52010PC0451

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 2.9.2010

COM(2010) 451 konč.

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2010/001 DK/Nordjylland, Danska)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Točka 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[1] omogoča uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) do letne zgornje meje 500 milijonov EUR poleg ustreznih razdelkov finančnega okvira.

Pravila glede prispevkov iz ESPG so določena v Uredbi (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji[2].

Danska je 22. januarja 2010 po odpuščanju presežnih delavcev v 45 podjetjih, ki delujejo v sektorju, razvrščenem v oddelek 28 NACE Revizija 2 (proizvodnja strojev in naprav)[3] v regiji Nordjylland (DK05) na Danskem po ravni NUTS II, vložila vlogo EGF/2010/001 DK/Nordjylland za finančni prispevek iz ESPG.

Komisija je vlogo temeljito proučila in v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006 sklenila, da so pogoji za finančni prispevek na podlagi te uredbe izpolnjeni.

POVZETEK VLOGE IN ANALIZA

Ključni podatki:

Referenčna št. ESPG EGF/2010/001

Država članica Danska

Člen 2 (b)

Zadevna podjetja 45

Regija NUTS II Nordjylland (DK05)

Oddelek 2 NACE Rev. 28 (proizvodnja strojev in naprav)

Referenčno obdobje od 15. februarja 2009 do 14. novembra 2009

Datum začetka izvajanja prilagojenih storitev 1. 4. 2010

Datum vloge 22. 1. 2010

Presežni delavci v referenčnem obdobju 1 122

Presežni delavci, za katere je predvidena pomoč 951

Individualno prilagojene storitve: proračun v EUR 10 967 314

Odhodki za izvajanje ESPG[4]: proračun v EUR 604 008

% odhodkov za izvajanje ESPG 5,2

Skupni proračun v EUR 11 571 322

Prispevek ESPG v EUR (65 %) 7 521 359

1. Komisija je prejela vlogo 22. januarja 2010, dodatne informacije pa do 28. aprila 2010.

2. Vloga izpolnjuje pogoje za uporabo sredstev iz ESPG, kot je določeno v členu 2(b) Uredbe (ES) št. 1927/2006, in je bila predložena v roku 10 tednov v skladu s členom 5 navedene uredbe.

Povezava med odpuščanjem presežnih delavcev in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije ali svetovne finančne in gospodarske krize

3. Danska za vzpostavitev povezave med odpuščanjem presežnih delavcev ter svetovno finančno in gospodarsko krizo pojasnjuje, da so bila zadevna podjetja večinoma vključena v proizvodnjo strojev in naprav za sektor ladjedelništva. Skupnost evropskih ladjedelniških združenj (Community of European Shipyards Association) je pripravila grobo oceno svetovnih potreb v zvezi z gradnjo ladij (Guestimate on World Shipbuilding Requirements) do leta 2014, v kateri je navedeno, da je svetovna finančna kriza spremenila več pogojev in pričakovanj glede prihodnjega razvoja trga. Skupek dejavnikov je povzročil, da so se potrebe po gradnji ladij zmanjšale, do konca leta 2008 oz. začetka leta 2009 pa so se nova naročila skoraj povsem ustavila. Poleg tega je pričakovati, da se bo preklicalo okrog 10 % naročil za gradnjo novih ladij. Za več naročenih ladij se bo dobavni rok podaljšal.

Po ocenah Skupnosti evropskih ladjedelniških združenj bo leta 2011 okrog 30 % flote presežne, zato bo od skupnih naročil 566 milijonov ton nosilnosti (dwt) preklicanih okrog 53 milijonov ton nosilnosti (dwt). Zaradi krize je po vsem svetu že veliko ladij brez posla ali njihove zmogljivosti niso v celoti izkoriščene. V prihodnosti se pričakuje, da se bo ladjedelništvo prestavilo na območja z nizkimi stroški, zlasti v Azijo, kjer se je tržni delež v obdobju pred krizo izjemno dvignil (vir: Lloyds Register Fairplay po navedbah Skupnosti evropskih ladjedelniških združenj). Zato ni verjetno, da bi se lahko podjetja, ki jih ta vloga zadeva, po koncu krize vrnila na normalno raven proizvodnje.

4. V primeru podjetja MAN Diesel (ki je s 541 presežnimi delavci odpustil največje število delavcev v tej vlogi) je upad proizvodnje pomenil, da bo v letu 2010 uporabljal le 23 % svojih proizvodnih zmogljivosti, v letu 2011 pa le 3 %, tako da nadaljevanje proizvodnje v Frederikshavnu ne bi bilo več upravičeno. Druge družbe so v glavnem podizvajalke večjih industrijskih podjetij iz Nemčije in Azije. Ker je zaradi krize upadlo povpraševanje v teh podjetjih, je to povzročilo zmanjšanje proizvodnje v družbah na severu Jutlanda.

Prikaz števila odpuščenih presežnih delavcev in skladnost z merili iz člena 2(b)

5. Danska je to vlogo vložila na podlagi merila za pomoč iz člena 2(b) Uredbe (ES) št. 1927/2006, ki zahteva vsaj 500 presežnih delavcev v devetmesečnem referenčnem obdobju v oddelku NACE Revizija 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah po ravni NUTS II.

6. V vlogi je za referenčno obdobje od 15. februarja 2009 do 14. novembra 2009 navedenih 1 122 presežnih delavcev v 45 podjetjih v sektorju, razvrščenem v oddelek 28 NACE Revizija 2 (proizvodnja strojev in naprav), nahajajo pa se v regiji Nordjylland (DK05) po ravni NUTS II. Število vseh teh presežnih delavcev je izračunano v skladu s prvo alineo člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1927/2006.

Pojasnitev nepredvidene narave navedenega odpuščanja presežnih delavcev

7. Danski organi trdijo, da resnosti svetovne kreditne krize in njenega posledičnega vpliva na finančne trge ni bilo mogoče predvideti. Družba MAN Diesel je imela na začetku zadnje četrtine leta 2008 naročila za naslednji dve leti, dobava pa je bila načrtovana za konec leta 2010 oz. začetek leta 2011. Toda od septembra oz. oktobra 2008 so se nova naročila za naslednjih 12 mesecev popolnoma ustavila, čemur so sledili preklici obstoječih naročil (družba MAN je po ocenah izgubila 40 % naročil).

Opredelitev podjetij, ki odpuščajo, in delavcev, za katere je predvidena pomoč

8. Vloga se nanaša na 1 122 presežnih delavcev v devetmesečnem referenčnem obdobju. Od skupaj 1 122 delavcev je pomoč predvidena za 951 delavcev. Pričakuje se, da je 153 delavcev, za katere pomoč ni predvidena, že našlo novo zaposlitev ali da so se iz regije odselili ali predčasno upokojili in jih torej ukrepi iz paketa ESPG ne zanimajo.

9. Navedba zadevnih 45 podjetij in število delavcev, ki so jih odpustili v vsakem izmed njih:

Podjetje Število presežnih delavcev Metoda

MAN Diesel A/S 541 1

A/S Hydrema Production 11 1

SAWO A/S 9 1

He-Va ApS 2 1

Morsø Jernstøberi 3 1

Morsø Køl & Frys 1 1

AP Gyllevogne 2 1

Peter Kibsgaard 1 1

Akea Automation asp 10 1

Sjørring Maskinfabrik 36 1

Cimbria Manufacturing A/S 38 1

Elster-Instromet A/S 3 1

Brüel International A/S 1 1

Hydra Tech A/S 11 1

Carnitech A/S 52 1

Carna Lift 1 1

Siemens Wind Power A/S 145 1

A/S Dybvad Stål Industri 12 1

Borup Andersens Maskinfabrik ApS 4 1

Univeyor A/S 50 1

REO-PACK A/S 6 1

Dantherm Power A/S 11 1

Dantherm Filtration A/S 10 1

Aagaard A/S 19 1

Hycon A/S 7 1

Hamworthy Svanehøj A/S 44 1

JB Contractors 6 1

Aalborg Maskinfabrik A/S 2 1

System Cleaners A/S 5 1

NB Ventilation A/S 3 1

Nilfisk Alto Food Division 6 1

Flex Coli A/S 5 1

GVA A/S 5 1

PanPac Engineering A/S 1 1

Inelco A/S 2 1

Carsø A/S 5 1

ESS Graphic A/S 1 1

Scantool Group A/S 9 1

Silvatec Skovmaskiner A/S 16 1

Kss-Kraner A/S 1 1

Danilift A/S 3 1

Fransgård Maskinfabrik A/S 1 1

Carnitech Salmon A/S 16 1

Inno Steel A/S 3 1

Maach Technic A/S 2 1

Skupaj 1 122

10. Razčlenitev delavcev, za katere je predvidena pomoč:

Kategorija Število Odstotek

Moški 876 92,1

Ženske 75 7,9

Državljani EU 951 100,0

Nedržavljani EU 0 0,0

Stari od 15 do 24 let 53 5,6

Stari od 25 do 54 let 796 83,7

Stari od 54 do 64 let 101 10,6

Stari nad 65 let 1 0,1

Noben delavec nima dolgotrajnega zdravstvenega problema / ni invaliden.

11. Po poklicnih kategorijah je razčlenitev naslednja:

Kategorija Število Odstotek

Vodilni menedžerji 10 1,0

Delovna mesta, za katere je potreba najvišja raven znanja in kvalifikacij na danem področju 32 3,4

Delovna mesta, za katere je potrebna srednja raven znanj in kvalifikacij 35 3,7

Uradniška delovna mesta 25 2,6

Fizična dela, kovinarji, strojni mehaniki (izobražena delovna sila) 384 40,4

Upravljavec procesov in strojev, delovna mesta v prevozu in gradbeništvu.

Delovna mesta pri nepremičnih strojih in napravah, upravljavec

industrijskih strojev (kvalificirana delovna sila). 146 15,4

Druga delovna mesta, fizična dela v predelovalni industriji

(nekvalificirana delovna sila) 319 33,5

Skupaj 951 100,0

12. Danska je v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1927/2006 potrdila, da je uporabila politiko enakosti žensk in moških ter politiko nerazlikovanja ter da ju bo v različnih fazah izvajanja in še zlasti pri dostopu do ESPG še naprej uporabljala.

Opis zadevnega ozemlja ter njegovih organov in zainteresiranih strani

13. Regija Nordjylland je s skoraj 600 000 prebivalci najmanjša regija na Danskem, ki ima tudi najmanjšo gostoto prebivalstva. Kar zadeva stopnjo zaposlenosti in dohodek, zaostaja za ostalo Dansko. V regiji je 11 občin: od občine Læsø, ki ima manj kot 2 000 prebivalcev, do občine Aalborg s skoraj 200 000 prebivalci. Kar zadeva poklicno strukturo, so v regiji številna mala in srednja podjetja, ki tradicionalno zaposlujejo le maloštevilne visokokvalificirane delavce. Zato je v regiji posebej visok delež kvalificirane in nekvalificirane delovne sile ter obenem le nekaj velikih globalno usmerjenih podjetij kot dodatek globalne gonilne sile.

14. Na zadevnem območju je glavni pristojni organ občina Frederikshavn. Druge zainteresirane strani so regionalni in mestni organi zadevnih območij ter izobraževalne ustanove in ustanove za usposabljanje, ki bodo lahko vključene v projekt po povabilu k oddaji ponudb. Regija in občine ter izobraževalne ustanove v regiji bodo sodelovale v usmerjevalni skupini, pri dialogu in v sparing skupini.

Pričakovani vpliv presežnih delavcev na stopnjo zaposlenosti na lokalni, regionalni ali državni ravni

15. Danska trdi, da je regija Nordjylland odvisna zlasti od industrijskega sektorja, ki ga je sedanja kriza posebej hudo prizadela. Tako je v regiji 38 % brezposelnih iz industrijskega sektorja, v ostali državi pa le 25 %.

16. Presežni delavci iz vloge regije Nordjylland so še toliko resnejša težava za regijo, ker se pričakuje, da sektor tudi po koncu krize ne bo ponovno zacvetel, saj bodo nova naročila večinoma izvršena na Daljnem vzhodu, kjer so nižji stroški. Zato je cilj predloga preusmeriti presežne delavce na nova področja učinkovitejših energetskih rešitev v ladjedelništvu in gradbeništvu ter jih pripraviti na delovna mesta v sektorju znanja in storitvenem sektorju.

Usklajeni sveženj prilagojenih storitev, ki jih je treba financirati, in razčlenitev predvidenih stroškov zanj, vključno z njegovim dopolnjevanjem z ukrepi, financiranimi iz strukturnih skladov

17. Predlog zajema naslednje ukrepe, katerih kombinacija tvori usklajeni sveženj individualno prilagojenih storitev za ponovno vključevanje delavcev na trg dela:

18. Opredelitev in vzporejanje kvalifikacij: Vsem udeležencem so zagotovljeni opredelitev kvalifikacij in njihovo vzporejanje z željami udeležencev ter osnovno izobraževanje; cilj tega ukrepa je, da se nezaposlenim osebam pomaga povečati prilagodljivost in nakazati ustrezne možnosti za prekvalifikacijo. Usposabljanje bo trajalo štiri tedne ter bo sestavljeno iz skupinskih učnih ur in individualnega mentorstva (coaching). Namen usposabljanja je, da brezposelni dobijo popoln načrt ukrepanja in znanje o trenutnem stanju na trgu dela ter da se sprijaznijo z idejo o zamenjavi stroke. Temu sledi ugotavljanje, kako se opredelitev in vzporejanje želja in zanimanj vsakega zaposlenega ujema z dejanskimi ponudbami, ki so predvidoma na voljo. Pri tem ukrepu bo sodelovalo 951 delavcev.

19. Dodatno splošno izobraževanje: Ta ukrep bo zajemal izredni tečaj pripravljalnega izobraževanja odraslih (FVU), da bo vse osebe, ki najbolj potrebujejo finančna sredstva, pripravil na spremembe (okrog 345 udeležencev), ter tečaj dopolnilnih znanj na srednješolski ravni za zadevne delavce, ki so obiskovali srednjo šolo in želijo nadaljevati izobraževanje (okrog 50 udeležencev).

20. Podpora mladim nezaposlenim osebam pri izobraževanju: S tem ukrepom se spodbuja mlade, da začnejo ali nadaljujejo izvenšolsko izobraževanje ali izobraževanje na nadaljnji ravni. Namenjeno je pomoči pri zasebnih inštrukcijah ali nakupu knjig med prvim letom izobraževanja (50 udeležencev).

21. Dodatno strokovno izpopolnjevanje na področju pomorstva: Uvod v področje pomorstva, dopolnjen s posebnimi tečaji za pridobivanje znanj in sposobnosti, ki jih bodo izbrali brezposelni na področjih v zvezi z ohranjanjem energije in večjo energetsko učinkovitostjo, usmerjenih v prihodnost; vsak brezposelni bo izmed tečajev izbral individualen sklop v modularni obliki, odvisno od tega, na katerem področju se želi specializirati. Ta ukrep bo namenjen 394 udeležencem, vsak tečaj pa bo trajal 20 dni.

22. Dodatno strokovno izpopolnjevanje na področju obnovljivih virov energije in energetske optimizacije: Prehod na delovno mesto na področju obnovljivih virov energije in energetske optimizacije je poenostavljen z uvodnim usposabljanjem o tem področju, dopolnjen pa je s posebnimi tečaji za pridobivanje znanj in sposobnosti, ki jih bodo izbrali brezposelni. Vsak brezposelni bo izmed ponujenih priznanih tečajev izbral individualen sklop v modularni obliki, odvisno od tega, na katerem področju se želi specializirati. Ta ukrep bo namenjen 294 udeležencem, vsak tečaj pa bo trajal 15 dni.

23. Tečaji v podjetjih: Če bo brezposelnim ponujena zaposlitev, jim bo ponujeno tudi usposabljanje v podjetju, da bodo zapolnili morebitne pomanjkljivosti v znanju in spretnostih. Na ta način bo pomoč prejelo 100 delavcev.

24. Tečaj podjetništva : Šesttedenski tečaj zajema uvod v delovanje podjetja in vodenje podjetja. Ocenjuje se, da se bo za ta ukrep odločilo 50 delavcev.

25. Mentorstvo za podjetnike: Potencialni podjetnik je v prvem letu upravičen do pomoči, ki mu jo na več učnih urah zagotavlja dodeljeni mentor, ki je v panogi strokovno podkovan. Ocenjuje se, da se bo za ta ukrep odločilo 45 delavcev.

26. Tečaj o razvoju proizvodov: Podjetnik se lahko udeleži tečaja o razvoju proizvodov, v postopku razvoja in testiranja ideje pa lahko sodeluje s sparing partnerjem. Ocenjuje se, da se bo za ta ukrep odločilo 45 delavcev.

27. Odhodki za izvajanje ESPG, ki se vključijo v vlogo v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1927/2006, zajemajo pripravo, upravljanje in nadzor ter obveščanje javnosti in oglaševanje.

28. Prilagojene storitve, ki so jih predstavili danski organi, so dejavni ukrepi na trgu dela v okviru upravičenih ukrepov iz člena 3 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Danski organi ocenjujejo, da skupni stroški teh storitev znašajo 11 571 322 EUR, odhodki za izvajanje ESPG pa 604 008 EUR (kar je 5,2 % celotnega zneska). Skupni zaprošeni prispevek iz ESPG je 7 521 359 EUR (65 % skupnih stroškov).

Ukrepi | Ocenjeno število delavcev, za katere je predvidena pomoč | Ocenjeni stroški na delavca, za katerega je predvidena pomoč (v EUR) | Skupni stroški (ESPG in nacionalno sofinanciranje) (v EUR) |

Individualno prilagojene storitve (prvi odstavek člena 3 Uredbe (ES) št. 19272/2006) |

Opredelitev in vzporejanje kvalifikacij | 951 | 3 020 | 2 872 020 |

Dodatna splošna izobrazba | 345 | 8 690 | 2 998 050 |

Podpora mladim nezaposlenim osebam pri izobraževanju | 50 | 8 090 | 404 500 |

Strokovno usmerjeno izpopolnjevanje na področju pomorstva | 394 | 5 245 | 2 066 530 |

Strokovno usmerjeno izpopolnjevanje na področju energetike | 294 | 3 931 | 1 155 714 |

Tečaji v podjetjih | 100 | 4 030 | 403 000 |

Tečaj podjetništva | 50 | 5 870 | 293 500 |

Mentorstvo za podjetnike | 45 | 11 950 | 537 750 |

Tečaj o razvoju proizvodov | 45 | 5 250 | 236 250 |

Vmesni seštevek za individualno prilagojene storitve | 10 967 314 |

Odhodki za izvajanje ESPG (tretji odstavek člena 3 Uredbe (ES) št. 1927/2006) |

Priprave | 90 717 |

Upravljanje | 302 391 |

Obveščanje javnosti in oglaševanje | 120 900 |

Nadzor | 90 000 |

Vmesni seštevek odhodkov za izvajanje ESPG | 604 008 |

Skupni ocenjeni stroški | 11 571 322 |

Prispevek iz ESPG (65 % skupnih stroškov) | 7 521 359 |

29. Danska potrjuje, da navedeni ukrepi dopolnjujejo ukrepe, financirane iz strukturnih skladov. Danska bo za dejavnosti, financirane iz ESPG, zagotovila tudi jasno revizijsko sled; prav tako potrjuje, da za druga sredstva EU ne bo zaprosila niti jih ne bo uporabila za te dejavnosti.

Datum, ko so se individualno prilagojene storitve za zadevne delavce začele izvajati ali naj bi se začele izvajati

30. Danska je individualno prilagojene storitve za prizadete delavce, vključene v usklajeni sveženj storitev, za katerega je zaprošeno sofinanciranje s strani ESPG, začela izvajati 1. aprila 2010. Ta datum zato pomeni začetek obdobja upravičenosti za kakršno koli pomoč v okviru ESPG. Ker je ta datum poznejši od datuma vloge, a ne več od treh mesecev, je v skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1927/2006 končni datum, do katerega je treba izvesti upravičene ukrepe 31. marec 2012.

Postopki za posvetovanje s socialnimi partnerji

31. Vlogo za ESPG sta pripravili mestna občina Frederikshavn in regija Nordjylland v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi občinami, lokalnimi uradi za pospeševanje trgovine, sindikati, izobraževalnimi ustanovami delodajalcev v danski industriji in občinskimi zavodi za zaposlovanje. Za vse zainteresirane strani je v letu 2010 predvidena konferenca o uporabi sredstev.

32. Danski organi so potrdili, da so bile izpolnjene zahteve iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti o kolektivnem odpuščanju delavcev.

Informacije o ukrepih, ki so obvezni na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb

33. Kar zadeva merila iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1927/2006, so danski organi v svoji vlogi:

34. potrdili, da finančni prispevek iz ESPG ne nadomešča ukrepov, za katere so v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja,

35. pokazali, da predvideni ukrepi pomenijo pomoč za posamezne delavce in se ne smejo uporabiti za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev,

36. potrdili, da zgoraj navedeni upravičeni ukrepi ne prejemajo pomoči iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti.

Sistemi upravljanja in nadzora

37. Danska je Komisijo uradno obvestila, da bodo finančni prispevek upravljali in nadzorovali isti organi, ki upravljajo in nadzorujejo prispevke Evropskega socialnega sklada, katerega organ upravljanja je prav tako danski organ za podjetništvo in gradbeništvo. Eden od oddelkov tega organa bo prevzel vlogo organa za potrjevanje. Organ za revizijo bo Controllerfunction EU v danskem organu za podjetništvo in gradbeništvo.

Mestna občina Frederikshavn bo prejemala in upravljala sredstva iz ESPG. Imenovala bo koordinatorja projekta in upravnega referenta, ki bosta vodila pobude za delavce, za katere je predvidena pomoč. Regija Nordjylland bo podrobno spremljala projekt in sodelovala v usmerjevalni skupini tega procesa.

Financiranje

38. Na podlagi vloge Danske je predlagani prispevek iz ESPG za usklajeni sveženj prilagojenih storitev 7 521 359 EUR, kar je 65 % skupnih stroškov. Dodelitev sredstev iz Sklada, ki jo predlaga Komisija, temelji na informacijah, ki jih je predložila Danska.

39. Ob upoštevanju največjega možnega zneska finančnega prispevka iz ESPG v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1927/2006 in možnosti za prerazporeditev odobrenih sredstev Komisija predlaga uporabo sredstev ESPG v celotnem navedenem znesku, ki se dodeli v okviru razdelka 1a finančnega okvira.

40. Po dodelitvi zaprošenega zneska finančne pomoči bo za dodelitve v zadnjih štirih mesecih leta ostalo na voljo več kot 25 % največjega letnega zneska, namenjenega ESPG, kot določa člen 12(6) Uredbe (ES) št. 1927/2006.

41. S predložitvijo tega predloga za uporabo sredstev ESPG namerava Komisija začeti poenostavljeni postopek tristranskih pogovorov v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, da bi se doseglo soglasje obeh vej proračunskega organa glede potrebe po uporabi sredstev ESPG in glede potrebnega zneska. Komisija poziva vejo proračunskega organa, ki bo na ustrezni politični ravni prva dosegla soglasje o osnutku predloga za uporabo sredstev, naj o svojih namerah obvesti drugo vejo in Komisijo. V primeru nestrinjanja ene od obeh vej proračunskega organa bo sklican uradni tristranski sestanek.

42. Komisija ločeno pripravi zahtevek za prerazporeditev za vnos posebnih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil v proračun za leto 2010 v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006.

Vir odobritev plačil

31. Ob upoštevanju trenutnega poteka izvajanja je mogoče predvideti, da odobritve plačil, ki so za leto 2010 na voljo na proračunski vrstici 01 04 04 „Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost – Program za podjetništvo in inovativnost“, v tem letu ne bodo v celoti porabljene.

32. V to vrstico so vključeni odhodki v zvezi z izvajanjem finančnega instrumenta tega programa, katerega glavni namen je poenostaviti dostop MSP do sredstev. Med prenosi na skrbniške račune, ki jih upravlja Evropski investicijski sklad, in izplačili upravičencem je vedno zamik. Finančna kriza močno vpliva na napovedi glede izplačil za leto 2010. Da bi se izognili presežku sredstev na skrbniških računih, je bila metodologija izračunavanja odobritev plačil pregledana, pri tem pa so se upoštevala pričakovana izplačila. Zato je mogoča prerazporeditev zneska 7 521 359 EUR.

43. Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2010/001 DK/Nordjylland, Danska)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[5] in zlasti točke 28,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji[6] ter zlasti člena 12(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[7],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2) Področje uporabe ESPG se je razširilo na vloge, vložene od 1. maja 2009, da bi se vključila pomoč za delavce, ki so postali presežni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

(3) Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev ESPG do letne zgornje meje v višini 500 milijonov EUR.

(4) Danska je 22. januarja 2010 po odpuščanju presežnih delavcev v sektorju proizvodnje strojev in naprav v regiji Nordjylland vložila vlogo za finančni prispevek iz ESPG ter jo do 28. aprila 2010 dopolnila z dodatnimi informacijami. Ta vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Komisija zato predlaga uporabo zneska 7 521 359 EUR.

(5) Zato je treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo, ki jo je predložila Danska –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 se iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) uporabi vsota 7 521 359 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti .

V xxx,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

[2] UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

[3] Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

[4] V skladu s tretjim odstavkom člena 3 Uredbe (ES) št. 1927/2006.

[5] UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

[6] UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

[7] UL C […], […], str. […].