaja, registrira ali daje v uporabo vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote pod svojim imenom ali blagovno znamko ali vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so že bili prodani, registrirani ali se začeli uporabljati, spremeni tako, da skladnost z veljavnimi zahtevami ni več zagotovljena.

Člen 15 Identifikacija gospodarskih subjektov

Gospodarski subjekt na zahtevo organov za tržni nadzor in homologacijskih organov v obdobju 10 let sporoči:

(1) gospodarske subjekte, ki so mu dobavili vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto;

(2) gospodarske subjekte, ki jim je dobavil vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto.

POGLAVJE III BISTVENE ZAHTEVE

Člen 16 Splošne bistvene zahteve

148. Vozila kategorije L ter sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote, namenjeni za taka vozila, izpolnjujejo zahteve iz Prilog II do VIII.

149. Da se zagotovi visoka raven varnosti in varstva okolja, Komisija v skladu s členi 76, 77 in 78 z delegiranimi akti določi podrobne tehnične zahteve, po potrebi vključno s preskusnimi postopki in mejnimi vrednostmi, samo za zahteve, ki ne zadevajo okoljskih mejnih vrednosti in pragov iz Prilog VI in VII k tej uredbi.

Člen 17 Prepoved uporabe odklopnih naprav

Prepovedana je uporaba odklopnih naprav, ki negativno vplivajo na varnost in elektromagnetno združljivost ter zmanjšujejo učinek vgrajenih sistemov za diagnostiko, zvočne izolacije ali sistemov za nižanje emisij onesnaževal. Del konstrukcije ne velja za odklopno napravo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(1) potreba po napravi je upravičena zaradi zaščite motorja pred okvarami ali poškodbami in zagotavljanja varnega delovanja vozila;

(2) naprava po zagonu motorja ne deluje več;

(3) pogoji delovanja so v precejšnjem obsegu vključeni v preskusne postopke za preverjanje skladnosti vozila s to uredbo ter pripadajočimi delegiranimi in izvedbenimi akti.

Člen 18 Ukrepi v zvezi s spremembami pogonskega sklopa vozil

150. „Izvor in prenos moči“ pomeni sestavne dele in sisteme vozila, ki ustvarjajo moč in jo prenašajo do cestišča, vključno z motorji, sistemi krmiljenja motorjev ali drugimi krmilnimi moduli, napravami za uravnavanje onesnaževanja, menjalniki in njihovim krmiljenjem, pogonsko gredjo, jermenskim pogonom ali verižnim pogonom, diferenciali, končnim prenosom ter pnevmatikami pogonskih koles (polmer).

151. Pri vozilih kategorije L se zaradi preprečevanja nedovoljenih sprememb pogonskega sklopa sprejmejo določeni ukrepi, ki se s tehničnimi zahtevami in specifikacijami določijo v delegiranem aktu, da se:

(a) preprečijo spremembe, ki bi negativno vplivale na varnost, kot je povečanje zmogljivosti vozila z nedovoljenimi spremembami pogonskega sklopa z namenom povečanja največjega navora in/ali moči in/ali največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila, kot jih je opredelil proizvajalec vozila pri homologaciji, in/ali

(b) prepreči škoda za okolje.

152. Komisija določi posebne zahteve za ukrepe iz odstavka 2 v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členi 76, 77 in 78.

153. Po spremembi pogonskega sklopa vozilo izpolnjuje tehnične zahteve za izvorno kategorijo ali podkategorijo vozila ali po potrebi novo kategorijo ali podkategorijo vozila, ki so veljale v času prodaje, registracije ali začetka uporabe izvornega vozila, vključno z najnovejšimi spremembami zahtev.

Člen 19 Splošne zahteve za vgrajene sisteme za diagnostiko

154. Štiri leta po datumu iz drugega pododstavka člena 82 morajo biti vsa nova vozila iz podkategorij L1Be, L3e, L5e, L6Ae in L7Ae opremljena s prvo stopnjo vgrajenega sistema za diagnostiko (OBD), ki nadzira in evidentira prekinitve v električnem tokokrogu, kratkostične in odprte električne tokokroge ter racionalnost tokokroga motorja in krmilnih sistemov vozila (OBD I).

155. Šest let po datumu iz drugega pododstavka člena 82 morajo biti vsa nova vozila iz podkategorij L6Be in L7Be opremljena z OBD I.

156. Osem let po datumu iz drugega pododstavka člena 82 morajo biti vsa nova vozila opremljena z OBD I.

157. Po potrditvi s sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 21(4), morajo biti osem let po datumu iz drugega pododstavka člena 82 vsa nova vozila (pod)kategorij L1Be, L3e, L5e, L6Ae in L7Ae opremljena tudi z drugo stopnjo vgrajenega sistema za diagnostiko (OBD II), ki dodatno k OBD I nadzira ne le popolne odpovedi, temveč tudi slabše delovanje sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot med življenjsko dobo vozila, pod pogojem da je bila njegova stroškovna učinkovitost dokazana v študiji o vplivu na okolje iz člena 21(4) in (5).

158. Podrobni emisijski pragovi OBD so določeni v Prilogi VI(B).

159. Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členi 76, 77 in 78, v katerem se določijo podrobne tehnične zahteve za vgrajeno diagnostiko, vključno z zahtevami za delovanje OBD in preskusnimi postopki za vidike iz odstavkov 1 do 5, da se zagotovi visoka raven funkcionalne varnosti in varstva okolja ter vsem serviserjem vozil enaki standardizirani pogoji dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju.

Člen 20 Zahteve za funkcionalno varnost vozil

160. Proizvajalci zagotovijo, da so vozila zasnovana, izdelana in sestavljena tako, da je tveganje poškodb potnikov in drugih udeležencev v prometu čim manjše. Funkcionalna varnost vozila mora biti zajamčena za celotno življenjsko dobo vozila, če se vozilo uporablja pri običajnih ali predvidenih pogojih uporabe.

161. Proizvajalci zagotovijo, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote skladni z ustreznimi zahtevami iz Prilog II in VIII ter izpolnjujejo zahteve preskusnih postopkov in zahteve za zmogljivost iz delegiranega akta.

162. Zahteve iz odstavkov 1 in 2 se uporabljajo za vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, če je v tej uredbi določeno, da se uporabljajo za ustrezno kategorijo vozila.

163. Za zagotovitev visoke ravni varnosti Komisija v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členi 76, 77 in 78, določi posebne zahteve za funkcionalno varnost vozil, vključno s preskusnimi postopki in mejnimi vrednostmi.

Člen 21 Zahteve za okoljsko učinkovitost

164. Proizvajalci zagotovijo, da so vozila zasnovana, izdelana in sestavljena tako, da je vpliv na okolje čim manjši. Proizvajalci zagotovijo, da homologirana vozila v skladu s Prilogami V, VI in VII izpolnjujejo okoljske zahteve v celotni življenjski dobi.

165. Proizvajalci zagotovijo, da vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote izpolnjujejo zahteve preskusnih postopkov in preskusne zahteve, ki se določijo v delegiranem aktu iz odstavka 12.

166. Proizvajalci zagotovijo, da so izpolnjene homologacijske zahteve za preverjanje izpolnjevanja zahtev trajnosti. Po izbiri proizvajalca se lahko uporabi eden od naslednjih preskusnih postopkov za ugotavljanje trajnosti, da se homologacijskemu organu dokaže trajnost okoljske učinkovitosti homologiranega vozila:

(a) dejansko preskušanje vozil s premagovanjem razdalje iz dela A Priloge VII ter dokazovanje homologacijskemu organu, da vozilo med merjenjem števila prevoženih kilometrov v rednih presledkih in po celotni prevoženi razdalji izpolnjuje okoljske zahteve iz te uredbe ter pripadajočih delegiranih in izvedbenih aktov;

(b) množenje dejavnikov slabšanja iz dela B Priloge VII in rezultati okoljskega preskusa na vozilu, ki je po prvem zagonu po zapustitvi proizvodne linije prevozilo več kot 100 km; rezultati izračuna morajo biti manjši od okoljskih mejnih vrednosti iz dela A Priloge VI in dokazovati naslednje:

- Proizvajalec homologacijskemu organu v tem postopku dokaže okoljsko učinkovitost vozila, ki je po prvem zagonu po zapustitvi proizvodne linije prevozilo več kot 100 km ter je opremljeno s hitro staranimi sistemi in sestavnimi deli.

- Pri uporabi tega postopka proizvajalec homologacijskemu organu predloži dokazilo in dokaže veljavnost korelacije med obema postopkoma za dokazovanje trajnosti iz točk (a) in (b).

- Komisija najpozneje do 1. januarja 2016 izvede obsežno študijo o vplivu na okolje. V študiji se ocenita kakovost zraka in delež onesnaževal, ki ga je mogoče pripisati vozilom kategorije L, ter zajamejo zahteve preskusov I, IV, V, VII in VIII iz Priloge V. V študiji se tudi pregledajo in ocenijo najnovejši znanstveni podatki, izsledki znanstvenih raziskav, uporaba modelov in stroškovna učinkovitost, da se potrdijo datumi uporabe standarda Euro 5 (Euro 6 za motorna kolesa L3e) iz Priloge IV ter okoljske zahteve Euro 5 (Euro 6 za motorna kolesa L3e) iz prilog V, VI(A3), VI(B2), VI(C2) in Priloge VII o številu kilometrov za ugotavljanje trajnosti in faktorjih slabšanja za Euro 5 (Euro 6 za motorna kolesa L3e) ter tako določijo dokončni ukrepi politike.

- Na podlagi izsledkov študije o vplivu na okolje Komisija potrdi:

(a) datume začetka uporabe za raven Euro 5 (Euro 6 za motorna kolesa kategorije L3e) iz Priloge IV;

(b) mejne vrednosti emisij Euro 5 (Euro 6 za motorna kolesa kategorije L3e) iz Priloge VI(A3) in emisijske pragove OBD iz Priloge VI(B2);

(c) da so vsa nova vozila (pod)kategorij L3e, L5e, L6Ae in L7Ae poleg stopnje OBD I opremljena tudi s stopnjo OBD II na ravni Euro 5 (Euro 6 za motorna kolesa kategorije L3e);

(d) da se uvedejo zahteve za preskušanje skladnosti vozil v uporabi na ravni Euro 5 (Euro 6 za motorna kolesa kategorije L3e), za katera vozila (pod)kategorije L se to preskušanje skladnosti vozil med uporabo uvede in do kdaj naj postane obvezno za vsa vozila kategorije L. „Preskušanje skladnosti vozil med uporabo“ pomeni preskušanje reprezentativnih vozil na trgu, da se preveri, ali tehnični ukrepi proizvajalcev tudi med življenjsko dobo vozila pri običajnih pogojih uporabe zagotavljajo učinkovito omejevanje emisij iz izpušne cevi in emisij izhlapevanja ter izpolnjevanje zahtev za funkcionalno varnost z doseganjem ustreznih ravni varnosti v skladu s to uredbo;

(e) za katere od (pod)kategorij L1Ae, L1Be, L2e, L5Be, L6Be in L7Be za raven Euro 5 naj velja le preskušanje SHED ali le preskušanje tesnosti posode in vodov za gorivo z mejnimi vrednostmi iz Priloge VI(C2);

(f) število prevoženih kilometrov za ugotavljanje trajnosti za raven Euro 5 (Euro 6 za motorna kolesa kategorije L3e) iz Priloge VII(A) in dejavnike slabšanja za raven Euro 5 (Euro 6 za motorna kolesa kategorije L3e) iz Priloge VII(B);

(g) izvedljivost, povezane datume uveljavitve in za katere (pod)kategorije naj se uvedejo zahteve za emisije izven pogojev preskusnega cikla nad ravnijo Euro 5 (Euro 6 za motorna kolesa kategorije L3e).

167. Okoljske zahteve preskusov I do VIII iz Priloge V ne veljajo za vozila z izključno električnim pogonom in/ali vozila s pogonom izključno na stisnjeni zrak. Za ta vozila se zahteva izpolnjevanje zahtev za delovanje OBD, kot so določene v delegiranem aktu, da jih je mogoče v primeru okvare učinkovito popraviti.

168. Za vozila na plinasto gorivo se zahteva izpolnjevanje mejnih vrednosti za emisije, kot veljajo za homologacijo, in emisijskih pragov OBD za motorje na prisilni vžig (PI). Zahteva se tudi skladnost s povezanimi preskusnimi postopki in zahtevami iz delegiranega akta iz odstavka 12. Preskusne zahteve SHED za emisije izhlapevanja ne veljajo za enogorivna, dvogorivna ali večgorivna vozila na plinasti pogon in/ali hibridna vozila. Za električna hibridna vozila in/ali vozila na plinasti pogon z delnim pogonom na motor na prisilni vžig, ki za gorivo uporablja bencin, bencinske mešanice ali etanol, se zahteva le izpolnjevanje zahtev za tesnost posode za gorivo in cevi za dovod goriva, kot so določene v delegiranem aktu iz odstavka 12.

169. Preskusne mejne vrednosti in zahteve za emisije izhlapevanja ne veljajo za vozila z motorjem na kompresijski vžig, ki za gorivo uporablja le dizelsko gorivo z nizko hlapljivostjo ali goriva, enakovredna dizelskemu gorivu.

170. Vozila kategorije L4e morajo izpolnjevati okoljske zahteve iz Priloge V za vozila kategorije L3e, pri čemer se po izbiri proizvajalca pri preskusih I, IV, VII in VIII iz Priloge V lahko preskusi samo osnovno vozilo brez bočne prikolice ali celoten sestav.

171. „Nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni napravo za uravnavanje onesnaževanja ali sestav takih naprav, ki so namenjene za nadomestitev izvorno vgrajene naprave za uravnavanje onesnaževanja in se lahko odobrijo kot samostojne tehnične enote, kakor je opredeljeno v delegiranih in izvedbenih aktih k tej uredbi.

Proizvajalci zagotovijo, da so vse nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, ki se prodajo ali začnejo uporabljati v Evropski uniji, homologirane v skladu s to uredbo.

172. Zahteve iz odstavkov 1 do 10 se uporabljajo za vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote v skladu s Prilogo II.

173. Za zagotovitev visoke ravni varstva okolja Komisija v skladu s členi 76, 77 in 78 z delegiranim aktom določi podrobne tehnične specifikacije za okoljske zahteve, vključno s preskusnimi postopki za vidike iz odstavkov 2, 3, 4 in 5.

Člen 22 Dodatne okoljske zahteve v zvezi z emisijami toplogrednih plinov in porabo goriva

174. Proizvajalec v ustreznem laboratorijskem preskusnem ciklu določi emisije CO2 (ogljikovega dioksida) in jih sporoči homologacijskemu organu. Poraba goriva se izračuna na podlagi rezultatov laboratorijskih homologacijskih preskusov ali izmeri in sporoči homologacijskemu organu.

175. Rezultat meritve CO2 ter izračunana ali izmerjena poraba goriva se vključita v opisno mapo in navedeta v potrdilu o skladnosti.

Proizvajalec poleg navedbe v potrdilu o skladnosti zagotovi, da se podatki o emisijah CO2 in porabi goriva v primerni obliki predložijo tudi kupcu pri nakupu novega vozila.

176. Komisija v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členi 76, 77 in 78, določi postopke za merjenje CO2 in izračun ali merjenje porabe goriva.

POGLAVJE IV POSTOPKI EU-HOMOLOGACIJE

Člen 23 Postopki za EU-homologacijo

177. Proizvajalec lahko pri vložitvi vloge za homologacijo vozila izbere enega od naslednjih postopkov:

(a) homologacija po delih;

(b) homologacija v enem delu;

(c) večstopenjska homologacija.

Za sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote se uporablja postopek homologacije v enem delu.

178. Pri homologaciji po delih se za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ki so del vozila, postopoma zbere cel sklop certifikatov o EU-homologaciji, kar na koncu vodi do homologacije celotnega vozila.

179. Pri homologaciji v enem delu se naenkrat opravi homologacija vozila kot celote.

180. Pri večstopenjski homologaciji eden ali več homologacijskih organov potrdi, da glede na stanje dodelave tip nedodelanega ali dodelanega vozila izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve te uredbe.

Večstopenjska homologacija se podeli za tip nedodelanega ali dodelanega vozila, ki je skladen s podatki v opisni mapi in izpolnjuje tehnične zahteve, določene v ustreznih aktih iz Priloge II, ob upoštevanju stopnje dodelave vozila.

Homologacija za končno fazo dodelave se podeli šele potem, ko homologacijski organ preveri, ali homologacija oz. homologacije, izdane za nedodelano vozilo, potrjujejo, da tip vozila, homologiran v končni fazi, izpolnjuje vse tehnične zahteve, ki se za zadevno kategorijo uporabljajo ob izdaji homologacije za dodelano vozilo.

Večstopenjska homologacija iz točke (c) odstavka 1 se uporablja samo za gospodarska vozila podkategorij L5Be – U, L6Be – U in L7Be – U.

181. Izbira homologacijskega postopka ne vpliva na ustrezne zahteve, ki jih mora homologirani tip vozila izpolnjevati ob izdaji homologacije za celotno vozilo.

182. Komisiji je v členu 73 podeljena izvedbena pristojnost za določitev predlog za podrobnosti homologacijskih postopkov.

Člen 24 Vloga za homologacijo

183. Proizvajalec vlogo za homologacijo vloži pri homologacijskem organu.

184. Za posamezen tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se lahko vloži samo ena vloga v samo eni državi članici.

185. Za vsak tip, ki ga je treba homologirati, je treba vložiti ločeno vlogo.

Člen 25 Opisna mapa

186. Vlagatelj homologacijskemu organu predloži opisno mapo.

187. Opisna mapa vključuje naslednje:

(1) opisni list, skladen s predlogo, ki jo določi Komisija v skladu s členom 73;

(2) vse podatke, risbe, fotografije in druge informacije, ki se zahtevajo v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 73;

(3) pri vozilih navedbo postopka, izbranega v skladu s členom 23(1).

188. Opisni list se lahko predloži v papirni ali elektronski obliki.

Člen 26 Posebne zahteve za informacije, ki jih je treba navesti v vlogi za homologacijo glede na izbrani postopek

189. Vlogi za homologacijo po delih se priložita opisna mapa v skladu s členom 25 in celoten sklop certifikatov o homologaciji v skladu z vsakim od ustreznih aktov iz Priloge II.

190. Vlogi za homologacijo v enem delu se priloži opisna mapa v skladu s členom 25 z ustreznimi informacijami v povezavi z akti iz Priloge II.

191. Brez poseganja v odstavke 1 in 2 je treba za namene večstopenjske homologacije predložiti naslednje informacije:

(a) na prvi stopnji tiste dele opisne mape in certifikate o EU-homologaciji, potrebne za dokončano vozilo, ki so pomembni za stopnjo dodelave osnovnega vozila;

(b) na drugi in naslednjih stopnjah tiste dele opisne mape in certifikate o EU-homologaciji, ki so pomembni za trenutno stopnjo izdelave, izvod certifikata o EU-homologaciji vozila, izdanega za prejšnjo stopnjo izdelave, ter podrobne podatke o spremembah ali dopolnilih vozila.

192. Homologacijski organ lahko z obrazloženo zahtevo od proizvajalca zahteva, da predloži vse dodatne informacije, potrebne za odločitev, kateri preskusi se zahtevajo, ali za lažjo izvedbo navedenih preskusov.

POGLAVJE V IZVAJANJE POSTOPKOV EU-HOMOLOGACIJE

Člen 27 Splošne določbe

193. Homologacijski organi podelijo EU-homologacijo, šele potem ko preverijo postopke nadzora skladnosti proizvodnje iz člena 31 in skladnost tipa vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z ustreznimi zahtevami.

194. EU-homologacije se podelijo v skladu s členi 29, 30, 31 in 32.

195. Če homologacijski organ meni, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote kljub skladnosti z zahtevanimi določbami pomeni resno tveganje za varnost ali lahko resno škoduje okolju ali javnemu zdravju, lahko zavrne podelitev EU-homologacije. V takem primeru homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji takoj pošlje podrobno dokumentacijo, v kateri so pojasnjeni razlogi za njegovo odločitev in navedeni dokazi za njegove ugotovitve.

196. Certifikati o EU-homologaciji se oštevilčijo po harmoniziranem sistemu, kot je določen v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 73.

197. Homologacijski organ v enem mesecu pošlje homologacijskim organom drugih držav članic izvod certifikata o EU-homologaciji vozila skupaj s prilogami za vsak tip vozila, za katerega je bila podeljena homologacija. Izvod certifikata je lahko tudi v obliki elektronske datoteke.

198. Homologacijski organ takoj obvesti homologacijske organe drugih držav članic o zavrnitvi ali preklicu vsake homologacije vozila in razlogih za svojo odločitev.

199. Homologacijski organ vsake tri mesece homologacijskim organom drugih držav članic pošlje seznam EU-homologacij, ki jih je za sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote podelil, spremenil, zavrnil ali preklical v predhodnem obdobju.

200. Če homologacijski organ druge države članice tako zahteva, mu homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, v enem mesecu od prejema navedene zahteve pošlje izvod zadevnega zahtevanega certifikata o EU-homologaciji skupaj s prilogami. Izvod certifikata je lahko tudi v obliki elektronske datoteke.

201. Če Komisija tako zahteva, homologacijski organ predloži informacije iz odstavkov 5 do 8 tudi Komisiji.

202. Homologacijski organ pripravi opisno dokumentacijo, ki jo sestavljajo opisna mapa s priloženimi poročili o preskusih in drugimi dokumenti, ki jih opisni mapi priloži tehnična služba ali homologacijski organ med opravljanjem svojih nalog. Opisna dokumentacija vsebuje seznam vsebine opisne dokumentacije, ustrezno oštevilčene ali drugače označene, da se jasno prepoznajo vse strani, oblika navedenega dokumenta pa je taka, da kaže evidenco zaporednih korakov upravljanja EU-homologacije, zlasti datume pregledov in dopolnitev.

Člen 28 Posebne določbe za izdajo EU-homologacije za celotno vozilo

203. Certifikatu o homologaciji se priložijo naslednje priloge:

(a) opisna dokumentacija iz člena 27(10);

(b) rezultati preskusov;

(c) imena in vzorci podpisov oseb, pooblaščenih za podpisovanje potrdil o skladnosti, ter njihov položaj v podjetju.

204. Certifikat o homologaciji se izda na podlagi predloge, določene v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 73.

205. Homologacijski organ za vsak posamezen tip vozila:

(a) izpolni vse ustrezne dele certifikata o EU-homologaciji, vključno s priloženim obrazcem rezultatov preskusov, v skladu s predlogo certifikata o homologaciji;

(b) sestavi seznam opisne dokumentacije;

(c) vlagatelju takoj izda izpolnjen certifikat skupaj s prilogami.

206. Pri EU-homologaciji, pri kateri so bile v skladu s členom 39 uvedene omejitve veljavnosti ali opuščene nekatere določbe te uredbe ali delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo, se navedene omejitve oziroma opustitve navedejo v certifikatu o EU-homologaciji.

Če proizvajalec izbere postopek homologacije v enem delu, homologacijski organ sestavi seznam zahtev ali aktov, ki se uporabljajo, in navedeni seznam doda k certifikatu o EU-homologaciji.

Člen 29 Posebne določbe, ki zadevajo sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote

207. EU-homologacija se podeli za sistem, ki je skladen s podatki v opisni mapi in izpolnjuje tehnične zahteve, določene v ustreznih aktih iz Priloge II.

208. EU-homologacija za sestavni del ali samostojno tehnično enoto se podeli za sestavni del ali samostojno tehnično enoto, ki sta skladna s podatki v opisni mapi in izpolnjujeta tehnične zahteve, določene v ustreznih aktih iz Priloge II.

209. Kadar sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so ali niso namenjeni za popravilo, servisiranje ali vzdrževanje, zajema tudi homologacija sistema v povezavi z vozilom, se za sestavni del ali samostojno tehnično enoto ne zahteva dodatna homologacija, razen če tako določajo ustrezni akti iz Priloge II.

210. Kadar sestavni del ali samostojna tehnična enota opravlja svojo funkcijo ali ima določeno lastnost le v povezavi z drugimi deli vozila in je zato skladnost z zahtevami mogoče preveriti le, ko sestavni del ali samostojna tehnična enota deluje v povezavi s temi drugimi deli vozila, se področje uporabe EU-homologacije sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ustrezno omeji.

V takih primerih se v certifikatu o EU-homologaciji določijo omejitve pri uporabi sestavnega dela ali samostojne tehnične enote in navedejo posebni pogoji za vgradnjo.

Kadar sestavni del ali samostojno tehnično enoto vgradi proizvajalec, je treba skladnost z vsemi ustreznimi omejitvami uporabe ali pogoji za namestitev preveriti tedaj, ko se vozilu podeli homologacija.

Člen 30 Preskusi, zahtevani za EU-homologacijo

211. Skladnost s tehničnimi določbami iz te uredbe in aktov iz Priloge II se dokazuje z ustreznimi preskusi, ki jih izvedejo imenovane tehnične službe.

Preskusni postopki iz prvega pododstavka ter posebna oprema in orodje, ki se zahtevajo za izvedbo navedenih preskusov, se določijo v ustreznih aktih iz Priloge II.

212. Proizvajalec da homologacijskemu organu na voljo toliko vozil, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, kolikor jih je v skladu z ustreznimi akti iz Priloge II potrebnih za izvedbo zahtevanih preskusov.

213. Zahtevani preskusi se izvedejo na vozilih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah, ki predstavljajo tip v postopku homologacije.

Vendar lahko proizvajalec v dogovoru s homologacijskim organom izbere vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, ki združuje številne najneugodnejše lastnosti glede na zahtevano raven delovanja, čeprav ne predstavlja tipa v postopku homologacije. V pomoč pri sprejemanju odločitev se lahko pri izbirnem postopku uporabijo virtualne preskusne metode.

214. Virtualne preskusne metode se lahko v dogovoru s homologacijskim organom na zahtevo proizvajalca uporabijo kot alternativa preskusnim postopkom iz odstavka 1 za zahteve iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo.

215. Za virtualne preskusne metode se zahteva izpolnjevanje pogojev iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo.

216. Komisija za zagotovitev, da imajo rezultati virtualnega preskušanja enak pomen kot rezultati dejanskega preskušanja, v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členi 76, 77 in 78, določi zahteve, ki se lahko preskusijo z virtualnim preskušanjem, in pogoje za virtualno preskušanje.

Člen 31 Skladnost proizvodnje

217. Homologacijski organ, ki podeli EU-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe, po potrebi v sodelovanju s homologacijskimi organi drugih držav članic, da preveri, ali so bili sprejeti ustrezni ukrepi za zagotovitev skladnosti proizvedenih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot s homologiranim tipom.

218. Homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe v zvezi z navedeno homologacijo, po potrebi v sodelovanju s homologacijskimi organi drugih držav članic, da preveri, ali so ukrepi iz odstavka 1 še vedno ustrezni in je proizvodnja vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot še vedno skladna s homologiranim tipom.

219. Homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, lahko na vzorcih iz prostorov proizvajalca, vključno s proizvodnimi obrati, opravi katera koli preverjanja ali preskuse, predpisane za zakonske zahteve, v skladu s katerimi je bila podeljena EU-homologacija, ter tako preveri, ali so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote skladni s homologiranim tipom. Podrobnosti postopkov preverjanja se določijo v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 73 te uredbe.

220. Če homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, ugotovi, da se ukrepi iz odstavka 1 ne izvajajo, bistveno odstopajo od dogovorjenih ukrepov in nadzornih načrtov, se ne izvajajo več ali niso več ustrezni, čeprav se proizvodnja nadaljuje, navedeni homologacijski organ sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi pravilno izvajanje postopka za nadzor skladnosti proizvodnje, ali prekliče homologacijo.

221. Komisiji se v skladu s členom 73 te uredbe podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenega akta, v katerem se določijo podrobnosti v zvezi s skladnostjo proizvodnje.

POGLAVJE VI SPREMEMBE EU-HOMOLOGACIJ

Člen 32 Splošne določbe

222. Proizvajalec takoj obvesti homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, o vsaki spremembi podatkov v opisni dokumentaciji.

Navedeni homologacijski organ odloči, kateri postopek iz člena 33 je treba uporabiti.

Po potrebi lahko homologacijski organ v posvetovanju s proizvajalcem odloči, da je treba podeliti novo EU-homologacijo.

223. Vloga za spremembo EU-homologacije se lahko vloži le pri homologacijskem organu, ki je podelil prvotno EU-homologacijo.

224. Če homologacijski organ ugotovi, da je treba zaradi spremembe ponoviti preglede ali preskuse, o tem obvesti proizvajalca.

Postopki iz člena 33 se uporabljajo le, če homologacijski organ na podlagi navedenih pregledov in preskusov ugotovi, da se zahteve za EU-homologacijo še vedno izpolnjujejo.

Člen 33 Popravki in razširitve EU-homologacij

225. Če so bili podatki v opisni dokumentaciji spremenjeni in pregledov ali preskusov ni bilo treba ponoviti, se spremembe označijo kot „popravek“.

V takih primerih homologacijski organ po potrebi izda popravljeno stran opisne dokumentacije, pri čemer vsako popravljeno stran označi na način, ki jasno kaže naravo spremembe in datum ponovne izdaje. Tej zahtevi ustreza tudi izdaja konsolidirane posodobljene različice opisne dokumentacije z izčrpnim opisom sprememb.

226. Sprememba se označi kot „razširitev“, če so bili podatki v opisni dokumentaciji spremenjeni ter:

(a) so potrebni dodatni pregledi ali preskusi;

(b) so bili spremenjeni kateri koli podatki v certifikatu o EU-homologaciji, razen njegovih prilog;

(c) se začnejo uporabljati nove zahteve v skladu s katerim koli aktom iz Priloge II, ki se uporablja za homologiran tip vozila ali za homologiran sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto.

V primeru razširitve homologacijski organ izda popravljen certifikat o EU-homologaciji, označen s številko razširitve, ki je za eno večja od številke zadnje podeljene razširitve. Na certifikatu o homologaciji se jasno navedeta razlog razširitve in datum ponovne izdaje.

227. Ob vsaki izdaji popravljenih strani ali konsolidirane posodobljene različice se vedno ustrezno spremeni tudi seznam opisne dokumentacije, ki je priložen certifikatu o homologaciji, tako da je na njem naveden datum zadnje razširitve oziroma spremembe ali datum zadnje konsolidacije posodobljene različice.

Člen 34 Izdaja sprememb in obveščanje

228. Pri razširitvi se ustrezni deli certifikata o EU-homologaciji, njegove priloge in seznam opisne dokumentacije posodobijo. Posodobljen certifikat in njegove priloge se vlagatelju izdajo takoj.

229. Pri popravku homologacijski organ vlagatelju takoj izda popravljene dokumente oziroma konsolidirano posodobljeno različico, vključno s popravljenim seznamom opisne dokumentacije.

230. Homologacijski organ o vseh spremembah EU-homologacij obvesti homologacijske organe drugih držav članic po postopkih iz člena 27.

POGLAVJE VII VELJAVNOST EU-HOMOLOGACIJE

Člen 35 Prenehanje veljavnosti

231. EU-homologacije se izdajo za neomejen čas.

232. EU-homologacija za vozila preneha veljati v katerem koli od naslednjih primerov:

(a) nove zahteve v katerem koli aktu, ki se uporablja za homologirani tip vozila, postanejo obvezne za prodajo, registracijo ali začetek uporabe novih vozil, homologacije pa ni mogoče ustrezno posodobiti;

(b) proizvodnja homologiranega vozila je prostovoljno popolnoma prenehala;

(c) homologaciji poteče veljavnost na podlagi posebne omejitve v skladu s členom 38.

233. Kadar samo ena varianta znotraj tipa ali ena izvedenka znotraj variante ni več veljavna, EU-homologacija za zadevno vozilo preneha veljati samo za to posamezno varianto oziroma izvedenko.

234. Če je proizvodnja določenega tipa vozila popolnoma prenehala, proizvajalec o tem obvesti homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo za navedeno vozilo.

Po prejemu obvestila iz prvega pododstavka homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo za vozilo, v enem mesecu ustrezno obvesti homologacijske organe drugih držav članic.

235. Brez poseganja v odstavek 4 proizvajalec o primerih EU-homologacije za vozilo, ki se ji izteka veljavnost, obvesti homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo.

Homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, takoj sporoči vse ustrezne informacije homologacijskim organom drugih držav članic ter tako po potrebi omogoči uporabo člena 39.

V sporočilu iz drugega pododstavka se navedeta zlasti datum proizvodnje in identifikacijska številka zadnjega izdelanega vozila.

POGLAVJE VIII POTRDILO O SKLADNOSTI IN OZNAKE

Člen 36 Potrdilo o skladnosti

236. Proizvajalec kot imetnik homologacije za celotno vozilo izda potrdilo o skladnosti, ki se kot papirni dokument priloži vsakemu vozilu, dokončanemu, nedodelanemu ali dodelanemu, ki je izdelano v skladu s homologiranim tipom vozila.

Tako potrdilo o skladnosti se kupcu izda brezplačno skupaj z vozilom. Njegove izdaje se ne sme pogojevati z izrecno zahtevo ali predložitvijo dodatnih informacij proizvajalcu.

237. Proizvajalec uporabi predlogo potrdila o skladnosti, kot jo je določila Komisija v skladu s členom 73.

238. Razen če s kupcem vozila ni bilo dogovorjeno drugače, se potrdilo o skladnosti sestavi v uradnem jeziku države članice, v kateri se vozilo kupi.

239. Potrdilo o skladnosti se izdela tako, da ga ni mogoče ponarediti. V ta namen se uporablja papir, ki je zaščiten bodisi z barvnimi grafikami ali vodnim znakom v obliki oznake proizvajalca.

240. Potrdilo o skladnosti se v celoti izpolni in ne vsebuje omejitev glede uporabe vozila, razen tistih, ki so določene v izvedbenem aktu v skladu s členom 73.

241. Pri nedodelanem ali dodelanem vozilu proizvajalec na potrdilu o skladnosti izpolni samo tiste podatke, ki so bili dodani ali spremenjeni na trenutni stopnji homologacije, in potrdilu priloži vsa morebitna potrdila o skladnosti, izdana na prejšnji stopnji.

242. Potrdilo o skladnosti, kakor je določeno v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s to uredbo, za vozila, homologirana v skladu s členom 39(2), v naslovu vsebuje besedilo „Za dokončana/dodelana vozila, homologirana v skladu s členom 39 (začasna homologacija).“

243. Potrdilo o skladnosti, kakor je določeno v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s to uredbo, za vozila, homologirana v skladu s členom 41, v naslovu vsebuje besedilo „Za dokončana/dodelana vozila, homologirana v majhnih serijah“, v neposredni bližini naslova pa letnico proizvodnje, ki ji sledi zaporedna številka med 1 in mejno vrednostjo, navedeno v preglednici iz izvedbenega akta, ki za vsako letnico proizvodnje označuje mesto navedenega vozila v proizvodnji za zadevno leto.

244. Brez poseganja v odstavek 1 lahko proizvajalec podatke ali informacije iz potrdila o skladnosti nacionalnim organom pošlje v elektronski obliki.

245. Dvojnik potrdila o skladnosti lahko izda samo proizvajalec. Na sprednji strani vsakega ponovnega izvoda mora biti jasno viden napis „dvojnik“.

Člen 37 Predpisane tablice za vozila in homologacijske oznake za sestavne dele ali samostojne tehnične enote

246. Proizvajalec na vsako vozilo, izdelano v skladu s homologiranim tipom, namesti predpisano tablico, ki jo zahteva ustrezni delegirani ali izvedbeni akt iz Priloge II.

247. Proizvajalec sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ne glede na to, ali je ta del sistema ali ne, vsak sestavni del ali samostojno tehnično enoto, izdelano v skladu s homologiranim tipom, označi s homologacijsko oznako, ki jo zahteva ustrezni delegirani ali izvedbeni akt iz Priloge II.

248. Kadar se za sestavni del ali samostojno tehnično enoto homologacijska oznaka ne zahteva, proizvajalec namesti vsaj svojo blagovno znamko, številko tipa in identifikacijsko številko.

249. Predpisana tablica in oznaka EU-homologacije morata biti v skladu z vzorcem iz izvedbenega akta, določenega v členu 73 in sprejetega v skladu s to uredbo.

POGLAVJE IX IZJEME ZA NOVE TEHNOLOGIJE ALI TEHNIčNE REšITVE

Člen 38 Izjeme za nove tehnologije ali nove tehnične rešitve

250. Proizvajalec lahko vloži vlogo za EU-homologacijo za tip sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki vključuje nove tehnologije ali tehnične rešitve, ki so nezdružljivi z enim ali več akti iz Priloge II.

251. Homologacijski organ podeli EU-homologacijo iz odstavka 1, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) v vlogi so navedeni razlogi, zaradi katerih zadevne tehnologije ali tehnične rešitve onemogočajo sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti združljivost z enim ali več akti iz Priloge II;

(b) v vlogi so opisani varnostni in okoljski vidiki nove tehnologije ter sprejeti ukrepi, ki zagotavljajo najmanj enakovredno raven varnosti in varstva okolja kot zahteve, pri katerih je zaprošena izjema;

(c) vloga vsebuje opise preskusov in rezultate, ki dokazujejo, da je pogoj iz točke (b) izpolnjen.

252. Za podelitev izjeme za nove tehnologije ali nove tehnološke rešitve je treba pridobiti dovoljenje Komisije, ki se izda s sklepom po postopku iz člena 74(2).

253. Homologacijski organ lahko do pridobitve dovoljenja Komisije za tip vozila, za katerega je zaprošena izjema, podeli začasno homologacijo, veljavno le na ozemlju zadevne države članice. Homologacijski organ o tem takoj obvesti Komisijo in druge države članice z dokumentacijo, ki vsebuje informacije iz odstavka 2.

254. Drugi homologacijski organi se lahko odločijo za sprejem začasne homologacije iz odstavka 4 na svojem ozemlju.

255. Po potrebi Komisija v dovoljenju iz odstavka 3 navede tudi, ali je njegova veljavnost kakor koli omejena. Homologacija je v vsakem primeru veljavna najmanj 36 mesecev.

256. Če se Komisija odloči za zavrnitev dovoljenja, homologacijski organ takoj obvesti imetnika začasne homologacije iz odstavka 4, da bo začasna homologacija v šestih mesecih po datumu zavrnitve Komisije preklicana.

Vendar je vozila, izdelana v skladu z začasno homologacijo, pred njenim prenehanjem veljavnosti dovoljeno registrirati, prodati ali začeti uporabljati v kateri koli državi članici, ki je sprejela začasno homologacijo.

Člen 39 Naknadno potrebna prilagoditev pravnih zahtev

257. Kadar Komisija dovoli podelitev izjeme v skladu s členom 38, po potrebi sprejme potrebne ukrepe za prilagoditev zadevnih delegiranih ali izvedbenih aktov tehnološkemu razvoju.

Kadar se izjema skladno s členom 38 nanaša na pravilnik UN/ECE, Komisija predlaga spremembo pravilnika UN/ECE po postopku, ki se uporablja v skladu s Sporazumom Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov[54].

258. Takoj ko so ustrezni akti spremenjeni, se odpravijo vse omejitve, povezane s sklepom Komisije o odobritvi izjeme.

Če potrebni ukrepi za prilagoditev delegiranih ali izvedbenih aktov niso bili sprejeti, lahko Komisija na zahtevo države članice, ki je podelila homologacijo, s sklepom, sprejetim po postopku iz člena 74(2), državi članici dovoli, da podaljša veljavnost homologacije.

POGLAVJE X VOZILA, IZDELANA V MAJHNIH SERIJAH

Člen 40 Nacionalna homologacija za majhne serije

259. Proizvajalec lahko vloži vlogo za homologacijo majhne serije tipa vozila znotraj letnih količinskih omejitev iz Priloge III. Te omejitve se uporabljajo za prodajo, registracijo ali začetek uporabe vozil homologiranega tipa na trgu Unije v določenem letu.

Pri homologaciji majhne serije homologacijski organ lahko, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, opusti eno ali več določb enega ali več aktov iz Priloge II, če določi alternativne zahteve.

260. Alternativne zahteve iz odstavka 1 zagotavljajo takšno raven funkcionalne varnosti in varstva okolja, ki je kar najbolj enakovredna ravni, ki jo zagotavlja ustrezni akt ali akti iz Priloge II.

261. Za homologacijo vozil v skladu s tem členom se sprejmejo sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, homologirane v skladu z akti iz Priloge II.

262. Certifikat o homologaciji za vozila, homologirana v skladu s tem členom, se sestavi v skladu z vzorcem iz izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 73, vendar ne sme imeti naslova „Certifikat o EU-homologaciji vozila“ in v njem se navede narava morebitnih opustitev iz odstavka 1. Certifikati o homologaciji se oštevilčijo v skladu z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s členom 73.

263. Veljavnost nacionalne homologacije majhne serije je omejena na ozemlje države članice, katere homologacijski organ jo je podelil.

Vendar se na zahtevo proizvajalca izvod certifikata o homologaciji skupaj s prilogami s priporočeno pošto ali po elektronski pošti pošlje homologacijskim organom držav članic, ki jih določi proizvajalec.

Homologacijski organi držav članic, ki jih določi proizvajalec, v treh mesecih po prejemu zahteve iz pododstavka 2 odločijo, ali sprejmejo homologacijo ali ne. Svojo odločitev uradno sporočijo homologacijskemu organu, ki je podelil nacionalno homologacijo majhne serije.

Homologacijski organi držav članic sprejmejo nacionalno homologacijo, razen če upravičeno domnevajo, da tehnične določbe, po katerih je bilo vozilo homologirano, niso enakovredne njihovim.

264. Na zahtevo vlagatelja za nacionalno homologacijo majhne serije, ki želi vozilo prodati, registrirati ali dati v uporabo v drugi državi članici, homologacijski organ, ki je podelil homologacijo majhne serije, vlagatelju izroči izvod certifikata o homologaciji, vključno z opisno dokumentacijo. Homologacijski organ druge države članice dovoli prodajo, registracijo ali začetek uporabe vozila, razen če upravičeno domneva, da tehnične določbe, po katerih je bilo vozilo homologirano, niso enakovredne njegovim.

POGLAVJE XI POSAMIČNE ODOBRITVE

Člen 41 Posamične odobritve

265. Na zahtevo lastnika vozila homologacijski organi podelijo posamično odobritev vozilu, ki je skladno z opisom, priloženim vlogi, in z določbami te uredbe.

266. V postopku posamične odobritve homologacijski organi potrdijo, da vozilo izpolnjuje zahteve ustreznih aktov iz Priloge II.

267. Posamična odobritev se uporablja za posamezno vozilo, ne glede na to, ali je unikatno ali ne.

268. Vloge za posamično odobritev lahko zajemajo največ 5 vozil istega tipa.

269. Po podelitvi homologacije homologacijski organ takoj izda certifikat o posamični odobritvi.

270. Certifikat o posamični odobritvi temelji na predlogi certifikata o EU-homologaciji iz izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 73, in vsebuje vsaj informacije, ki so potrebne za izpolnitev vloge za registracijo iz Direktive Sveta 1999/37/ES[55].

Certifikati o posamičnih odobritvah ne smejo imeti naslova „EU-homologacija vozila“. Certifikat o posamični odobritvi se opremi z identifikacijsko številko zadevnega vozila.

271. Ta člen se uporablja za vozila, ki do vložitve vloge za posamično odobritev niso bila prodana ali dana v uporabo, kar bi vključevalo identifikacijo vozila in izdajo registrske številke, vključno z začasno ali kratkotrajno registracijo ali registracijo za prevoz, oziroma so bila prodana, registrirana ali dana v uporabo za manj kot šest mesecev.

272. To poglavje se lahko uporablja za vozila, ki so bila homologirana v skladu s to uredbo in so bila predelana, preden so bila prodana, registrirana ali dana v uporabo.

Člen 42 Posamične odobritve z oprostitvami

273. Homologacijski organ lahko vozilo oprosti skladnosti z zahtevami iz enega ali več akti iz Priloge II, če določi alternativne zahteve in ima utemeljene razloge za tako oprostitev.

274. Alternativne zahteve zagotavljajo tako raven funkcionalne varnosti in varstva okolja, ki je kar najbolj enakovredna ravni, ki jo zagotavlja ustrezni akt iz Priloge II.

Homologacijski organi ne izvajajo porušnih preskusov. Uporabijo vse ustrezne informacije, ki jih predloži vlagatelj za posamično odobritev, da ugotovijo skladnost z alternativnimi zahtevami.

Homologacijski organi namesto alternativnih zahtev sprejmejo vsako EU-homologacijo sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote.

275. Homologacijski organ podeli posamično odobritev, če je vozilo skladno z opisom, priloženim vlogi, in izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve, ter takoj izda certifikat o posamični odobritvi.

Certifikat o posamični odobritvi temelji na predlogi certifikata o EU-homologaciji iz člena 28(2) in vsebuje vsaj informacije, ki so potrebne za izpolnitev vloge za registracijo iz Direktive Sveta 1999/37/ES[56].

Certifikati o posamičnih odobritvah ne smejo imeti naslova „EU-homologacija vozila“. Certifikat o posamični odobritvi se opremi z identifikacijsko številko zadevnega vozila.

Člen 43 Veljavnost in sprejetje posamične odobritve

276. Veljavnost posamične odobritve je omejena na ozemlje države članice, v kateri je bila podeljena.

277. Za prodajo, registracijo in začetek uporabe vozila, ki mu je bila podeljena posamična odobritev, v drugi državi članici homologacijski organ, ki je podelil odobritev, vlagatelju za posamično odobritev na zahtevo izroči izjavo o tehničnih določbah, v skladu s katerimi je bilo vozilo odobreno, in vse dodatne informacije s podrobnim opisom tehničnih zahtev, ki jih zadevno vozilo izpolnjuje.

278. Če je homologacijski organ ene države članice vozilu podelil posamično odobritev v skladu s členom 34, druga država članica dovoli prodajo, registracijo ali začetek uporabe vozila, razen če upravičeno domneva, da tehnične določbe, po katerih je bilo vozilo homologirano, niso enakovredne njenim.

279. Na zahtevo lastnika vozila homologacijski organi podelijo posamično odobritev vozilu, ki je skladno z določbami te uredbe. V takem primeru homologacijski organi sprejmejo posamično odobritev ter dovolijo prodajo, registracijo in začetek uporabe tega vozila.

Člen 44 Posebne določbe, ki zadevajo posamične odobritve

280. Določbe tega poglavja se lahko uporabljajo za vozila, ki so bila homologirana v skladu s to uredbo in so bila predelana, preden so bila prvič prodana, registrirana ali dana v uporabo.

281. Postopek iz tega poglavja se lahko uporablja za posamezno vozilo v zaporednih stopnjah dodelave po večstopenjskem postopku homologacije.

282. Postopek iz tega poglavja ne sme nadomestiti vmesne stopnje v običajnem poteku večstopenjskega postopka homologacije in se ne sme uporabljati za pridobitev homologacije na prvi stopnji izdelave vozila.

POGLAVJE XII PRODAJA, REGISTRACIJA IN ZAČETEK UPORABE VOZILA

Člen 45 Prodaja, registracija in začetek uporabe vozil

283. Brez poseganja v člena 41 in 42 se vozila, za katera je EU-homologacija celotnega vozila obvezna ali za katera je proizvajalec pridobil tako homologacijo v skladu s to uredbo, prodajo, registrirajo ali smejo začeti uporabljati samo, če jim je priloženo veljavno potrdilo o skladnosti, izdano v skladu s členom 36.

Nedodelana vozila je dovoljeno prodati ali začeti uporabljati, vendar lahko organi držav članic, pristojni za registracijo vozil, zavrnejo trajno registracijo takih vozil in prepovejo njihovo uporabo v cestnem prometu.

284. Število vozil, izdelanih v majhnih serijah, ki se prodajo, registrirajo ali začnejo uporabljati v Uniji v enem letu, ne sme presegati števila enot iz Priloge III.

285. Odstavek 1 se ne uporablja za vozila, namenjena za uporabo v vojaških enotah, civilni zaščiti, gasilskih službah ali službah za vzdrževanje javnega reda in miru, ter za vozila, homologirana v skladu s členom 40 ali 43.

286. Na zahtevo lastnika vozila homologacijski organi podelijo posamično odobritev za vozilo, ki je skladno z določbami te uredbe. V takem primeru homologacijski organi sprejmejo posamično odobritev ter dovolijo prodajo, registracijo in začetek uporabe vozila.

Člen 46 Prodaja, registracija in začetek uporabe vozil iz zaključka serije

287. Ob upoštevanju omejitev števila vozil iz zaključka serije in roka iz odstavkov 2 in 4 je vozila, skladna s tipom vozila, katerega EU-homologacija ni več veljavna, dovoljeno registrirati.

Prvi pododstavek se uporablja samo za vozila na ozemlju Unije, ki so ob izdelavi imela veljavno EU-homologacijo, niso pa bila registrirana, preden je navedena EU-homologacija prenehala veljati.

288. Odstavek 1 se pri dokončanih vozilih uporablja dvanajst mesecev od datuma prenehanja veljavnosti EU-homologacije, pri dodelanih vozilih pa osemnajst mesecev od navedenega datuma.

289. Proizvajalec, ki želi izkoristiti določbe odstavka 1, predloži zahtevek nacionalnemu organu vsake države članice, v kateri je treba zadevna vozila registrirati. V navedenem zahtevku se navedejo vsi tehnični ali gospodarski razlogi, zaradi katerih navedena vozila niso skladna z novimi zahtevami za homologacijo.

Zadevni nacionalni organ v treh mesecih po prejemu zahtevka odloči, ali bo dovolil registracijo navedenih vozil na svojem ozemlju in v kakšnem obsegu jo bo dovolil.

290. Število vozil iz zaključka serije ne sme presegati 10 % števila vozil, registriranih v preteklih dveh letih, ali 10 vozil na državo članico; uporabi se število, ki je večje.

291. Proizvajalec pred registracijo za vozila iz zaključka serije izda novo potrdilo o skladnosti, v katerem so ta poimenovana „vozila iz zaključka serije“ in v katerem je navedena številka in država članica prve registracije v skladu s predlogo potrdila o skladnosti, ki jo določi Komisija v skladu s členom 73.

292. Države članice zagotovijo učinkovit nadzor nad številom vozil, ki se registrirajo po postopku iz tega člena.

293. Ta člen se uporablja samo za ustavitev proizvodnje zaradi prenehanja veljavnosti homologacije v primeru iz člena 35(2).

Člen 47 Prodaja in začetek uporabe sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot

294. Sestavni deli ali samostojne tehnične enote se smejo prodati ali dati v uporabo, le če so skladni z zahtevami ustreznih delegiranih aktov iz Priloge II in pravilno označeni v skladu s členom 37.

295. Odstavek 1 se ne uporablja za sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so posebej izdelani ali zasnovani za nova vozila, ki jih ta uredba ne zajema.

296. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice dovolijo prodajo in začetek uporabe sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so bili izvzeti iz ene ali več določb te uredbe na podlagi člena 38 ali so namenjeni za vgradnjo v vozila v okviru odobritev iz členov 40 in 41, ki se nanašajo na zadevni sestavni del ali samostojno tehnično enoto.

297. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice, če v tej uredbi ali pripadajočem delegiranem aktu ni določeno drugače, dovolijo prodajo ali začetek uporabe sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, namenjenih za vgradnjo v vozila, za katera se v tej uredbi ali Direktivi 2002/24/ES ob prodaji ali začetku uporabe EU-homologacija ni zahtevala.

POGLAVJE XIII ZAŠČITNE KLAVZULE

Člen 48 Postopek za obravnavo vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki pomenijo tveganje, na nacionalni ravni

298. Kadar organi za tržni nadzor ene države članice ukrepajo v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali utemeljeno menijo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota iz te uredbe pomeni tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali druge vidike zaščite javnega interesa, ki so zajeti v tej uredbi, homologacijski organi ocenijo, ali zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota izpolnjuje vse zahteve iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti v celoti sodelujejo z organi za tržni nadzor in/ali homologacijskimi organi.

Kadar organi za tržni nadzor in/ali homologacijski organi pri navedeni oceni ugotovijo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, da sprejme vse ustrezne korektivne ukrepe za uskladitev vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z navedenimi zahtevami oziroma vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto umakne s trga ali odpokliče v razumnem roku, sorazmernem z vrsto tveganja.

Homologacijski organi obvestijo zadevno tehnično službo o ukrepih, sprejetih v skladu s prvim in drugim pododstavkom. Za ukrepe iz drugega pododstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.

299. Kadar homologacijski organi menijo, da neskladnost ni omejena na ozemlje države članice, Komisijo in druge države članice obvestijo o rezultatih ocene in ukrepih, zahtevanih od gospodarskega subjekta.

300. Gospodarski subjekt zagotovi, da se vsi ustrezni korektivni ukrepi izvedejo za vsa neskladna vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki jih je prodal, registriral ali dal v uporabo v vsej Uniji.

301. Kadar gospodarski subjekt v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne izvede ustreznih korektivnih ukrepov, nacionalni organi sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi prepovejo ali omejijo prodajo, registracijo ali začetek uporabe neskladnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na nacionalnem trgu, jih umaknejo z navedenega trga ali odpokličejo.

302. Nacionalni organi o navedenih ukrepih nemudoma obvestijo Komisijo in druge države članice.

Predložene informacije vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, njegovo poreklo, vrsto domnevne neskladnosti in tveganja ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov ter argumente zadevnega gospodarskega subjekta. Homologacijski organi zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica:

(a) neskladnosti vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z zahtevami, povezanimi z zdravjem ali varnostjo ljudi, varstvom okolja ali drugimi vidiki zaščite javnega interesa iz te uredbe, ali

(b) pomanjkljivosti zadevnih aktov iz Priloge II.

303. Države članice razen države članice, ki je začela postopek, v enem mesecu obvestijo Komisijo in druge države članice o vseh sprejetih ukrepih in dodatnih razpoložljivih informacijah, ki se nanašajo na neskladnost zadevnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, v primeru nestrinjanja s priglašenim nacionalnim ukrepom pa predložijo svoje ugovore.

304. Kadar druge države članice ali Komisija v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 6 ne predložijo nobenega ugovora glede ukrepa, ki ga sprejme država članica, se šteje, da je ukrep upravičen.

305. Države članice zagotovijo izvajanje ustreznih omejevalnih ukrepov v zvezi z zadevnim vozilom, sistemom, sestavnim delom ali samostojno tehnično enoto, kot je npr. takojšen umik vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote s trga.

Člen 49 Zaščitni postopek Unije

306. Kadar se med postopkom iz člena 41 predložijo ugovori proti ukrepu države članice ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija po posvetovanju z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom oziroma subjekti nemudoma oceni nacionalni ukrep. Komisija na podlagi rezultatov navedene ocene odloči, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne.

Komisija svojo odločitev sporoči vsem državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.

307. Če se nacionalni ukrep oceni kot upravičen, vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe za umik neskladnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote s trga in o tem obvestijo Komisijo. Če se nacionalni ukrep oceni kot neupravičen, zadevna država članica prekliče ukrep.

308. Kadar se nacionalni ukrep oceni kot upravičen in kot posledica pomanjkljivosti te uredbe oziroma delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo, Komisija predlaga ustrezne ukrepe:

(a) kadar gre za delegirane ali izvedbene akte, sprejete v skladu s to uredbo, Komisija predlaga potrebne spremembe zadevnega akta;

(b) kadar gre za pravilnike UN/ECE, Komisija predlaga potrebne osnutke sprememb zadevnih pravilnikov UN/ECE po postopku, ki se uporablja na podlagi revidiranega sporazuma iz leta 1958.

Člen 50 Skladna vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki pomenijo tveganje

309. Kadar nacionalni organ po izvedbi ocene iz člena 49(1) ugotovi, da vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, čeprav so skladni z ustreznimi zahtevami ali so pravilno označeni, pomenijo resno tveganje za varnost ali lahko resno ogrozijo okolje ali javno zdravje, od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da sprejme vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota pri prodaji, registraciji ali začetku uporabe ne pomeni več navedenega tveganja, oziroma da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno enoto umakne s trga ali odpokliče v razumnem roku, sorazmernem z vrsto tveganja. Registracijski organ lahko za največ šest mesecev zavrne registracijo takih vozil na ozemlju države članice.

310. Pri vozilih, sistemih, sestavnih delih ali samostojnih tehničnih enotah iz odstavka 1 gospodarski subjekt zagotovi, da se korektivni ukrepi izvedejo za vsa taka vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so bili prodani, registrirani ali dani v uporabo v vsej Uniji.

311. Država članica v enem mesecu obvesti Komisijo in druge države članice o vseh razpoložljivih podrobnostih, zlasti podatkih, potrebnih za identifikacijo zadevnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, njihovem poreklu in dobavni verigi, vrsti tveganja ter vrsti in trajanju sprejetih nacionalnih ukrepov.

312. Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom ali subjekti in zlasti s homologacijskim organom, ki je podelil homologacijo, ter oceni sprejete nacionalne ukrepe. Na podlagi navedene ocene Komisija odloči, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.

313. Komisija svoj sklep naslovi na vse države članice in ga nemudoma predloži državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.

Člen 51 Vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki niso v skladu s homologiranim tipom

314. Kadar nova vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jim je priloženo potrdilo o skladnosti ali so opremljene s homologacijsko oznako, niso skladne s homologiranim tipom, homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe, vključno s preklicem homologacije, da zagotovi, da se vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote v proizvodnji uskladijo s homologiranim tipom. Homologacijski organi v enem mesecu obvestijo homologacijske organe drugih držav članic o sprejetih ukrepih.

315. Za namene odstavka 1 se odstopanja od podatkov v certifikatu o EU-homologaciji ali opisni dokumentaciji štejejo kot neskladnost s homologiranim tipom. Vozilo ni v neskladju s homologiranim tipom, kadar ustrezni predpisi iz Priloge II taka odstopanja dovoljujejo in so odstopanja v dovoljenih mejah.

316. Če homologacijski organ dokaže, da nova vozila, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so opremljeni s potrdilom o skladnosti ali homologacijsko oznako iz druge države članice, niso skladni s homologiranim tipom, lahko od homologacijskega organa, ki je podelil EU-homologacijo, zahteva, da preveri, ali so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote v proizvodnji še vedno skladni s homologiranim tipom. Po prejemu takšne zahteve homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, potrebno preverjanje opravi čim prej oziroma najpozneje v treh mesecih od datuma zahteve.

317. Homologacijski organ od homologacijskega organa, ki je sistemu, sestavnemu delu, samostojni tehnični enoti ali nedodelanemu vozilu podelil EU-homologacijo, zahteva, da sprejme potrebne ukrepe in tako zagotovi, da se vozila v proizvodnji ponovno uskladijo s homologiranim tipom, v naslednjih primerih:

(a) pri EU-homologaciji vozila, kadar se neskladnost vozila lahko pripiše izključno neskladnosti sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote;

(b) pri večstopenjski homologaciji, kjer gre neskladnost vozila pripisati izključno neskladnosti sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je del nedodelanega vozila, ali neskladnosti samega nedodelanega vozila.

318. Po prejemu take zahteve zadevni homologacijski organ sprejme potrebne ukrepe čim prej oziroma najpozneje v treh mesecih od datuma zahteve, po potrebi v sodelovanju s homologacijskim organom, ki je ukrepe zahteval.

319. Kadar je ugotovljena neskladnost, homologacijski organ države članice, ki je sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti ali nedodelanemu vozilu podelila EU-homologacijo, sprejme ukrepe iz odstavka 1.

Homologacijski organi se v enem mesecu medsebojno obvestijo o vsakem preklicu EU-homologacije in razlogih zanj.

320. Če homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, oporeka neskladnosti, o kateri je bil obveščen, si zadevne države članice prizadevajo razrešiti spor. O tem obvestijo Komisijo, ki po potrebi pripravi ustrezna posvetovanja za rešitev spora.

Člen 52 Sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki pomenijo veliko tveganje za pravilno delovanje bistvenih sistemov

321. Sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki lahko pomenijo veliko tveganje za pravilno delovanje sistemov, ki so bistveni za varnost vozila ali njegovo okoljsko učinkovitost, se ne smejo prodati, registrirati ali dati v uporabo in jih je treba prepovedati, razen če je homologacijski organ v skladu z odstavkom 4 ter členom 53(1) in (2) zanje izdal dovoljenje.

322. Komisija v delegiranih aktih v skladu s členi 76, 77 in 78 objavi seznam sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot iz odstavka 1 ob upoštevanju informacij, ki so na voljo o:

(a) stopnji tveganja za varnost ali okoljsko učinkovitost vozil, opremljenih z zadevnimi sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami;

(b) učinku morebitne uvedbe zahteve po obvezni pridobitvi dovoljenja za sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote v skladu s tem členom na potrošnike in proizvajalce na poprodajnem trgu.

323. „Originalni sestavni deli“ pomenijo dele vozila, ki so izdelani v skladu s specifikacijami in proizvodnimi standardi, ki jih za proizvodnjo sestavnih delov za sestavo zadevnega vozila določi proizvajalec vozila, vključno s sestavnimi deli, ki se izdelajo na isti proizvodni liniji kot ti sestavni deli, ter dokler ni dokazano nasprotno, sestavni deli, za katere proizvajalec potrdi, da so enake kakovosti kot sestavni deli, uporabljeni pri sestavi zadevnega vozila, in da so bili izdelani v skladu s specifikacijami in proizvodnimi standardi proizvajalca vozila; enako velja za samostojne tehnične enote.

Odstavek 1 se ne uporablja za originalne sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote ter za sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so homologirani v skladu z določbami enega od aktov iz Priloge II, razen kadar se homologacija nanaša na vidike, ki niso zajeti v odstavku 1.

Odstavek 1 ne velja za sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, proizvedene za vozila, ki so namenjena izključno za cestne dirke. Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote s seznama iz delegiranega akta, sprejetega v skladu s to uredbo, namenjeni tako za dirkalne avtomobile kot cestna vozila, jih ni dovoljeno prodajati ali ponujati naprodaj potrošnikom.

324. Komisija v izvedbenem aktu v skladu s členom 73 v potrebnem obsegu določi vzorec in sistem številčenja certifikata iz tretjega odstavka člena 53(1) ter vse vidike, povezane s postopkom. Komisija v delegiranih aktih v skladu s členi 76, 77 in 78 določi zahteve, ki jih morajo izpolnjevati taki sestavni deli, označevanje, pakiranje in ustrezne preskuse.

325. Zahteve iz odstavka 4 lahko temeljijo na aktih iz Priloge II ali zajemajo primerjavo sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z delovanjem prvotnega vozila ali po potrebi katerega koli od njegovih delov. V vsakem primeru se z zahtevami zagotovi, da sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote ne oslabijo delovanja sistemov, ki so bistveni za varnost vozila ali njegovo okoljsko učinkovitost.

Člen 53 Sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki pomenijo veliko tveganje za pravilno delovanje bistvenih sistemov – povezane zahteve

326. Za namene člena 52(1) proizvajalec sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot homologacijskemu organu predloži poročilo o preskusu, ki ga sestavi imenovana tehnična služba in potrjuje, da so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, za katere se zahteva dovoljenje, v skladu z zahtevami iz odstavka 52(4). Proizvajalec lahko za isti tip in del vloži samo eno vlogo pri samo enem homologacijskem organu.

Vloga zajema podrobnosti o proizvajalcu sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, tipu, identifikaciji in številki dela sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ime proizvajalca vozila, tip vozila in po potrebi leto izdelave ali katere koli druge informacije, ki omogočajo identifikacijo vozila, za katerega so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote namenjeni.

Ko homologacijski organ na podlagi poročila o preskusu in drugih dokazov ugotovi, da zadevni sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote ustrezajo zahtevam iz odstavka 52(4), proizvajalcu takoj izda certifikat. Ta certifikat dovoljuje, da se sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote prodajo in dajo v uporabo v Uniji ob upoštevanju drugega pododstavka odstavka 2.

327. Proizvajalec nemudoma obvesti homologacijski organ, ki je izdal certifikat, o kakršni koli spremembi, ki vpliva na pogoje, pod katerimi je bil izdan. Navedeni homologacijski organ odloči, ali je treba certifikat ponovno preučiti ali na novo izdati in ali so potrebni dodatni preskusi.

Proizvajalec zagotovi, da so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote izdelani in se še naprej izdelujejo pod pogoji, pod katerimi je bil izdan certifikat.

328. Homologacijski organ pred izdajo dovoljenja preveri obstoj ustreznih mehanizmov in postopkov za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje.

Kadar homologacijski organ ugotovi, da pogoji za izdajo dovoljenja niso več izpolnjeni, od proizvajalca zahteva, da sprejme potrebne ukrepe in tako spet zagotovi skladnost sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot. Če je potrebno, prekliče dovoljenje.

329. Homologacijski organi iz različnih držav članic o vsakem nesoglasju v zvezi s certifikati iz tretjega pododstavka odstavka 1 obvestijo Komisijo. Komisija po posvetovanju s homologacijskimi organi sprejme ustrezne ukrepe za razrešitev nesoglasja, vključno z zahtevo po preklicu dovoljenja, kadar je to potrebno.

330. Dokler se ne določi seznam iz člena 52(2), lahko države članice ohranijo nacionalne določbe o sistemih, sestavnih delih ali samostojnih tehničnih enotah, ki lahko vplivajo na pravilno delovanje sistemov, bistvenih za varnost vozila ali njegovo okoljsko učinkovitost.

Člen 54 Odpoklic vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot

331. Kadar mora proizvajalec, ki mu je bila podeljena EU-homologacija za celotno vozilo, v skladu z Uredbo (ES) 765/2008 odpoklicati vozila, ki so že bila prodana, registrirana ali dana v uporabo, ker sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, vgrajeni v vozilo, kljub morebitni ustrezni odobritvi v skladu s to uredbo pomeni resno tveganje za varnost, javno zdravje ali varstvo okolja, ali del, za katerega ne veljajo posebne zahteve v skladu z zakonodajo o homologaciji, pomeni resno tveganje za varnost, javno zdravje ali varstvo okolja, navedeni proizvajalec o tem takoj obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo za vozilo.

332. Kadar mora proizvajalec sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki mu je bila podeljena EU-homologacija, v skladu z Uredbo (ES) 765/2008 odpoklicati sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so že bili prodani, registrirani ali dani v uporabo, ker kljub morebitni ustrezni odobritvi v skladu s to uredbo pomenijo resno tveganje za varnost, varnost pri delu, javno zdravje ali varstvo okolja, o tem takoj obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo.

333. Proizvajalec homologacijskemu organu predlaga sklop ustreznih popravnih ukrepov za odpravo tveganja iz odstavkov 1 in 2. Homologacijski organ predlagane ukrepe takoj sporoči homologacijskim organom drugih držav članic.

Homologacijski organi zagotovijo, da se ukrepi na njihovem ozemlju učinkovito izvajajo.

334. Če zadevni homologacijski organi menijo, da so ukrepi nezadostni ali niso bili izvedeni dovolj hitro, o tem takoj obvestijo homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo za vozilo.

Nato homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, o tem obvesti proizvajalca. Če proizvajalec ne predlaga in ne izvaja učinkovitih popravnih ukrepov, homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, sprejme vse potrebne zaščitne ukrepe, vključno s preklicem EU-homologacije. Pri preklicu EU-homologacije homologacijski organ v enem mesecu s priporočenim pismom ali v enakovredni elektronski obliki obvesti proizvajalca, homologacijske organe drugih držav članic in Komisijo.

Člen 55 Obveščanje o odločitvah in pravnih sredstvih, ki so na voljo

Ob vseh odločitvah, sprejetih na podlagi določb te uredbe, in vseh odločitvah, ki vključujejo zavrnitev ali preklic EU-homologacije ali zavrnitev registracije, prepoved ali omejitev prodaje, registracije, začetka uporabe ali zahtevajo umik s trga, se podrobno navedejo razlogi zanje.

vsaki taki odločitvi se uradno obvestijo zadevne strani, ki se hkrati obvestijo o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo po veljavnih zakonih zadevne države članice, in rokih, ki veljajo za navedena pravna sredstva.

POGLAVJE XIV MEDNARODNI PREDPISI

Člen 56 Pravilniki UN/ECE, potrebni za EU-homologacijo

335. Pravilniki UN/ECE, h katerim je pristopila Unija in so navedeni v tej uredbi ali delegiranih aktih, sprejetih v skladu s to uredbo, so del EU-homologacije vozila.

336. Če Unija predpiše obvezno uporabo pravilnika UN/ECE za EU-homologacijo vozil v skladu s členom 4(4) Sklepa Sveta 97/836/ES, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členi 76, 77 in 78 ustrezno spremeni priloge k tej uredbi. V delegiranem aktu o spremembah prilog k tej uredbi se določijo datumi obvezne uporabe pravilnika UN/ECE ali njegovih sprememb.

Člen 57 Pravilniki UN/ECE in EU-homologacija vozil, izdelanih v majhnih serijah

337. Pravilniki UN/ECE iz te uredbe se obravnavajo kot enakovredni ustreznim delegiranim aktom, če imajo enako področje uporabe in vsebino.

338. Homologacijski organi držav članic sprejmejo homologacije, podeljene v skladu z navedenimi pravilniki UN/ECE, in kadar je primerno, zadevne homologacijske oznake namesto ustreznih homologacij in homologacijskih oznak, podeljenih v skladu s to uredbo in pripadajočimi delegiranimi akti.

339. Če Unija za namene odstavka 1 predpiše uporabo novega pravilnika UN/ECE ali spremenjenega pravilnika UN/ECE, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členi 76, 77 in 78 ustrezno spremeni priloge k tej uredbi ali delegirane akte.

POGLAVJE XV ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNIH INFORMACIJ

Člen 58 Informacije za uporabnike

340. Proizvajalec ne sme dati na voljo tehničnih informacij v zvezi s podatki iz te uredbe, njenih delegiranih aktov ali delegiranih aktov iz Priloge II, ki se razlikujejo od podatkov, ki jih je odobril homologacijski organ.

341. Kadar izvedbeni ali delegirani akt iz Priloge II tako določa, proizvajalec da uporabnikom na voljo vse pomembne informacije in potrebna navodila, ki opisujejo posebne pogoje ali omejitve pri uporabi vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote.

342. Navedene informacije se dajo na voljo v uradnih jezikih države članice, v kateri bo vozilo prodano, registrirano ali dano v uporabo. Potem ko jih homologacijski organ sprejme, se navedene informacije objavijo v navodilih za uporabo.

Člen 59 Informacije za proizvajalce sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot

343. Proizvajalec vozila da proizvajalcem sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na voljo vse podatke, ki so potrebni za EU-homologacijo sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ali za pridobitev dovoljenja v skladu s členom 46, po potrebi vključno z risbami, ki so navedene v aktih iz Priloge II.

Proizvajalec vozila lahko od proizvajalcev sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot zahteva sklenitev zavezujoče pogodbe o varstvu zaupnosti informacij, ki niso javno dostopne, vključno z informacijami v zvezi s pravicami intelektualne lastnine.

344. Proizvajalec sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot kot imetnik certifikata o EU-homologaciji, ki v skladu s členom 22(4) vključuje omejitve uporabe ali posebne pogoje za vgradnjo ali oboje, v zvezi s tem proizvajalcu vozil predloži vse podrobne informacije.

Kadar delegirani akt iz Priloge II to določa, proizvajalec sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot proizvedenim sestavnim delom ali samostojnim tehničnim enotam priloži navodila v zvezi z omejitvami uporabe ali posebnimi pogoji za vgradnjo ali oboje.

POGLAVJE XVI Dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil

Člen 60 Obveznosti proizvajalcev

345. Proizvajalci neodvisnim izvajalcem na spletnih mestih v standardizirani obliki zagotovijo neomejen dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil; tak dostop mora biti tudi nezapleten in hiter. Zlasti pa mora biti ta dostop nediskriminatoren glede na dostop, ki je zagotovljen pooblaščenim trgovcem in serviserjem.

346. Dokler Komisija ne sprejme skupnega standarda, se informacije iz odstavka 1 zagotovijo dosledno in tako, da jih neodvisni izvajalci lahko obdelajo z razumnimi prizadevanji.

Proizvajalci dajo neodvisnim izvajalcem ter pooblaščenim trgovcem in vzdrževalcem na voljo tudi učno gradivo.

347. Informacije iz odstavka 1 vključujejo najmanj naslednje:

(a) edinstveno identifikacijsko številko vozila;

(b) servisne priročnike, vključno z evidenco o popravilu in vzdrževanju;

(c) tehnične priročnike;

(d) informacije o sestavnih delih in diagnostiki (kot so npr. najmanjše in največje teoretične vrednosti meritev);

(e) vezalne načrte;

(f) kode za diagnostiko napak, vključno s posebnimi kodami proizvajalca;

(g) identifikacijske številke programske opreme in številke za preverjanje umerjanja, ki se uporabljajo za tip vozila;

(h) informacije o lastniškem orodju in opremi ter informacije, ki jih zagotavljata to orodje in oprema;

(i) informacije o podatkovnih zapisih ter dvosmerne kontrolne in preskusne podatke;

(j) delovne enote.

348. Pooblaščeni trgovci ali serviserji v distribucijskem sistemu določenega proizvajalca vozil se za namen te uredbe upoštevajo kot neodvisni izvajalci v primerih, ko izvajajo popravila ali vzdrževalne storitve za vozila, za katera niso člani distribucijskega sistema proizvajalca.

349. Informacije o popravilu in vzdrževanju so vedno na razpolago, razen ko se opravlja vzdrževanje informacijskega sistema.

350. Proizvajalci za proizvodnjo in servisiranje nadomestnih ali servisnih delov, združljivih s sistemi OBD, ter diagnostičnih orodij in preskusne opreme vsakemu zainteresiranemu proizvajalcu ali serviserju sestavnih delov, diagnostičnega orodja ali preskusne opreme brez razlikovanja zagotovijo ustrezne informacije o sistemih OBD ter o popravilu in vzdrževanju vozil.

351. Proizvajalci za oblikovanje in proizvodnjo avtomobilske opreme za vozila na alternativna goriva, zagotovijo ustrezne informacije o OBD ter o popravilu in vzdrževanju vozil na nediskriminatorni osnovi vsakemu zainteresiranemu proizvajalcu, vgrajevalcu ali vzdrževalcu opreme za vozila na alternativna goriva.

352. Proizvajalec pri vložitvi vloge za EU-homologacijo ali nacionalno homologacijo homologacijskemu organu predloži dokaz o skladnosti s to uredbo v povezavi z dostopom do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila ter informacij iz odstavka 5.

Če take informacije v tistem trenutku niso na voljo ali niso skladne s to uredbo in pripadajočimi delegiranimi akti, jih proizvajalec zagotovi v šestih mesecih od dne podelitve homologacije.

353. Če se dokaz skladnosti ne zagotovi v navedenem obdobju, homologacijski organ sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev skladnosti.

354. Proizvajalec na svojih spletnih mestih objavi spremembe in dopolnila k informacijam o popravilu in vzdrževanju vozil hkrati, ko jih da na voljo pooblaščenim serviserjem.

355. Kadar proizvajalec vozila vodi evidenco o popravilu in vzdrževanju vozila v centralni zbirki podatkov ali se ta vodi v njegovem imenu, se neodvisnim serviserjem omogoči brezplačen dostop do takšne evidence ter vnos informacij o popravilu in vzdrževanju, ki so ga izvedli.

356. Komisija v skladu s členi 76, 77 in 78 v delegiranem aktu določi podrobnosti zahtev v zvezi z dostopom do informacij o popravilu in vzdrževanju.

Člen 61 Porazdelitev obveznosti med več imetniki homologacije

357. Pri homologaciji po delih in večstopenjski homologaciji je za sporočanje informacij o popravilu za določeni sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto ali določeno stopnjo končnemu proizvajalcu in neodvisnim izvajalcem odgovoren proizvajalec, odgovoren za vsako posamezno homologacijo.

358. Končni proizvajalec je odgovoren za to, da neodvisnim izvajalcem zagotavlja informacije o celotnem vozilu.

Člen 62 Pristojbine za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil

359. Proizvajalci lahko za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil iz te uredbe zaračunajo primerne in sorazmerne pristojbine. Pristojbina se ne šteje za primerno ali sorazmerno, če neodvisnega izvajalca zaradi neupoštevanja obsega njegove uporabe informacij odvrača od dostopa.

360. Proizvajalci dajo informacije o popravilu in vzdrževanju vozil na voljo na dnevni, mesečni in letni osnovi, pri čemer so pristojbine za dostop do takšnih informacij lahko odvisne od obdobja, za katero se zagotovi dostop.

Člen 63 Kazni

361. Države članice določijo kazni za proizvajalce, ki kršijo določbe te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračalne. Države članice obvestijo Komisijo o navedenih pravilih najpozneje do [ 6 mesecev po objavi te uredbe ], takoj pa jo obvestijo tudi o vseh nadaljnjih spremembah navedenih pravil.

362. Vrste kaznivih kršitev vključujejo:

(a) dajanje lažnih izjav med homologacijskimi postopki ali postopki, ki vodijo do odpoklica;

(b) ponarejanje rezultatov preskusov v okviru homologacije ali skladnosti v uporabi;

(c) nesporočanje podatkov ali tehničnih specifikacij, ki bi lahko vodili do odpoklica ali do preklica homologacije;

(d) uporaba odklopnih naprav;

(e) zavrnitev dostopa do informacij.

POGLAVJE XVII IMENOVANJE IN PRIGLASITEV TEHNIČNIH SLUŽB

Člen 64 Zahteve za tehnične službe

363. Za namene imenovanja v skladu s členom 66 in priglasitve v skladu s členom 68 tehnične službe izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 2 do 11.

364. Tehnična služba se ustanovi kot pravna oseba v skladu z zakonodajo države članice.

365. Tehnična služba je tretji organ, neodvisen od vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki jih ocenjuje.

Organ, ki je del poslovnega združenja ali strokovne zveze, ki zastopa podjetja, vključena v zasnovo, proizvodnjo, dobavo, sestavljanje, uporabo ali vzdrževanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjuje, preskuša ali pregleduje, lahko, če se dokažeta njegova neodvisnost in odsotnost navzkrižja interesov, šteje kot organ, ki izpolnjuje zahteve iz prvega pododstavka.

366. Tehnična služba, njeno vodstvo na najvišji ravni in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ocenjevanja, ne smejo biti oblikovalci, proizvajalci, dobavitelji, monterji, kupci, lastniki, uporabniki ali vzdrževalci vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjujejo, niti pooblaščeni zastopniki katere koli od navedenih strani. To ne izključuje uporabe ocenjenih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, potrebnih za delovanje tehnične službe, ali uporabe takih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot v zasebne namene.

Tehnična služba, njeno vodstvo na najvišji ravni in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ocenjevanja, preskušanja ali pregledov, ne smejo neposredno sodelovati pri oblikovanju, proizvodnji ali konstrukciji, trženju, vgradnji, uporabi ali vzdrževanju navedenih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ali zastopati strani, ki se ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi. Ne smejo opravljati dejavnosti, ki bi lahko bila v nasprotju z njihovo neodvisno presojo ali integriteto v zvezi z dejavnostmi ocenjevanja, za katere so priglašeni. To velja še posebej za svetovalne storitve.

Tehnične službe zagotovijo, da dejavnosti njihovih hčerinskih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost njihovih dejavnosti ocenjevanja.

367. Tehnične službe in njihovo osebje izvajajo dejavnosti ocenjevanja z največjo strokovno neoporečnostjo in zahtevano tehnično usposobljenostjo na določenem področju brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali rezultate njihovih dejavnosti ocenjevanja, zlasti s strani oseb ali skupin oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni.

368. Tehnične službe so usposobljene za izvajanje vseh nalog v zvezi z ugotavljanjem skladnosti, ki so jim bile dodeljene in za katere so priglašene, ne glede na to, ali te naloge izvaja tehnična služba sama ali se izvajajo v njenem imenu in pod njeno pristojnostjo.

369. Tehnični službi so vedno in za vsako nalogo ocenjevanja ter vsako kategorijo vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, za katero je priglašena, na voljo:

(a) potrebno osebje s tehničnim znanjem ter zadostnimi in ustreznimi izkušnjami za izvajanje nalog ocenjevanja;

(b) opisi postopkov ocenjevanja, da se zagotovi preglednost in ponovljivost navedenih postopkov, pri čemer ima tehnična služba vzpostavljene ustrezne politike in postopke, pri katerih razlikuje med nalogami, ki jih opravlja kot tehnična služba, in drugimi dejavnostmi;

(c) postopki za izvajanje dejavnosti, ki upoštevajo velikost podjetja, sektor v katerem deluje, njegovo strukturo, stopnjo kompleksnosti tehnologije zadevnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ter podatek, ali gre pri proizvodnem postopku za masovno ali serijsko proizvodnjo.

370. Tehnična služba ima potrebna sredstva za ustrezno izvajanje tehničnih in upravnih nalog, povezanih z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, ter dostop do vse potrebne opreme ali naprav.

371. Osebje, odgovorno za izvajanje dejavnosti ugotavljanja skladnosti:

(a) je dobro tehnično in poklicno usposobljeno, kar zajema vse dejavnosti ugotavljanja skladnosti, za katere je bila tehnična služba priglašena;

(b) ima zadovoljivo znanje o zahtevah glede ocenjevanj, ki jih izvaja, in ustrezna pooblastila za izvedbo teh ocenjevanj;

(c) ima ustrezno znanje in razumevanje varnostnih in okoljskih zahtev ter drugih ustreznih določb te uredbe in aktov iz Priloge II;

(d) je usposobljeno za pripravo certifikatov, zapisov in poročil, ki dokazujejo, da so bila ocenjevanja izvedena.

372. Zagotovi se nepristranskost tehnične službe, njenega vodstva na najvišji ravni in osebja, ki izvaja ocenjevanje.

373. Plačilo vodstva na najvišji ravni in osebja, ki za tehnično službo izvaja ocenjevanje, ne sme biti odvisno od števila izvedenih ocenjevanj ali od rezultatov navedenih ocenjevanj.

374. Tehnične službe sklenejo zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornost prevzame država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ali če je država članica sama neposredno pristojna za ugotavljanje skladnosti.

375. Osebje tehnične službe je zavezano k poklicni molčečnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s to uredbo ali katero koli izvedbeno določbo nacionalne zakonodaje, razen pred pristojnimi organi države članice, v kateri izvaja svoje dejavnosti. Lastninske pravice so zaščitene.

Člen 65 Hčerinske družbe in podizvajalci tehničnih služb

376. Tehnična služba lahko s podizvajalcem sklene pogodbo o izvajanju dejavnosti ali prenese dejavnosti na hčerinsko podjetje samo s soglasjem proizvajalca.

377. Kadar tehnična služba za določene naloge, povezane z ugotavljanjem skladnosti, sklene pogodbo s podizvajalci ali jih prenese na hčerinsko podjetje, zagotovi, da podizvajalec ali hčerinsko podjetje izpolnjuje zahteve iz člena 64 ter o tem ustrezno obvesti priglasitveni organ.

378. Tehnične službe prevzamejo polno odgovornost za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali hčerinska podjetja, ne glede na njihov sedež podjetja.

379. Tehnične službe za priglasitvene organe hranijo zadevne dokumente v zvezi z ocenjevanjem usposobljenosti podizvajalca ali hčerinskega podjetja ter nalogami, ki jih izvaja v skladu s to uredbo.

Člen 66 Imenovanje tehničnih služb

380. Tehnične službe, ki jih homologacijski organi imenujejo za namene tega člena, izpolnjujejo določbe te uredbe.

381. Tehnične službe same izvajajo ali nadzirajo preskuse, zahtevane za homologacijo ali preglede iz te uredbe ali enega od aktov iz Priloge II, razen kadar so dovoljeni alternativni postopki. Tehnične službe ne smejo opravljati preskusov ali pregledov, za katere niso bile ustrezno imenovane.

382. Tehnične službe spadajo v eno ali več od naslednjih petih kategorij dejavnosti, odvisno od njihovega področja pristojnosti:

(a) kategorija A: tehnične službe, ki v svojih prostorih izvajajo preskuse iz te uredbe in aktov iz Priloge II;

(b) kategorija B: tehnične službe, ki nadzirajo preskuse iz te uredbe in aktov iz Priloge II, kadar se taki preskusi izvajajo v prostorih proizvajalca ali v prostorih tretje osebe;

(c) kategorija C: tehnične službe, ki redno ocenjujejo in spremljajo postopke proizvajalca za nadzor skladnosti proizvodnje;

(d) kategorija D: tehnične službe, ki nadzirajo ali izvajajo preskuse ali preglede za nadzor skladnosti proizvodnje;

(e) kategorija E: tehnične službe, pristojne za posamične odobritve.

383. Tehnične službe dokažejo ustrezno usposobljenost, specifično tehnično znanje in dokazane izkušnje na specifičnih področjih, ki jih zajemajo ta uredba in akti iz Priloge II. Poleg tega tehnične službe izpolnjujejo standarde iz delegiranega akta iz odstavka 11, ki zadevajo dejavnosti, ki jih izvajajo.

384. Homologacijski organ je lahko imenovan za tehnično službo za eno ali več dejavnosti iz odstavka 3.

385. Akreditiran interni organ proizvajalca lahko pri izvajanju dejavnosti ocenjevanja za podjetje, kateremu pripada, deluje kot tehnična služba le za dejavnosti kategorije A v zvezi s tehničnimi zahtevami, pri katerih je samopreskušanje dovoljeno v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s to uredbo. Navedeni organ je ločen in samostojen del podjetja in ne sme sodelovati pri zasnovi, proizvodnji, dobavi, montaži ali vzdrževanju vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjuje.

386. Akreditiran interni organ ustreza naslednjim zahtevam:

(a) akreditiran je v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008;

(b) organ in njegovo osebje sta organizacijsko razločljiva in znotraj matične organizacije uporabljata metode poročanja, ki zagotavljajo njuno nepristranskost in jo dokazujejo zadevnemu nacionalnemu akreditacijskemu organu;

(c) organ in njegovo osebje ne smeta biti odgovorna za zasnovo, proizvodnjo, dobavo, montažo, delovanje ali vzdrževanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjujeta, ali sodelovati pri kateri koli dejavnosti, ki bi lahko bila v nasprotju z njuno neodvisno presojo ali integriteto v zvezi z njunimi dejavnostmi ocenjevanja;

(d) organ zagotavlja svoje storitve izključno podjetju, kateremu pripada.

387. Akreditirani interni organ se za namene člena 68 ne priglasi državam članicam ali Komisiji, vendar podjetje, ki mu pripada, ali nacionalni akreditacijski organ na zahtevo predloži informacije o njegovi akreditaciji priglasitvenemu organu.

388. Proizvajalec ali podizvajalec, ki deluje v njegovem imenu, je lahko imenovan za tehnično službo le za dejavnosti kategorije A v zvezi s tehničnimi zahtevami, pri katerih je samopreskušanje dovoljeno v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s to uredbo.

389. Tehnične službe tretjih držav, razen tistih, ki so bile imenovane v skladu z odstavkom 9, se lahko priglasijo za namene člena 68 le v skladu z dvostranskim sporazumom med Unijo in zadevno tretjo državo.

390. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi 76, 77 in 78 v delegiranem aktu določi standarde, ki jih morajo izpolnjevati tehnične službe, in postopek za oceno tehničnih služb, da se zagotovi enako visoka raven delovanja teh služb v vseh državah članicah.

Člen 67 Ocena usposobljenosti tehničnih služb

391. Pristojni organ sestavi poročilo o oceni, ki dokazuje, da je bila imenovana in priglašena tehnična služba ocenjena glede na njeno skladnost z zahtevami.

392. Ocena, na podlagi katere se izdela poročilo iz odstavka 1, se izvede v skladu z določbami iz delegiranega akta, sprejetega v skladu s to uredbo. Poročilo o oceni se pregleda po največ treh letih.

393. Poročilo o oceni se na zahtevo predloži Komisiji. Kadar certifikat ne temelji na certifikatu o akreditaciji, ki ga je izdal nacionalni akreditacijski organ in potrjuje, da tehnična služba izpolnjuje zahteve te uredbe, priglasitveni organ Komisiji in drugim državam članicam predloži dokumentarna dokazila o usposobljenosti tehnične službe in ukrepih, s katerimi se zagotavlja reden nadzor tehnične službe in njeno nadaljnje izpolnjevanje zahtev iz te uredbe in pripadajočih delegiranih aktov.

394. Homologacijski organ pred imenovanjem za tehnično službo dokaže skladnost z dokumentarnimi dokazili. To vključuje oceno, ki jo opravijo ocenjevalci, neodvisni od dejavnosti, za katero se izvaja ocena. Ti ocenjevalci lahko pripadajo isti organizaciji, če so z vidika upravljanja ločeni od osebja, ki izvaja ocenjevano dejavnost.

395. Akreditirani interni organ, imenovan za tehnično službo, izpolnjuje ustrezne določbe tega člena.

Člen 68 Postopki priglasitve

396. Države članice za vsako imenovano tehnično službo Komisiji priglasijo ime, naslov, elektronski naslov, imena odgovornih oseb in kategorijo dejavnosti ter vse morebitne spremembe navedenih podatkov. V priglasitvi se navede, za katere vidike iz Priloge II so bile tehnične službe imenovane.

397. Tehnična služba lahko opravlja dejavnosti iz člena 66 za namene homologacije za državo članico, ki jo je imenovala, le če je bila priglašena Komisiji in Komisija ali druge države članice ne predložijo ugovorov v dveh tednih po priglasitvi, kadar se uporabi certifikat o akreditaciji, ali v dveh mesecih, kadar se certifikat o akreditaciji ne uporabi.

398. Različne države članice lahko imenujejo in priglasijo isto tehnično službo, ne glede na kategorijo dejavnosti, ki jo izvaja.

399. Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o vseh naknadnih spremembah priglasitve.

400. Kadar je treba z uporabo akta iz Priloge II imenovati posebno organizacijo ali pristojni organ, katerega dejavnost ni vključena v dejavnosti iz člena 66, se priglasitev opravi v skladu s tem členom.

401. Komisija na svojem spletnem mestu objavi seznam in podrobnosti o homologacijskih organih in tehničnih službah.

Člen 69 Spremembe priglasitev

402. Kadar priglasitveni organ ugotovi ali je obveščen, da tehnična služba ne izpolnjuje več zahtev iz te uredbe ali da ne izpolnjuje svojih obveznosti, po potrebi omeji, začasno razveljavi ali prekliče priglasitev ob upoštevanju obsega neizpolnjevanja navedenih zahtev ali nespoštovanja navedenih obveznosti. Priglasitveni organ o tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice.

403. V primeru omejitve, začasne razveljavitve ali preklica priglasitve ali kadar tehnična služba preneha opravljati dejavnost, priglasitvena država članica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da spise navedene tehnične službe obdela druga tehnična služba ali da so na zahtevo na voljo pristojnim priglasitvenim organom in organom za tržni nadzor.

Člen 70 Spodbijanje usposobljenosti tehničnih služb

404. Komisija razišče vse primere, pri katerih dvomi o usposobljenosti tehnične službe ali njenem stalnem izpolnjevanju zahtev in obveznosti ali je o takih dvomih obveščena.

405. Priglasitvena država članica Komisiji na zahtevo predloži vse informacije v zvezi s podlago za priglasitev ali vzdrževanje usposobljenosti zadevne tehnične službe.

406. Komisija zagotovi, da so vse občutljive informacije, pridobljene med preiskavo, obravnavane zaupno.

407. Kadar Komisija ugotovi, da tehnična služba ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev za priglasitev, o tem obvesti priglasitveno državo članico in od nje zahteva, da sprejme korektivne ukrepe, po potrebi vključno s preklicem priglasitve.

Člen 71 Operativne obveznosti tehničnih služb

408. Tehnične službe izvajajo ugotavljanje skladnosti v skladu s postopki za ugotavljanje skladnosti iz te uredbe.

409. Ugotavljanje skladnosti se izvaja sorazmerno, z izogibanjem nepotrebni obremenitvi gospodarskih subjektov. Tehnične službe izvajajo svoje dejavnosti ob upoštevanju velikosti podjetja, sektorja v katerem deluje, njegove strukture, stopnje kompleksnosti tehnologije zadevnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ter podatka, ali gre pri proizvodnem postopku za masovno ali serijsko proizvodnjo.

410. Pri tem upoštevajo stopnjo strogosti in zaščite, ki se zahteva za skladnost vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z določbami te uredbe.

411. Kadar tehnična služba ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne korektivne ukrepe, od homologacijskega organa pa, naj ne izda certifikata o homologaciji, če niso bili sprejeti ustrezni korektivni ukrepi.

412. Kadar tehnična služba pri nadzoru skladnosti proizvodnje po izdaji certifikata o homologaciji ugotovi, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota niso več skladni s to uredbo, od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne korektivne ukrepe, od homologacijskega organa pa, da po potrebi začasno razveljavi ali prekliče certifikat o homologaciji.

413. Če proizvajalec ne sprejme korektivnih ukrepov ali ti nimajo potrebnega učinka, tehnična služba od homologacijskega organa zahteva, da po potrebi omeji, začasno razveljavi ali prekliče certifikat o homologaciji.

Člen 72 Obveznosti tehničnih služb v zvezi z obveščanjem

414. Tehnične službe obvestijo homologacijski organ o:

(a) vsaki neskladnosti, pri kateri je potrebna zavrnitev, omejitev, začasna razveljavitev ali preklic certifikata o homologaciji;

(b) vseh okoliščinah, ki vplivajo na področje uporabe njihove priglasitve in pogoje zanjo;

(c) vsaki zahtevi po informacijah, ki so jo prejeli od organov za tržni nadzor v zvezi z njihovimi dejavnostmi ocenjevanja.

415. Na zahtevo homologacijskega organa se izvajajo dejavnosti ocenjevanja v okviru njihove priglasitve ter vse druge dejavnosti, vključno z čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci.

416. Tehnične službe drugim tehničnim službam, ki so priglašene v skladu s to uredbo ter izvajajo podobne dejavnosti ocenjevanja za enaka vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, predložijo ustrezne informacije o negativnih in na zahtevo tudi o pozitivnih rezultatih ocenjevanja.

POGLAVJE XVIII IZVEDBENI UKREPI IN PRENOS POOBLASTILA

Člen 73 Izvedbeni ukrepi

Za določitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe Komisija po postopku iz člena 74 sprejme izvedbene akte z izvedbenimi ukrepi, da se določijo:

(a) podrobnosti homologacijskih postopkov v skladu s členom 23(6);

(b) predloge za opisno mapo in opisni list v skladu s členom 25(2);

(c) sistem številčenja certifikatov o EU-homologaciji v skladu s členom 27(4);

(d) predloga certifikata o EU-homologaciji v skladu s členom 28(2);

(e) podrobnosti postopkov nadzora skladnosti proizvodnje v skladu s členom 31;

(f) predloga potrdila o skladnosti v skladu s členom 36(2);

(g) vzorec oznake EU-homologacije v skladu s členom 37(4).

Člen 74 Odbor

417. Komisiji pomaga Tehnični odbor za motorna vozila, ustanovljen v skladu s členom 40 Direktive 2007/46/ES.

418. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa. Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 75 Spremembe prilog

419. Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členi 76, 77 in 78 sprejme spremembe prilog k tej uredbi.

420. Kadar se v skladu s Sklepom 97/836/ES sprejmejo novi pravilniki UN/ECE ali spremembe obstoječih pravilnikov UN/ECE, h katerim je pristopila Unija, Komisija z delegiranim aktom v skladu s členi 76, 77 in 78 ustrezno spremeni Prilogo II k tej uredbi.

Člen 76 Izvajanje pooblastila

421. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 16, 18, 19, 20, 21, 22, 30, 52, 56, 57, 60, 66 in 75 se Komisiji podeli za nedoločen čas.

422. Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

423. Za pooblastilo Komisije za sprejetje delegiranih aktov veljajo pogoji iz členov 77 in 78.

Člen 77 Preklic pooblastila

424. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekličeta pooblastilo iz členov 16, 18, 19, 20, 21, 22, 30, 52, 56, 57, 60, 66 in 75.

425. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu prenosa pristojnosti, o tem obvesti drugo institucijo in Komisijo v razumnem času pred sprejetjem končnega sklepa, pri čemer navede, katero pooblastilo bi lahko bilo preklicano ter razloge za preklic.

426. Z odločitvijo o preklicu pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Sklep začne veljati takoj ali na dan, določen v sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 78 Ugovori zoper delegirane akte

427. Evropski parlament in Svet lahko ugovarjata zoper delegirani akt v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje za en mesec podaljša.

428. Če do izteka navedenega roka zoper delegirani akt ne ugovarja ne Evropski parlament ne Svet ali če sta pred navedenim dnem Evropski parlament ali Svet obvestila Komisijo, da zoper delegirani akt ne bosta ugovarjala, začne delegirani akt veljati z datumom, ki je v njem določen.

429. Če Evropski parlament ali Svet ugovarjata zoper delegirani akt, ta akt ne stopi v veljavo. Institucija, ki zoper delegirani akt ugovarja, svojo odločitev utemelji.

POGLAVJE XIX KONČNE DOLOČBE

Člen 79 Prehodne določbe

430. Ta uredba ne razveljavlja nobene EU-homologacije, podeljene za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote pred datumom iz člena 82(2).

431. Homologacijski organi še naprej podeljujejo razširitve homologacij za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote iz odstavka 1 v skladu z Direktivo 2002/24/ES in katero koli direktivo iz člena 81(1).

Člen 80 Poročilo

432. Države članice najpozneje do 1. januarja 2018 obvestijo Komisijo o uporabi homologacijskih postopkov iz te uredbe.

433. Komisija na podlagi informacij iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 1. januarja 2019 poroča o uporabi te uredbe.

Člen 81 Razveljavitev

434. Direktive 93/14/EGS, 93/30/EGS, 93/33/EGS, 93/93/EGS, 95/1/ES, 97/24/ES, 2000/7/ES, 2002/24/ES, 2002/51/ES, 2009/62/ES, 2009/67/ES, 2009/78/ES, 2009/79/ES, 2009/80/ES in 2009/139/ES se razveljavijo z datumom iz člena 82(2).

435. Sklicevanja na razveljavljene direktive pomenijo sklicevanja na to uredbo in se za Direktivo 2002/24/ES razlagajo po korelacijski tabeli iz Priloge IX.

Člen 82 Začetek veljavnosti in uporaba

436. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

437. Uporablja se od 1. januarja 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V […], […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik […] […]

KAZALO

PRILOGA I – Kategorije in podkategorije vozil PRILOGA II – Seznam zahtev za EU-homologacijo vozil PRILOGA III – Omejitve za majhne serije PRILOGA IV – Časovni razpored uporabe te uredbe za homologacijo PRILOGA V – Pregled okoljskih preskusov in zahtev PRILOGA VI – Mejne vrednosti emisij za homologacijo in skladnost proizvodnje (A) Mejne vrednosti za emisije onesnaževal (B) Emisijski pragovi vgrajenih sistemov za diagnostiko (C) Mejne vrednosti za emisije izhlapevanja (D) Mejne vrednosti hrupa PRILOGA VII – Trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja PRILOGA VIII – Dodatne zahteve za funkcionalno varnost PRILOGA IX – Korelacijska tabela |

PRILOGA I

Kategorije in tipi vozil

Kategorija | Ime kategorije | Skupna merila za razvrstitev |

L1e | Lahko dvokolesno vozilo na motorni pogon | (1) dve kolesi in motorni pogon v skladu s členom 4(3) in (2) delovna prostornina motorja ≤ 50 cm3, če je del konfiguracije pogona vozila motor na prisilni vžig. |

Podkategorije | Ime podkategorije | Dodatna merila za razvrstitev v podkategorije |

L1Ae | Kolo na motorni pogon | (3) glavni namen je podpora pogonu na pedala in vozilo je opremljeno s pomožnim pogonom ter (4) največja konstrukcijsko določena hitrost ≤ 25 km/h ter (5) izhodna moč pomožnega pogona se progresivno zmanjšuje in končno prekine, ko vozilo doseže hitrost 25 km/h ter (6) pomožni pogon ima največjo nazivno trajno moč(1) ≤ 1 kW ter (7) trikolesna kolesa na motorni pogon, ki izpolnjujejo posebna dodatna merila za razvrstitev (3), (4), (5) in (6), se razvrstijo kot tehnično enakovredna dvokolesnim kolesom na motorni pogon. |

L1Be | Dvokolesni moped | (3) največja konstrukcijsko določena hitrost ≤ 25 km/h in (4) največja nazivna trajna moč(1) ≤ 4 kW. |

Kategorija | Ime kategorije | Skupna merila za razvrstitev |

L2e | Trikolesni moped | (1) tri kolesa in motorni pogon v skladu s členom 4(3) ter (2) delovna prostornina motorja ≤ 50 cm3, če je del konfiguracije pogona vozila motor na prisilni vžig, ter (3) največja konstrukcijsko določena hitrost ≤ 45 km/h ter (4) največja nazivna trajna moč(1) ≤ 4 kW. |

Kategorija | Ime kategorije | Skupna merila za razvrstitev |

L3e(2) | Dvokolesno motorno kolo | (1) dve kolesi in motorni pogon v skladu s členom 4(3) ter (2) delovna prostornina motorja > 50 cm3, če je del konfiguracije pogona vozila motor na prisilni vžig, ter (3) največja konstrukcijsko določena hitrost > 45 km/h ter (4) največja nazivna trajna moč(1) > 4 kW. |

Podkategorije | Ime podkategorije | Dodatna merila za razvrstitev v podkategorije |

L3e – A1 | Motorno kolo z nizko močjo | (5) delovna prostornina motorja ≤ 125 cm3 in (6) največja nazivna trajna moč(1) ≤ 11 kW in (7) razmerje moč(1)/teža ≤ 0,1 kW/kg. |

L3e – A2 | Motorno kolo s srednjo močjo | (5) največja nazivna trajna moč(1) ≤ 35 kW in (6) razmerje moč(1)/teža ≤ 0,2 kW/kg in (7) ni izpeljano iz vozila, opremljenega z motorjem z več kot dvakrat večjo močjo(1). |

L3e – A3 | Motorno kolo z visoko močjo | (5) vsa druga vozila kategorije L3e, ki jih ni mogoče razvrstiti v skladu z merili za moč podkategorij A1 ali A2. |

Kategorija | Ime kategorije | Skupna merila za razvrstitev |

L4e | Dvokolesno motorno kolo z bočno prikolico | (1) osnovno vozilo na motorni pogon, ki izpolnjuje merila za razvrstitev v kategorijo vozil L3e in njene podkategorije, ter (2) osnovno vozilo na motorni pogon z bočno prikolico. |

Kategorija | Ime kategorije | Skupna merila za razvrstitev |

L5e | Trikolesnik na motorni pogon | (1) tri kolesa in motorni pogon v skladu s členom 4(3) ter (2) če je del konfiguracije pogona vozila motor na prisilni vžig: delovna prostornina motorja > 50 cm3 ter (3) največja konstrukcijsko določena hitrost > 45 km/h ter (4) največja nazivna trajna moč(1) > 4 kW. |

Podkategorije | Ime podkategorije | Dodatna merila za razvrstitev v podkategorije |

L5Ae | Trikolesnik | (5) trikolesniki na motorni pogon razen trikolesnikov, ki izpolnjujejo posebna merila za razvrstitev kot gospodarski trikolesniki. |

L5Be | Gospodarski trikolesnik | (5) zasnovani in uporabljani kot gospodarska vozila, za katera je značilen zaprt vozniški in potniški prostor, dostopen prek dveh ali več vrat. |

L5Be – U | Trikolesnik za prevoz blaga | (6) zasnovani izključno za prevoz blaga z odprto ali zaprto pretežno ravno in vodoravno nakladalno površino, ki izpolnjuje enega od naslednjih meril: (1) dolžinanakladalna površina x širinanakladalna površina > 0,3 x dolžinavozilo x širinavozilo ali (2) nakladalna površina, kot je opredeljena zgoraj, ki se uporablja za montažo strojev in/ali opreme. |

L5Be – P | Trikolesnik za prevoz potnikov | (6) opremljeni z dvema, tremi ali štirimi sedeži za potnike, vključno s sedežem za voznika, pri čemer so vsi sedeži opremljeni z varnostnim pasom. |

Kategorija | Ime kategorije | Skupna merila za razvrstitev |

L6e | Lahki štirikolesnik | (1) štiri kolesa in motorni pogon v skladu s členom 4(3) ter (2) največja konstrukcijsko določena hitrost ≤ 45 km/h in (3) masa v stanju, pripravljenem za vožnjo, ≤ 350 kg, kar ne vključuje: (a) mase akumulatorjev v primeru hibridnega vozila ali vozila z izključno električnim pogonom ali (b) teže sistema za plinasto gorivo, vključno s posodami za shranjevanje plinastega goriva, pri enogorivnih, dvogorivnih ali večgorivnih vozilih ali (c) teže posod za shranjevanje stisnjenega zraka pri pogonu na stisnjeni zrak. |

Podkategorije | Ime podkategorije | Dodatna merila za razvrstitev v podkategorije |

L6Ae | Lahko cestno štirikolo | (4) vozila kategorije L6e, ki ne izpolnjujejo posebnih meril za razvrstitev v podkategorijo vozil L6Be, in (5) največja nazivna trajna moč(1) ≤ 4 kW in (6) delovna prostornina motorja ≤ 50 cm3, če je del konfiguracije pogona vozila motor na prisilni vžig. |

L6Be | Lahki mini avtomobil | (4) zaprt vozniški in potniški prostor, dostopen prek dveh ali več vrat, in (5) največja nazivna trajna moč(1) ≤ 6 kW in (6) delovna prostornina motorja ≤ 50 cm3, če je del konfiguracije pogona vozila motor na prisilni vžig, in (7) dolžinavozilo x širinavozilo ≤ 4,4 m2 in največja širinavozilo ≤ 1,5 m. |

L6Be – U | Lahki mini avtomobil za prevoz blaga | (8) zasnovani izključno za prevoz blaga z odprto ali zaprto pretežno ravno in vodoravno nakladalno površino, ki izpolnjuje enega od naslednjih meril: (a) dolžinanakladalna površina x širinanakladalna površina > 0,3 x dolžinavozilo x širinavozilo ali (b) nakladalna površina, kot je opredeljena zgoraj, ki se uporablja za montažo strojev in/ali opreme. |

L6Be – P | Lahki mini avtomobil za prevoz potnikov | (8) vozila, zasnovana in uporabljana za prevoz potnikov, opremljena z dvema sedežema za potnike, vključno s sedežem za voznika, pri čemer sta oba sedeža opremljena z varnostnim pasom. |

Kategorija | Ime kategorije | Skupna merila za razvrstitev |

L7e | Težki štirikolesnik | (1) štiri kolesa in motorni pogon v skladu s členom 4(3) ter (2) največja konstrukcijsko določena hitrost > 45 km/h in (3) masa v stanju, pripravljenem za vožnjo: (a) ≤ 400 kg za prevoz potnikov; (b) ≤ 550 kg za prevoz blaga. Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo, ne vključuje: (1) mase akumulatorjev v primeru hibridnega vozila ali vozila z izključno električnim pogonom ali (2) teže sistema za plinasto gorivo, vključno s posodami za shranjevanje plinastega goriva, pri enogorivnih, dvogorivnih ali večgorivnih vozilih ali (3) teže posod za shranjevanje stisnjenega zraka pri pogonu na stisnjeni zrak; (4) največja nazivna trajna moč(1) ≤ 15 kW. |

Podkategorije | Ime podkategorije | Dodatna merila za razvrstitev v podkategorije |

L7Ae | Težko cestno štirikolo | (5) vozila kategorije L7e, ki ne izpolnjujejo posebnih meril za podkategorijo vozil L7Be, in (6) opremljena z enim ali dvema sedežema za potnike, vključno s sedežem za voznika. |

L7Be | Težki mini avtomobil | (5) zaprt vozniški in potniški prostor, dostopen prek dveh ali več vrat, ter (6) opremljen z dvema, tremi ali štirimi sedeži za potnike, vključno s sedežem za voznika. |

L7Be – U | Težki mini avtomobil za prevoz blaga | (7) zasnovani izključno za prevoz blaga z odprto ali zaprto pretežno ravno in vodoravno nakladalno površino, ki izpolnjuje enega od naslednjih meril: (a) dolžinanakladalna površina x širinanakladalna površina > 0,3 x dolžinavozilo x širinavozilo ali (b) nakladalna površina, kot je opredeljena zgoraj, ki se uporablja za montažo strojev in/ali opreme. |

L7Be – P | Težki mini avtomobil za prevoz potnikov | (7) vozila, zasnovana in uporabljana za prevoz potnikov, opremljena z največ štirimi sedeži za potnike, vključno s sedežem za voznika, pri čemer so vsi sedeži opremljeni z varnostnim pasom. |

PRILOGA II

Seznam zahtev za EU-homologacijo vozila

Št. | Člen | Predmet | Sklicevanje | Kategorije vozil |

L1Ae | Kolo na motorni pogon | 20 |

L1Be | Dvokolesni moped |

L2e | Trikolesni moped |

L3e | Dvokolesno motorno kolo | 50 |

L4e | Dvokolesno motorno kolo z bočno prikolico | 100 |

L5Ae | Trikolesnik | 50 |

L5Be | Gospodarski trikolesnik | 100 |

L6Ae | Lahko cestno štirikolo | 20 |

L6Be | Lahki mini avtomobil | 100 |

L7Ae | Težko cestno štirikolo | 20 |

L7Be | Težki mini avtomobil | 100 |

PRILOGA IV

Časovni razpored uporabe te uredbe za homologacijo

Kategorija vozila | Standard Euro | Datumi začetka uporabe |

Novi tipi vozil Neobvezno | Novi tipi vozil Obvezno | Obstoječi tipi vozil Obvezno |

L1e–L7e | Euro 3(4) | 1. julij 2013 | 1. januar 2014 | 1. januar 2015 |

Euro 4(5) | 1. januar 2015 | 1. januar 2017 | 1. januar 2018 |

Euro 5(6) | 1. januar 2018(7) | 1. januar 2020(7) | 1. januar 2021(7) |

Opomba: Pojasnila prilog so na zadnji strani Priloge VIII.

PRILOGA V

Okoljski preskusi in zahteve

Vozila kategorije L se lahko homologirajo le, če izpolnjujejo naslednje okoljske zahteve:

Preskus | Opis | Zahteve: mejne vrednosti | Zahteve: preskusni postopki |

I | Emisije iz izpušne cevi po hladnem zagonu | Priloga VI(A) | . |

II | – PI ali hibrid(8) s PI-motorjem: emisije CO v prostem teku in pri povišani vrtilni frekvenci v prostem teku – CI ali hibrid s CI-motorjem: preskus pri prostem pospeševanju | Direktiva 96/96/ES(9), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/40/ES(10) | Direktiva 96/96/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/40/ES |

III | Emisije iz okrova ročične gredi | Brez emisij, zaprt okrov ročične gredi. Med vso življenjsko dobo vozila ne sme priti do emisij iz okrova ročične gredi neposredno v zunanji zrak. |

IV | Emisije izhlapevanja | Priloga VI(C) |

V | Trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja | Prilogi VI in VII |

VI | Preskus pri nizki temperaturi | Se ne uporablja. | Se ne uporablja. |

VII | Emisije CO2/poraba goriva | Merjenje in poročanje, brez mejnih vrednosti za namene homologacije. |

VIII | Vgrajeni sistemi za diagnostiko (OBD) | Priloga VI(B) |

IX | Raven hrupa | Priloga VI(D) |

X | Elektromagnetna združljivost | Pravilnik UN/ECE št. 10(11) | Pravilnik UN/ECE št. 10 |

Opomba: Pojasnila prilog so na zadnji strani Priloge VIII.

PRILOGA VI

Mejne vrednosti emisij onesnaževal, pragovi OBD in mejne vrednosti hrupa za homologacijo in skladnost proizvodnje

(A) Mejne vrednosti emisij iz izpušne cevi po hladnem zagonu

(A1) Euro 3 (4)

OT1 (mg/km) | OT2 (mg/km) | OT3 (mg/km) |

L1Be L2e L6Ae | – Dvokolesni moped – Trikolesni moped – Lahko cestno štirikolo | PI, CI ali hibrid | Euro 4 | 3 610 | 2 690 | 850 | Pravilnik UN/ECE št. 47 |

L3e(5) L4e(14) L5Ae L7Ae | – Dvokolesno motorno kolo z bočno prikolico in brez nje – Trikolesnik – Težko cestno štirikolo | PI vmax < 130 km/h | Euro 4 | 2 170 | 1 400 | 350 | WMTC, faza 2 |

PI vmax ≥ 130 km/h | 2 170 | 630 | 450 | WMTC, faza 2 |

CI ali hibrid | 2 170 | 630 | 900 | WMTC, faza 2 |

(B2) Euro 5 (6) , OBD I in( 7) OBD II

L3e(5) L4e(14) | Dvokolesno motorno kolo(20) z bočno prikolico in brez nje | PI(18) | Euro 5 | 2 000 | SHED |

L5Ae | Trikolesnik | PI(18) | Euro 4 |

L6Ae | Lahko cestno štirikolo | PI(18) | Euro 4 |

L7Ae | Težko cestno štirikolo | PI(18) | Euro 4 |

(C2) Euro 5 (6)

Kategorija vozila(19) | Ime kategorije vozila | Razred pogona | Standard Euro | Preskus tesnosti (mg/m2/dan) | Masa skupnih ogljikovodikov (THC) v preskusu SHED (mg/preskus) |

Posoda za gorivo | Cevi za dovod goriva | Vozilo |

L1Ae | Kolo na motorni pogon | PI(18) | Euro 5 | 1 500 | 15 000 | 1 500 |

L1Be | Dvokolesni moped | Euro 5 | 1 500 | 15 000 | 1 500 |

L2e | Trikolesni moped | Euro 5 | 1 500 | 15 000 | 1 500 |

L3e(6) L4e(14) | Dvokolesno motorno kolo z bočno prikolico in brez nje | Euro 6 | 1 500 |

L5Ae | Trikolesnik | Euro 5 | 1 500 |

L5Be | Gospodarski trikolesnik | Euro 5 | 1 500 | 15 000 | 1 500 |

L6Ae | Lahko cestno štirikolo | Euro 5 | 1 500 |

L6Be | Lahki mini avtomobil | Euro 5 | 1 500 | 15 000 | 1 500 |

L7Ae | Težko cestno štirikolo | Euro 5 | 1 500 |

L7Be | Težki mini avtomobil | Euro 5 | 1 500 | 15 000 | 1 500 |

Opomba: Pojasnila prilog so na zadnji strani Priloge VIII.

(D) Mejne vrednosti hrupa – Euro 3 (4) , Euro 4 (5) , Euro 5 (6)

Kategorija vozila | Ime kategorije vozila | Raven hrupa(21) Euro 3(4) (dB(A)) | Preskusni postopek(23) Euro 3(4) | Raven hrupa(21) Euro 4(5) (dB(A)) | Preskusni postopek(23) Euro 4(5) | Raven hrupa(22) Euro 5(6) (dB(A)) | Preskusni postopek Euro 5(6) |

L1Ae | Kolo na motorni pogon | 63 | Delegirani akt/ Pravilnik UN/ECE št. 63 | 63(21) | Delegirani akt/ Pravilnik UN/ECE št. 63 | Pravilnik UN/ECE št. 63 |

L1Be | Dvokolesni moped vmax ≤ 25 km/h | 66 | 66 |

Dvokolesni moped vmax ≤ 45 km/h | 71 | 71 |

L2e | Trikolesni moped | 76 | Delegirani akt/ Pravilnik UN/ECE št. 9 | 76 | Delegirani akt/ Pravilnik UN/ECE št. 9 | Pravilnik UN/ECE št. 9 |

L3e | Dvokolesno motorno kolo, delovna prostornina motorja ≤ 80 cm3 | 75 | Delegirani akt/ Pravilnik UN/ECE št. 41 | 75 | Delegirani akt/ Pravilnik UN/ECE št. 41 | Pravilnik UN/ECE št. 41 |

Dvokolesno motorno kolo, 80 cm3 < delovna prostornina motorja ≤ 175 cm3 | 77 | 77 |

Dvokolesno motorno kolo, delovna prostornina motorja > 175 cm3 | 80 | 80 |

L4e | Dvokolesno motorno kolo z bočno prikolico | 80 | 80 |

L5Ae | Trikolesnik | 80 | Delegirani akt/ Pravilnik UN/ECE št. 9 | 80 | Delegirani akt/ Pravilnik UN/ECE št. 9 | Pravilnik UN/ECE št. 9 |

L5Be | Gospodarski trikolesnik | 80 | 80 |

L6Ae | Lahko štirikolo | 80 | Delegirani akt/ Pravilnik UN/ECE št. 63 | 80 | Delegirani akt/ Pravilnik UN/ECE št. 63 | Pravilnik UN/ECE št. 63 |

L6Be | Lahki mini avtomobil | 80 | Delegirani akt/ Pravilnik UN/ECE št. 9 | 80 | Delegirani akt/ Pravilnik UN/ECE št. 9 | Pravilnik UN/ECE št. 9 |

L7Ae | Cestno štirikolo | 80 | 80 |

L7Be | Težki mini avtomobil | 80 | 80 |

Opomba: Pojasnila prilog so na zadnji strani Priloge VIII.

PRILOGA VII

Trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja

(A) Število prevoženih kilometrov za ugotavljanje trajnosti pri vozilih kategorije L

Kategorija vozila | Ime kategorije vozila | Št. prevoženih km za trajnost Euro 3(4) | Št. prevoženih km za trajnost Euro 4(5) | Št. prevoženih km(7) za trajnost Euro 5(6) |

L1Ae | Kolo na motorni pogon | 5 000 | 5 500 | 6 000 |

L1Be L2e L6Ae | – Dvokolesni moped – Trikolesni moped – Lahko cestno štirikolo | 10 000 | 11 000 | 12 000 |

L3e L4e(14) L5e L6Be L7Be | – Dvokolesno motorno kolo z bočno prikolico in brez nje (vmax < 130 km/h) – Trikolesnik – Lahki mini avtomobil – Težki mini avtomobil | 18 000 | 20 000 | 30 000 |

L3e L4e(14) L7Ae | Dvokolesno motorno kolo z bočno prikolico in brez nje (vmax ≥ 130 km/h) Težko cestno štirikolo | 30 000 | 35 000 | 50 000 |

(B) Dejavniki slabšanja

Kategorija vozila | Ime kategorije vozila | Dejavniki slabšanja Euro 3(4) (-) | Dejavniki slabšanja Euro 4(5) (-) | Dejavniki slabšanja Euro 5(6)+(7) (-) |

Obvezna vgradnja naprednih zavornih sistemov(26) | Štiri leta po datuma iz drugega pododstavka člena 82. | (a) nova motorna kolesa(27) podkategorije L3e–A1, ki se prodajo, registrirajo ali dajo v uporabo, se po izbiri proizvajalca vozila opremijo s protiblokirnim(28) ali kombiniranim zavornim sistemom(29) ali obema tipoma naprednih zavornih sistemov; (b) nova motorna kolesa podkategorij L3e–A2 in L3e–A3, ki se prodajo, registrirajo ali dajo v uporabo, se opremijo s protiblokirnim zavornim sistemom. |

Varna vožnja v ovinkih na utrjenih cestah | Datum iz drugega pododstavka člena 82. | Vozila kategorije L se izdelajo tako, da se vsako od koles lahko vedno vrti z različnimi hitrostmi, da se zagotovi varna vožnja v ovinkih na utrjenih cestah. Če je trikolesno ali štirikolesno vozilo opremljeno z zaporo diferenciala, ta v normalnem stanju ne sme biti vklopljena. |

Izboljšanje vidnosti vozila in voznika s samodejnim vklopom svetlobnih naprav(30) | Datum iz drugega pododstavka člena 82. | Za izboljšanje vidljivosti vozil kategorije L morajo biti ta opremljena: (a) pri vozilih L1e: s svetlobnimi in svetlobno-signalnimi napravami v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 74 Rev. 2, ki zahteva samodejen vklop sistema osvetlitve; (b) pri vozilih L3e: po izbiri proizvajalca vozila s svetlobnimi in svetlobno-signalnimi napravami v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 53 Rev. 2 ter njegovimi spremembami 1 in 2 ali posebnimi svetilkami za vožnjo podnevi v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 87 Rev. 2 ter njegovimi spremembami 1 in 2; (c) pri vseh drugih podkategorijah vozil kategorije L: s sistemom osvetlitve, ki se vklopi samodejno, ali po izbiri proizvajalca s posebnimi svetilkami za vožnjo podnevi, ki se vklopijo samodejno(31). |

Opomba: Pojasnila prilog so na zadnji strani Priloge VIII.

Pojasnila k prilogam I do VIII

(1) Mejne vrednosti za moč iz Priloge I temeljijo na največji nazivni trajni moči, neodvisni od konfiguracije pogona vozila.

(2) Razvrstitev vozil kategorije L3e v podkategorije glede na konstrukcijsko določeno hitrost vozila največ 130 km/h ali več kot 130 km/h je neodvisna od razvrstitve teh vozil glede na zmogljivost pogona v podkategorije A1 (pri kateri sicer hitrosti 130 km/h verjetno ni mogoče doseči), A2 ali A3.

(3) Napredni zavorni sistemi so obvezni le za vozila kategorije L3e, kot je določeno v Prilogi VIII.

(4) Kategorija L3e: Euro 4.

(5) Kategorija L3e: Euro 5.

(6) Kategorija L3e: Euro 6.

(7) Glej odstavka (4) in (5) člena 21.

(8) Če je (hibridni) motor opremljen s funkcijo stop/start, mora proizvajalec zagotoviti, da motor z notranjim zgorevanjem deluje v prostem teku in v prostem teku s povišano vrtilno frekvenco. Vozilo mora prestati preskus prostega pospeševanja pri pogonih, ki vključujejo motor na kompresijski vžig.

(9) UL L 282, 1.11.1996, str. 64.

(10) UL L 141, 6.6.2009, str. 12.

(11) UL L 116/1, 8.5.2010, str. 1.

(12) UL C […], […], str. […], vključno z uteževanjem pri hladnem zagonu.

(13) UL C […], […], str.[…].

(14) Ustrezne mejne vrednosti emisij mora izpolnjevati samo osnovno dvokolesno motorno kolo z bočno prikolico.

(15) Samo motor na kompresijski vžig (CI-motor), tudi če je CI-motor npr. del hibridnega pogona.

(16) Uporablja se samo pri motorjih z neposrednim vbrizgom bencina.

(17) V študiji o vplivu na okolje iz člena 21(4) bo ocenjeno tudi, ali se lahko v okviru pregledanega WMTC poleg vozil L3e, L5Ae in L7Ae glede emisij preskusijo tudi druga vozila kategorije L.

(18) Motorji na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo bencin, bencinske mešanice ali etanol.

(19) Stroškovna učinkovitost nadzora emisij izhlapevanja bo ocenjena v študiji o vplivu na okolje, ki bo izvedena za Komisijo v skladu s členom 21(5). V tej študiji bo za podkategorije vozil, ki v skladu z odstavkoma (4) in (5) člena 21 še niso bile preskušena glede emisij izhlapevanja, kot alternativa preskusu SHED ocenjeno stroškovno učinkovito preskušanje emisij izhlapevanja, npr. s preskušanjem tesnosti posode za gorivo in sistema za dovod goriva.

(20) vmax ≥ 130 km/h.

(21) Dokler EU ne pristopi k pravilnikom UN/ECE št. 9, 41 in 63 ter sprejme te pravilnike v okviru UN/ECE WP29 in v EU, vključno s povezanimi enakovrednimi mejnimi vrednostmi hrupa za stopnji Euro 3 in Euro 4, morajo vozila izpolnjevati zahteve glede mejnih vrednosti iz Priloge VI(D). Ko EU sprejme pravilnike UN/ECE št. 9, 41 in 63, ti postanejo obvezni, vključno z mejnimi vrednostmi hrupa, ki so enakovredne mejnim vrednostim iz Priloge VI(D), in nadomestijo preskusne postopke iz delegiranega akta.

(22) Mejne vrednosti hrupa Euro 5 TBD se spremenijo v posamičnem aktu, sprejetem po postopku soodločanja.

(23) Postopki za preskušanje ravni hrupa se določijo v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s to uredbo, ki ga bodo nadomestili pravilniki UN/ECE št. 9, 41 in 63.

(24) Samo za motorje na prisilni vžig z neposrednim vbrizgom goriva in motorje na kompresijski vžig.

(25) Uporablja se tudi za hibridna vozila.

(26) „Napredni zavorni sistem“ pomeni protiblokirni zavorni sistem, kombinirani zavorni sistem ali oboje. Delovanje naprednih zavornih sistemov se preskusi v skladu z zahtevami iz delegiranega akta.

(27) Za vozila kategorije L4e (motorna kolesa z bočno prikolico) zahtevi (a) in (b) o obvezni vgradnji naprednih zavornih sistemov ne veljata.

(28) „Protiblokirni zavorni sistem“ pomeni sistem, ki zazna zdrsavanje koles in samodejno uravna zavorni tlak, ki na kolesih ustvarja zavorne sile, da omeji zdrsavanje.

(29) „Kombinirani zavorni sistem“ pomeni:

(a) pri vozilih kategorij L1e in L3e: zavorni sistem, pri katerem se z enim upravljalom aktivirata najmanj dve zavori na dveh različnih kolesih;

(b) pri vozilih kategorije L4e: zavorni sistem, pri katerem se z enim upravljalom aktivirajo najmanj zavore sprednjih in zadnjih koles (če se z istim zavornim sistemom zavirata zadnje kolo in kolo bočne prikolice, gre za zavoro zadnjega kolesa);

(c) pri vozilih kategorij L2e, L5e, L6e in L7e: zavorni sistem, pri katerem se z enim upravljalom aktivirajo zavore na vseh kolesih.

(30) „Samodejni vklop“ pomeni vklop sistema osvetlitve pri vklopu stikala za vžig ali stikala za zagon motorja.

(31) Za zagotovitev zagona pri motorju z notranjim zgorevanjem se sistem osvetlitve med zagonom motorja lahko izklopi za največ 10 s.

PRILOGA IX

Korelacijska tabela ( 32 )

Direktiva 2002/24/ES | Ta uredba |

prvi pododstavek člena 1(1) | člen 2(1) |

drugi pododstavek člena 1(1) | člen 2(2) |

člen 1(2)(a)(i) | člen 4(2)(a)(B) |

člen 1(2)(a)(ii) | člen 4(2)(b) |

člen 1(2)(b) | člen 4(2)(c), člen 4(2)(d) |

člen 1(2)2(c) | člen 4(e) |

člen 1(3)(a) | člen 4(f) |

člen 1(3)(a) | člen 4(g) |

člen 2 | člen 3 |

člen 3 | člen 23 |

člen 4(1) | člen 27(2) |

člen 4(2) | člen 27(1) |

člen 4(3) | člen 5(4) |

člen 4(4) | - |

člen 4(5) | člen 31(1) |

člen 4(6) | člen 27(3) |

člen 5(1) | člen 27(10) |

člen 5(2) | člen 28(2) |

člen 5(3) | člen 28(1)(b) |

člen 6(1) | člen 27(5) |

prvi pododstavek člena 6(2) | člen 27(7) |

drugi pododstavek člena 6(2) | člen 27(8) |

prvi pododstavek člena 7(1) | člen 36(1) |

drugi pododstavek člena 7(1) | člen 36(4) |

člen 7(2) | člen 36(2) |

člen 7(3) | člen 36(5) |

člen 7(4) | člen 37(2) |

člen 7(5) | prvi pododstavek člena 59(2) |

člen 7(6) | drugi pododstavek člena 59(2) |

člen 8(1) | člen 37(1) |

prvi pododstavek člena 8(2) | člen 37(2) |

drugi pododstavek člena 8(2) | člen 37(3) |

Opomba (32): iz člena 81.

Direktiva 2002/24/ES | Ta uredba |

člen 9(1) | člen 46 |

člen 9(2) | člen 32(1) |

člen 9(3) | člen 32(2) |

člen 9(4) | člen 33 |

člen 9(5) | člen 34(3) |

člen 10(1) | člen 31(4) |

člen 10(2) | člen 51(3) |

člen 10(3) | člen 35(4) |

člen 10(4) | člen 51(7) |

člen 11 | - |

člen 12 | člen 50(1) |

člen 13 | - |

člen 14(1)(a) | člen 5(1) |

člen 14(1)(b)(i) | člen 66(9) |

člen 14(1)(b)(ii) | člen 64(8) |

prvi pododstavek člena 14(2) | - |

drugi pododstavek člena 14(2) | člen 66(10) |

člen 15(1) | člen 45 |

člen 15(2) | člen 47 |

prvi pododstavek člena 15(3)(a)(i) | člen 40 |

prvi pododstavek člena 15(3)(a)(ii) | člen 2(2)(e) |

drugi pododstavek člena 15(3) | - |

prvi pododstavek člena 15(3)(b) | - |

drugi pododstavek člena 15(3)(b) | - |

tretji pododstavek člena 15(3)(b) | - |

četrti pododstavek člena 15(3)(b) | - |

člen 15(4) | - |

prvi pododstavek člena 16(1) | - |

drugi pododstavek člena 16(1) | - |

prvi pododstavek člena 16(2) | - |

drugi pododstavek člena 16(2) | - |

člen 16(3) | člen 38 |

člen 17 | člen 39 |

člen 18(1) | člen 74(1) |

člen 18(2) | člen 74(2) |

člen 18(3) | - |

člen 19 | člen 81 |

člen 20 | člen 82(2) |

Direktiva 2002/24/ES | Ta uredba |

člen 21 | člen 79(1) |

člen 22 | - |

člen 23 | člen 82(1) |

člen 24 | - |

[1] UL L 124, 9.5.2002, str. 1.

[2] UL L 121, 15.5.1993, str. 1.

[3] UL L 188, 29.7.1993, str. 1.

[4] UL L 188, 29.7.1993, str. 32.

[5] UL L 311, 14.12.1993, str. 76.

[6] UL L 52, 8.3.1995, str. 1.

[7] UL L 226, 18.8.1997, str. 1.

[8] UL L 106, 3.5.2000, str. 1.

[9] UL L 252, 20.9.2002, str. 20.

[10] UL L 198, 30.7.2009, str. 20.

[11] UL L 222, 25.8.2009, str. 1.

[12] UL L 231, 3.9.2009, str. 8.

[13] UL L 201, 1.8.2009, str. 29.

[14] UL L 202, 4.8.2009, str. 16.

[15] UL L 322, 9.12.2009, str. 3.

[16] http://ec.europa.eu/enterprise/automotive/pagesbackground/competitiveness/cars21.htm.

[17] http://ec.europa.eu/enterprise/automotive/pagesbackground/competitiveness/cars21finalreport.pdf.

[18] COM(2008) 33 konč., 30.1.2008, predlog št. 49, str. 32.

[19] http://ec.europa.eu/environment/archives/cafe/general/keydocs.htm.

[20] http://www.erscharter.eu/.

[21] UL L 218, 13.8.2008, str. 82.

[22] http://ec.europa.eu/enterprise/automotive/consultation/2_3_wheelers/index.htm.

[23] http://ec.europa.eu/enterprise/automotive/consultation/2_3_wheelers/contributions.htm.

[24] http://circa.europa.eu/Public/irc/enterprise/automotive/library?l=/mcwg_motorcycle&vm=detailed&sb=Title.

[25] http://ec.europa.eu/enterprise/automotive/consultation/2_3_wheelers/results_report.pdf.

[26] UL L […], […], str. […].

[27] UL L […], […], str. […].

[28] COM(2007) 22 konč.

[29] UL L 346, 17.12.1997, str. 78.

[30] http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29pub/wp29pub2002e.pdf.

[31] [….pri objavi dodati povezavo]

[32] UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

[33] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[34] UL L 322, 9.12.2009, str. 3.

[35] UL L 202, 4.8.2009, str. 16.

[36] UL L 201, 1.8.2009, str. 29.

[37] UL L 231, 3.9.2009, str. 8.

[38] UL L 222, 25.8.2009, str. 1.

[39] UL L 198, 30.7.2009, str. 20.

[40] UL L 252, 20.9.2002, str. 20.

[41] UL L 124/1, 9.5.2002, str. 1.

[42] UL L 106, 3.5.2000, str. 1.

[43] UL L 226, 18.8.1997, str. 1.

[44] UL L 52, 8.3.1995, str. 1.

[45] UL L 311, 14.12.1993, str. 76.

[46] UL L 188, 29.7.1993, str. 32.

[47] UL L 188, 29.7.1993, str. 11.

[48] UL L 121, 15.5.1993, str. 1.

[49] UL L 171, 9.7.2003, str. 1.

[50] UL L 157, 9.6.2006, str. 24.

[51] UL L 59, 27.2.1998, str. 1.

[52] UL L 263, 9.10.2007, str. 1.

[53] UL L 403, 30.12.2006, prenovljena Direktiva o vozniških dovoljenjih 2006/126/ES, str. 21, opredelitve moči, kategoriji A1 in A2.

[54] http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/automotive/technical-harmonisation/global-harmonisation/index_en.htm#h2-1

[55] UL L 138, 1.6.1999, str. 57.

[56] UL L 138, 1.6.1999, str. 57.