20.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 308/44

A.

ker Pogodba o Evropski uniji in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah določata vrednote, na katerih temelji Unija, v praksi pa vseh ugodnostih iz Listine o temeljnih pravicah ne uživajo vsi, ki živijo v Evropski uniji, zlasti ne pripadnice etničnih manjšin, vključno s tistimi, ki so žrtve nasilja, trgovine z ljudmi in revščine; ker so te vrednote skupne družbam držav članic, v katerih vladajo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost in enakost spolov;

B.

ker člen 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi pripadnosti etnični manjšini; ker so mnoge etnične manjšine, ki živijo v Evropski uniji, še vedno žrtev diskriminacije, socialne izključenosti in segregacije,

C.

ker je enaka obravnava temeljna pravica vseh državljanov in ne privilegij, in ker bi morala biti strpnost splošna drža v življenju in ne usluga, ki se prizna le nekaterim; ker se je treba proti vsem oblikam diskriminacije boriti z enako močjo,

D.

ker pripadnice etničnih manjšin niso zapostavljene zgolj v primerjavi s pripadnicami večine, temveč tudi v primerjavi z moškimi pripadniki etničnih manjšin,

E.

ker je celovit pristop Evropske unije ključen za skladno politiko vključevanja pripadnic etničnih manjšin v družbo in naj zato vključuje ukrepe za boj proti diskriminaciji, za lažji dostop do stanovanja, zaposlovanja, izobraževanja, zdravstvenega varstva in socialnih storitev ter za doslednejše spoštovanje temeljnih pravic,

F.

ker ni splošno sprejete pravne opredelitve etničnih manjšin; ker bi morali biti načeli enakih možnosti in enake obravnave, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, razumevanju in sprejemanju, temelj politik Unije za vse njene prebivalce, ne glede na njihov izvor,

G.

ker to, da imajo prav vsi enak dostop do kakovostnega izobraževanja, prispeva k lažjemu vključevanju na trg dela in krepi splošno kakovost življenja; ker v nekaterih državah članicah etnične manjšine niso polno in enakopravno udeležene v splošnih izobraževalnih sistemih; ker morajo izobraževalni sistemi privzgajati vrednote strpnosti in enakopravnosti, da bi v Uniji zagotovili razvoj demokratične in odprte družbe,

H.

ker okrepljeno upoštevanje vidika spola koristi politiki integracije državljanov tretjih držav, kar je nujno potrebno, da bi upoštevali posebne potrebe pripadnic etničnih skupin,

I.

ker bi bilo treba vključevanje pripadnic etničnih skupin v družbo spodbujati s politiko priseljevanja, azilno politiko in zakonodajo na teh področjih,

J.

ker je potreben ciljno usmerjen pristop k vključevanju pripadnic etničnih manjšin v družbo, da se izognemo pojavu večplastne diskriminacije, stereotipnih predstav, stigmatizacije in etnične segregacije,

K.

ker razlike v kulturi, tradiciji in/ali veri ne bi smele ovirati vključevanja pripadnic etničnih manjšin in priseljenk,

L.

ker je zbiranje ločenih podatkov pogoj za varstvo in spodbujanje človekovih pravic žensk in etničnih manjšin in ker mnoge težave niso opredeljene, ker pač ni statističnih podatkov, zato tudi ni bila sprejeta nobena ciljno usmerjena politika,

M.

ker sicer obstajajo številni primerni instrumenti in politike za vključevanje pripadnic etničnih manjšin v družbo, vendar njihovo izvajanje na nacionalni ravni ni celovito, na ravni Unije pa ni usklajevanja,

N.

ker je večina pripadnic etničnih manjšin žrtev večplastne diskriminacije in so bolj izpostavljene socialni izključenosti, revščini in zelo hudim kršitvam človekovih pravic, kot sta trgovina z ljudmi in prisilna sterilizacija, kot ženske iz večinske družbe ali moški pripadniki manjšinskih skupin,

O.

ker so pripadnice etničnih manjšin zaradi slabšega socialno-ekonomskega statusa mnogih izmed njih omejene pri izvrševanju svojih temeljnih pravic in dostopanju do sredstev, vključno v zvezi z reproduktivnim in spolnim zdravjem, kar otežuje postopek vključevanja,

P.

ker zdravstveno stanje žensk vpliva ne le na njihovo zdravje, temveč tudi na zdravje njihovih otrok,

Q.

ker bosta dejavno udejstvovanje žensk v družbi in njihovo uspešno vključevanje pozitivno vplivala na njihove otroke in na prihodnje rodove,

R.

ker lahko socialna izključenost pripadnic etničnih manjšin pripelje do težav s finančno neodvisnostjo, ki lahko povzročajo neposredne in posredne stroške za skupnost in javni proračun,

S.

ker je večina pripadnic etničnih manjšin bolj izpostavljena različnim oblikam nasilja in izkoriščanja, ki ju povzročajo moški, če niso integrirane kot ženske iz večinske družbe,

T.

ker bi družbenemu vključevanju koristila pogostejša in redna posvetovanja s pripadnicami etničnih manjšin na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni,

1.

poudarja, da ni splošno sprejete pravne opredelitve etničnih manjšin in da ta pojem zajema širok razpon razmer, v katerih so različne etnične manjšine v državah članicah EU;

2.

poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in združenji civilne družbe zagotovijo redno zbiranje in analizo podatkov, ki bodo ločeni po spolu in etnični pripadnosti, hkrati pa v skladu z določbami o varstvu osebnih podatkov, o vprašanjih, ki se nanašajo na vključevanje v družbo, kot so dostop do izobraževanja, trga dela, socialne varnosti, zdravstva in stanovanja;

3.

meni, da je izredno pomembno, da se obstoječa zakonodaja pravočasno izvede in da države članice prenesejo ustrezne direktive; meni, da je potrebno bolj strukturirano sodelovanje med evropsko, nacionalno, regionalno in lokalno politiko v zvezi z etničnimi manjšinami, da se doseže trajnosten učinek in oblikujejo boljše politike na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni; oblikovalce politike na vseh ravneh spodbuja, naj se z ženskami, katerih pravice so prizadete, njihovimi skupnostmi in organizacijami, ki so dejavne na tem področju, posvetujejo o politikah in ukrepih, katerih cilj je izboljšanje družbenega vključevanja pripadnic etničnih manjšin;

4.

opozarja na pomen izobraževanja o sprejemanju različnih kultur in posledicah diskriminacije in predsodkov; ugotavlja, da odgovornost za dejansko vključevanje nosijo tako etnične manjšine kot večinska družba, obe strani pa si morata prizadevati za medsebojno povezovanje, da bi dosegli družbeno enotnost;

5.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za ohranjanje znanja in spretnosti pripadnic etničnih manjšin in jim zagotovijo boljše možnosti za dostop do trga dela, cenovno dostopno in kakovostno varstvo otrok ter dostop do izobrazbe, usposabljanja in dodatnega strokovnega usposabljanja; poziva k učinkovitemu izvajanju politik za pripadnice etničnih manjšin in k oblikovanju jasnih, hitrih postopkov za priznavanje znanja, spretnosti in kvalifikacij;

6.

opaža pomen vzorov pri integraciji in podpira izmenjavo najboljših praks iz tistih držav članic, ki imajo več izkušenj s preprečevanjem socialne izključenosti; spodbuja oblikovalce politike na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni naj se posvetujejo z organizacijami pripadnic etničnih manjšin o politiki in ukrepih za vključevanje pripadnic etničnih manjšin v družbo; poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo ukrepe za spodbujanje medkulturnih in družbeno-kulturnih mediatorjev v Evropski uniji;

7.

meni, da se mora proces vključevanja začeti v zgodnjem življenjskem obdobju, da se ponudijo učinkovite alternative za boj proti revščini in socialni izključenosti; zato odločno meni, da je potreben institucionalni okvir za takšne socialne in izobraževalne storitve za otroke in družine, ki bodo ustrezale posamezni skupnosti ter regionalnim in osebnim potrebam, ob zajamčenem enakem dostopu do kakovostnih storitev, zato Komisijo poziva, naj zagotovi posebno podporo programom zgodnjega vključevanja;

8.

poziva Komisijo, naj prek evropskega socialnega sklada, države članice pa prek nacionalnih socialnih skladov spodbujajo podjetniške priložnosti, posebej namenjene pripadnicam etničnih manjšin, in v ta namen organizirajo seminarje in delavnice o podjetništvu ter objavljajo razvojne projekte;

9.

poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z nevladnimi organizacijami izvajajo kampanje ozaveščanja, namenjene pripadnicam etničnih manjšin, pa tudi splošni javnosti, in naj zagotovijo popolno izvajanje ustreznih določb za boj proti diskriminatornim kulturnim navadam in patriarhalnim vzorcem, da se prepreči polarizacija in onemogočijo prevladujoči spolni stereotipi ter družbena stigmatizacija, na katerih temelji nasilje nad ženskami, in zagotovijo, da nasilja ne bo možno upravičevati z običaji, tradicijo ali verskimi razlogi;

10.

poudarja, da je potrebno več medsektorskih raziskav in kazalcev o vplivu diskriminacije in socialne izključenosti na pripadnice manjšinskih skupnosti na ozemlju EU, da bi lahko oblikovali ciljno usmerjene integracijske politike; v tem smislu spodbuja Komisijo, zlasti generalni direktorat za raziskave, naj financira tovrstne raziskovalne projekte;

11.

spodbuja dejavno politično in družbeno udeležbo pripadnic etničnih manjšin na vseh družbenih področjih, tudi v političnem vodstvu ter izobraževalnem in kulturnem življenju, za boj proti sedanji prenizki udeležbi žensk;

12.

poudarja, da sta povečanje ekonomske neodvisnosti in krepitev vloge žensk osrednja dejavnika pri zagotavljanju njihove polne udeleženosti v družbi;

13.

poziva države članice, naj spoštujejo temeljne pravice vseh žensk, tudi pripadnic etničnih manjšin, zlasti pri njihovem dostopanju do zdravstvenega in sodnega varstva, pravne pomoči, pravnih informacij in stanovanja;

14.

spodbuja Komisijo, države članice in regionalne in lokalne oblasti, naj si dejavno prizadevajo za izboljšanje in olajšanje dostopa do izobraževanja, pri čemer naj posebno pozornost namenijo učenju jezikov (še zlasti uradnih jezikov posameznih držav) in možnostim vseživljenjskega in visokošolskega izobraževanja za deklice in ženske, pripadnice etničnih manjšin, da se prepreči razlika med spoloma pri stopnji izobrazbe, ki lahko vodi v izključitev s trga dela in revščino;

15.

poudarja, da tudi pripadnice etničnih manjšin potrebujejo dostop do večjezičnih informacij o zdravstvenem varstvu; poudarja pomen medkulturnega izobraževanja za zdravstvene delavce v sodelovanju z ženskimi skupinami iz etničnih manjšin;

16.

poziva Komisijo, naj pri odločanju o politikah in ukrepih za vključevanje v družbo upošteva vidik spolov;

17.

poziva države članice, naj z ukrepi zagotovijo storitve v podporo preprečevanja nasilja nad ženskami na podlagi spola in za zaščito žensk pred njim, ne glede na njihov pravni status, rasno pripadnost, starost, spolno usmerjenost, etnični izvor ali versko prepričanje;

18.

poziva Komisijo in države članice, naj z zagotavljanjem sredstev za ciljno usmerjeno izobraževanje in ukrepe za ozaveščanje pripadnic etničnih manjšin o pravicah, ki jih že imajo, in tem, kaj lahko storijo v primeru njihovih kršitev, zagotovijo, da bo veljavna zakonodajo o enakosti spolov in proti diskriminaciji polno izvajana;

19.

poziva države članice, naj zagotovijo zaščito za žrtve večplastne diskriminacije, med katerimi je veliko pripadnic etničnih manjšin, in v pravni sistem vključijo nedvoumne klavzule in zavezujoče določbe o večplastni diskriminaciji;

20.

vztraja pri dejavni vlogi Evropskega inštituta za enakost med spoloma pri zbiranju podatkov in izvajanju raziskav o vprašanjih integracije pripadnic etničnih manjšin, ob dosledni uporabi načela o vključevanju načela enakosti med spoloma in spodbujanju prednostnih nalog na področju vključevanja v družbo;

21.

poziva Agencijo za temeljne pravice, naj vidik prečne enakosti spolov in pravic žensk vključi v vse vidike večletnega okvirnega programa in dejavnosti, ki mu bodo sledile, vključno z dejavnostmi za boj proti etnični diskriminaciji in zaščito temeljnih pravic Romov;

22.

poziva Evropski inštitut za enakost med spoloma, naj sistematično zbira podatke, ki bodo ločeni po spolu in etnični pripadnosti, pa tudi na drugih podlagah, ter objavlja rezultate, ki bodo prav tako ločeni po spolu in etnični pripadnosti; poudarja potrebo po primernih mehanizmih zbiranja in varovanja podatkov, da ne bi prihajalo do njihove zlorabe, npr. za rasno profiliranje;

23.

poudarja ključno vlogo nacionalnih organov za vprašanja enakosti med spoloma pri nudenju podpore in pomoči žrtvam diskriminacije in pri njihovem obveščanju o pravicah in dolžnostih; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo nacionalni organi za vprašanja enakosti med spoloma učinkoviti in neodvisni in bodo razpolagali z zadostnimi finančnimi in človeškimi viri za posamezne oblike diskriminacije, pa tudi za večplastno diskriminacijo; poziva nacionalne organe za vprašanja enakosti med spoloma, naj razvijejo orodja in pripravijo usposabljanje o večplastni diskriminaciji, vključno s specifičnim položajem pripadnic etničnih manjšin;

24.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.