52010DC0769

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 20.12.2010

COM(2010) 769 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

Odstranjevanje čezmejnih davčnih ovir za državljane EU

SEC(2010) 1576 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

Odstranjevanje čezmejnih davčnih ovir za državljane EU

UVOD

Od leta 1992 naprej so državljani držav članic Evropske unije državljani EU in hkrati državljani svojih držav članic porekla. 500 milijonov državljanov EU ima na podlagi prava EU pravico, da se znotraj Unije preseli v drugo državo, tam študira, dela ali se upokoji ter da nakupuje in investira v drugih državah EU.

Evropska komisija je v svoji strategiji Evropa 2020[1] za pametno, trajnostno in vključujočo rast v EU zaključila, da je treba za ponovno oživitev gospodarstva EU opogumiti državljane EU, da v polni meri sodelujejo na enotnem trgu in jim vliti zaupanje za to odločitev.

Vendar se v realnosti državljani EU pri čezmejnih dejavnostih na enotnem trgu spopadajo s številnimi težavami. Državljanom bi bilo treba omogočiti, da v polni meri izkoristijo svojo pravico, da so lahko dejavni prek nacionalnih meja znotraj EU, in sicer kot državljani, potrošniki, študentje, delavci, pacienti ali upokojenci. V Aktu o enotnem trgu[2] in Poročilu o državljanstvu EU[3] so opredeljeni ukrepi, ki jih je treba sprejeti na številnih področjih, tako da se lahko pravice državljanov EU v celoti izkoristijo. Eno od teh področij je obdavčenje.

V tem sporočilu so opredeljeni najbolj pereči čezmejni davčni problemi, s katerimi se spopadajo državljani, in navedene možne rešitve. Odvisno od primera lahko rešitve vključujejo spremembe nacionalnih davčnih pravil posameznih držav članic, da se odpravi diskriminacija, uvedbo skupnih pravil na ravni EU ali tesnejše sodelovanje med davčnimi upravami po EU na novih področjih ter pobude za informiranje in osveščanje. Davčna pravila ne bi smela odvrniti posameznikov od izkoriščanja prednosti notranjega trga.

TEžAVE, KI JIH IMAJO TRENUTNO DRžAVLJANI EU PRI čEZMEJNEM OBDAVčENJU

Zaradi težav, ki jih imajo s čezmejnim obdavčevanjem, posamezni državljani EU pogosto sprašujejo pri različnih kontaktnih točkah v okviru Evropske komisije, ki jih je mogoče najti na portalu Tvoja Evropa[4]. Letna poročila Tvoja Evropa – nasveti, SOLVIT in kontaktnih centrov Europe Direct kažejo, da prejmejo veliko poizvedb in pritožb od državljanov EU o obdavčenju, ki predstavljajo vsaj 3–4 % vseh letnih poizvedb in pritožb . Tudi zadevne službe Komisije[5], evropski potrošniški centri, evropska podjetniška mreža in evropske službe za zaposlovanje (EURES) v čezmejnih regijah prejmejo veliko različnih poizvedb in pritožb. Poleg tega je Komisija prejela ali si je ogledala veliko poročil o čezmejnih davčnih težavah, ki so jih pripravila čezmejna združenja. Ker so državljani EU čedalje bolj čezmejno dejavni, se bo število takšnih poizvedb in pritožb verjetno v prihodnosti še povečalo.

Velik del pritožb se nanaša na zapletenost pravil glede obdavčenja v tujini, na težave pri pridobivanju informacij o teh pravilih ter na pravice in obveznosti v skladu s temi pravili. Te težave pogosto nastanejo zaradi jezikovnih preprek, vendar se pritožbe nanašajo tudi na pomanjkljivo sodelovanje med davčnimi organi različnih držav. Druge pogoste pritožbe se nanašajo na nasprotujoče si informacije, ki jih dajejo različne službe davčnih organov držav članic, in na učinek naložitve lokalnih davkov tujim rezidentom.

Poleg tega

- se državljani EU, ki se preselijo, da bi začasno ali trajno delali v tujini, ali tisti, ki se dnevno vozijo na delo v drugo državo, predvsem pritožujejo zaradi težav pri tujih davčnih organih pri uveljavljanju davčnih olajšav in zmanjševanju davčne osnove. Pogosto se pritožujejo tudi zaradi višjih progresivnih davčnih stopenj, ki se uporabljajo za nerezidente, in višje obdavčitve tujega dohodka. V ospredju so tudi težave z dvojnim obdavčenjem, ki izhajajo iz konfliktov glede davčnega domicila, omejitev zneska razpoložljivega davčnega dobropisa v okviru dvostranskih pogodb o dvojnem obdavčenju ter v določenih primerih celo zaradi neobstoja takšnih pogodb;

- se državljani EU, ki kupujejo nepremičnine v državah, ki niso države, kjer imajo stalno prebivališče, pritožujejo, ker niso oproščeni plačila davkov na nepremičnine v tujini, ker nerezidenti niso upravičeni do odbitkov in nadomestil v primeru davčnih izgub pri nepremičninah ter ker morajo nerezidenti plačati višje davke ob registraciji nepremičnin;

- se tisti, ki investirajo v tuje premičnine, pritožujejo zaradi težav pri uveljavljanju ugodnosti pri davčnem odtegljaju;

- se tisti, ki vplačujejo v tuje pokojninske sklade, pritožujejo, ker takšnih prispevkov ni mogoče odbiti pri plačilu davka, zaradi dvojne obdavčitve pokojnin ter davčnih ovir pri čezmejnih prenosih pokojninskih sredstev;

- se je veliko državljanov EU, ki so podedovali nepremičnine v tujini, med drugim pritožilo zaradi pomanjkljivih določb, ki bi odpravile dvojno obdavčitev dediščine ter višje davke na dediščino za nerezidente;

- se potrošniki predvsem pritožujejo zaradi dvojne obdavčitve ob registraciji in/ali dajatev za uporabo vozila v cestnem prometu, ki jih morajo plačati, ko kupijo avto v državi članici, ki ni država njihovega stalnega prebivališča, ali ko prepeljejo avto v državo članico, ki ni država, kjer je registriran. Zdi se, da jih ima veliko težave pri razumevanju, kako se pravila EU glede prostega gibanja uporabljajo za obdavčenje in napačno sklepajo, da so pravila glede obdavčitve avtomobilov znotraj EU usklajena oz. da bi morala biti usklajena. Pritožujejo se tudi glede davčnih ovir pri čezmejnem nakupu blaga prek spleta ter težav pri čezmejnih nakupih. Poleg tega poizvedujejo o razlikah v trošarinah na alkohol in tobak v različnih državah in se pritožujejo zaradi težav pri uvozu takšnega nakupljenega blaga;

- se združenja umetnikov in glasbenikov ter drugi neodvisni izvajalci storitev pritožujejo zaradi zamud pri povračilu davkov, zadržanih na njihove honorarje, neobstoja enotne kontaktne točke v davčni upravi, strogih rokov, ki jih določijo davčni organi in jih je težko upoštevati, pomanjkljivega usklajevanja rokov za obračunavanje davkov in vlaganje zahtevkov za davčne olajšave ter težav, ki jih imajo pri ukvarjanju z zapletenimi davčnimi obrazci, ki se od države do države razlikujejo.

- podjetja pogosto izpostavljajo davčne ovire, ki preprečujejo čezmejno zaposlovanje, in zlasti način, kako različni davčni sistemi vzajemno delujejo.

To sporočilo želi na začetku razložiti, kako lahko Komisija pomaga državljanom EU, da najdejo rešitve za težave v zvezi z davčno diskriminacijo, s katero se spopadajo.

Uporaba služb Komisije za reševanje problemov in pravil iz Pogodbe EU lahko reši več problemov diskriminacije na davčnem področju, s katerimi se lahko spopadajo državljani EU, ko so čezmejno dejavni. Vendar ne more rešiti drugih problemov, kot je dvojno obdavčenje, ker hkrati veljata dva davčna sistema, ki med seboj nista skladna. Tudi ko davčna pravila v državah članicah dejansko niso v nasprotju s pravili iz Pogodbe, Komisija verjame, da na enotnem trgu ni primerno, da takšni problemi, kot je dvojna obdavčitev, neskladnosti med različnimi davčnimi sistemi in pomanjkljiv dostop do informacij o davčnih pravilih v državah članicah, odvrnejo posameznike, ko se odločajo za čezmejno dejavnost, ali jih kaznujejo, če se odločijo za to. Uskladitev vseh vidikov davčnih pravil držav članic ni niti potrebna niti izvedljiva. Vendar so potrebne rešitve, ki priznajo legitimne interese državljanov na področju prostega gibanja, kot je tista, določena v pogodbah. To lahko pomeni, da so za reševanje različnih davčnih problemov lahko potrebne različne ravni usklajevanja in sodelovanja med državami članicami.

Zato Komisija tudi meni, da je potrebno ukrepati na ravni EU, da bi bili davčni sistemi v različnih državah članicah bolj skladni. Sporočilo opisuje načrte na tem področju ter poziva Svet, Parlament in vse zainteresirane strani, naj dejavno sodelujejo pri reševanju teh vprašanj v skupni strategiji v korist državljanov EU.

ODPRAVA DISKRIMINACIJE V DAVčNEM PRAVU DRžAV čLANIC

Komisija pripisuje velik pomen odpravi diskriminacijskih davčnih pravil v državah članicah, da bi pomagala državljanom, ki želijo izkoristiti svojo svoboščino, da se lahko ukvarjajo s čezmejno dejavnostjo. Države članice ne smejo diskriminirati na podlagi državljanstva ali uporabljati neupravičenih omejitev pri izvrševanju štirih temeljnih svoboščin, ki so zajamčene s Pogodbami EU. Država članica lahko obravnava čezmejno in domačo situacijo različno samo v primeru, če to upravičujejo razlike v okoliščinah davkoplačevalcev.

Z leti, ko postajajo državljani EU bolj čezmejno dejavni, je postalo očitno, da obstaja več vidikov davčnega prava držav članic, ki so v nasprotju s pravili iz Pogodbe. Veliko opredeljenih problemov je že bilo obravnavanih in rešenih. Obravnavala so se predvsem pravila, ki se uporabljajo za čezmejni dohodek, nepremičnine v tujini, pokojnine, dividende, uvoz avtomobilov ter uvoz alkohola in tobaka. Podroben pregled takšnih primerov je mogoče najti v delovnem dokumentu služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu[6]. V tem dokumentu so navedene informacije o službah Komisije za reševanje problemov, ki so na voljo državljanom EU, in podani primeri vrst davčnih pravil v državah članicah, za katere je bilo ugotovljeno, da so neskladna s Pogodbami EU.

Komisija spodbuja državljane, naj jo opozorijo na probleme v zvezi z davčnim pravom držav članic EU, za katerega menijo, da bi bil lahko neskladen s pravom EU. Vsak državljan EU lahko uporabi kontaktne točke na portalu Tvoja Evropa, omenjenem pod točko 2. Poleg tega imajo vsi državljani EU pravico, da pri Evropski komisiji vložijo pritožbo o kakršni koli praksi države članice EU, za katero menijo, da ni v skladu s pravom EU.

Komisija pa s svoje strani namerava povečati prizadevanja, da bi

- zaradi pritožb o davčnem pravu držav članic in postopkov za ugotavljanje kršitev na davčnem področju državljanom zagotovila večjo preglednost in obveščenost;

- spremljala davčno zakonodajo držav članic in od držav članic sistematično zahtevala, da znotraj določenega roka odpravijo kakršne koli neskladnosti s pravom EU;

- spremljala, kako države članice EU izvajajo odločitve Sodišča na področju davkov in zagotavljala, da se izvajajo tudi v državah članicah, ki niso bile predmet odločitve;

- zagotovila, da imajo službe za svetovanje državljanom EU informacije, usposabljanje in dokumentacijo, da lahko obravnavajo pritožbe državljanov v zvezi s čezmejnimi davčnimi ovirami.

NAčRTOVANO UKREPANJE EU NA DOLOčENIH PODROčJIH

Komisija načrtuje določene ukrepe, da bi rešila najpomembnejše davčne probleme, s katerimi se spopadajo državljani EU v čezmejnih situacijah.

1. Dvojno obdavčevanje dohodka in kapitala

Komisija predvsem verjame, da je treba sprejeti ukrepe za dokončno rešitev problemov dvojnega obdavčenja v EU, ki bi presegla rešitve iz dvostranskih davčnih pogodb. Komisija trenutno preučuje probleme, s katerimi se spopadajo posamezniki in družbe, če so njihovi dohodki, dobički in kapital obdavčeni v več kot eni državi članici. Te probleme z dvojnim obdavčevanjem bo podrobno preučila v sporočilu, ki ga namerava sprejeti leta 2011, da bi na podlagi ocene učinka leta 2012 predstavila morebitne rešitve, kot je zavezujoč mehanizem za reševanje sporov, predlagan v nedavnem Montijevem poročilu[7], za odpravo pomanjkljivosti v dvostranskih sporazumih držav članic o dvojnem obdavčevanju dohodka in kapitala.

2. Davek na dediščino

Vprašanja v zvezi s čezmejnim davkom na dediščino se zdijo vse pogosteje razlog za zaskrbljenost državljanov EU. Sodišče Evropske unije ni pred letom 2003 nikoli pregledalo pravil o davku na dediščino v državah članicah EU. Od takrat pa so nacionalna sodišča na Sodišče prenesla osem primerov. Poleg tega je Komisija prejela veliko pritožb in poizvedb o problemih diskriminacije in dvojnega obdavčevanja na tem področju. Problemi dvojnega obdavčenja nastanejo, ker se zakoni v teh državah članicah, ki uporabljajo davke na dediščino, znatno razlikujejo celo glede tega, kdo je davčni zavezanec. Poleg tega ne obstaja veliko dvostranskih davčnih konvencij med državami članicami, ki obravnavajo dvojno obdavčevanje dediščine, in zdi se, da enostranski mehanizmi za davčne olajšave v državah članicah niso celoviti. Komisija trenutno analizira te probleme s čezmejnim davkom na dediščine in se na široko posvetuje. Preučuje rešitve, kot je zagotavljanje smernic za odstranitev diskriminacijskih značilnosti in poziva države članice, naj bodo njihovi enostranski mehanizmi za davčne olajšave v primeru dvojnega obdavčenja bolj celoviti. Komisija namerava na podlagi sedanje ocene učinka sredi leta 2011 predstaviti predloge za reševanje problemov v zvezi s čezmejnimi davki na dediščine.

3. Obdavčenje dividend, ki se izplačujejo v tujino

V čezmejnih situacijah davčni odtegljaji na dividende razdelijo pravico do obdavčitve dohodka med državo vira dohodka in državo stalnega bivališča investitorja. Vendar je dejstvo, da so izplačila dividend obdavčena v dveh državah članicah pogosto razlog za velike probleme. Tako lahko pride do težav pri terjanju vračila davka, lahko je prisotnih več ravni obdavčitve, davek, ki se uporablja za dividende, ki se plačajo tujim investitorjem, pa je lahko višji kot davek na dividende, ki se plačajo lokalnim investitorjem. Tako se vse več državljanov pritožuje zaradi diskriminacije, povečalo pa se je tudi število primerov pred sodiščem.

Komisija trenutno analizira to vprašanje in namerava na podlagi ocene učinka leta 2012 predstaviti pobudo, da bi rešila probleme, ki nastanejo, ko imata dve državi članici pravico do davka na dividende, ki se plačajo posameznim investitorjem. Dokler ne bo ta natančnejša analiza obdavčenja dividend v EU končana, Komisija tudi sodeluje z državami članicami, da bi zagotovila, da bo vsaka ugodnost pri davčnem odtegljaju na dohodek od vrednostnih papirjev, vključno z dividendami, do katerih so investitorji upravičeni v skladu z davčnimi pogodbami, odobrena na čim bolj enostaven in hiter način, če je mogoče kar ob plačilu zadevnega dohodka (glej Priporočilo Komisije 2009/784/ES z dne 19. oktobra 2009).

4. Davki ob registraciji vozila in dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu

Ob nakupu avtomobila v državi članici, ki ni država stalnega prebivališča državljana EU, ali ko prepeljejo avto v državo članico, ki ni država, kjer je registriran, se mora pogosto spopadati z obsežno birokracijo in mora morda dvakrat plačati davek ob registraciji in/ali dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu.

Komisija je leta 2005 predlagala direktivo[8] o davkih na osebne avtomobile, ki je namenjena postopni odpravi davkov ob registraciji avtomobila in uvedbi sistema vračila za prehodno obdobje. Države članice do sedaj niso dosegle soglasnega dogovora, ki je potreben za sprejetje tega predloga. Komisija trenutno ponovno presoja vprašanja, da bi rešila problem dvojne obdavčitve registracije avtomobilov in bo leta 2011 predložila nove predloge[9].

5. E-trgovanje

Potrošniki v EU imajo trenutno težave pri čezmejnem nakupu blaga ali storitev. Vsak tretji potrošnik v EU je opravil nakup prek spleta, vendar jih je samo 7 % opravilo čezmejni spletni nakup. Hkrati pa bi 33 % potrošnikov zanimalo čezmejno nakupovanje

Raziskava je pokazala, da je 60 % potrošnikov poskušalo spletno nakupovati v tujini, vendar jim to ni uspelo, ker je prodajalec zavrnil transakcijo ali pošiljanje[10]. V polovici preverjenih primerov, transakcija ni mogla biti zaključena, čeprav bi lahko potrošniki prihranili vsaj 10 %, če bi bila transakcija izvedena. Obstajajo različni razlogi, zakaj se podjetja ne odločajo za prodajo v tujino, vendar so bila kot glaven razlog navedena vprašanja, povezana z DDV. 62 % prodajalcev na drobno je dejalo, da so razlike v nacionalni davčni zakonodaji pomembna praktična ovira pri čezmejni trgovini. Prodajalci prek spleta niso naklonjeni prodajanju blaga v tujini, ker bi jim bili v državah, v katere prodajajo, morda naloženi davki in obveznosti poročanja.

Delno izboljšanje sedanjega položaja je bilo doseženo s sprejetjem sistema „vse na enem mestu“ za trgovce, ki oskrbujejo potrošnike na področju telekomunikacij, radiotelevizije in e-storitev, pričela pa so se tudi prizadevanja za izvajanje takšnega sistema. Komisija še naprej spodbuja širšo uporabo takšnega sistema „vse na enem mestu“[11]. V tem kontekstu je Komisija 1. decembra objavila zeleno knjigo, ki omogoča vsem zainteresiranim stranem, da povejo svoje mnenje o prihodnosti DDV, vključno s sistemom „vse na enem mestu“. Komisija spodbuja zainteresirane strani, naj dejavno prispevajo k tem posvetovanjem, ki bodo priprava za prihodnje ukrepe na tem področju.

RAZMISLEKI ZA PRIHODNJE UKREPANJE

Komisija tudi predlaga, naj se vzpostavi dialog z davčnimi upravami in zainteresiranimi stranmi v državah članicah o drugih ustreznih rešitvah glede čezmejnih davčnih ovir za državljane EU. Že podani predlogi vključujejo:

- vzpostavitev centralnih davčnih uprav „vse na enem mestu“, kjer bi lahko mobilni delavci in investitorji poiskali pomembne in zanesljive informacije o davkih, neposredno plačali davke in pridobili vsa potrebna potrdila za davčne organe v domači državi;

- lažje upoštevanje davčnih pravil pri čezmejnem obdavčenju z večjo uskladitvijo davčnih zahtevkov in obrazcev za napoved, prevodom informacij v druge uradne jezike EU in pogostejšo uporabo informacijske tehnologije;

- spodbujanje držav članic, naj sprejmejo posebna pravila za delavce, ki se vsakodnevno vozijo na delo v tujino, in mobilne delavce, ki bi upoštevala vzajemno delovanje davčnih sistemov in sistemov socialnega varstva v različnih državah članicah;

- spodbujanje boljšega vzajemnega delovanja med različnimi sistemi za obdavčitev pokojnin, da bi se spodbujala mobilnost delavcev.

SKLEPNA UGOTOVITEV

Odstranitev davčnih ovir lahko igra pomembno vlogo pri okrepitvi zmožnosti in zaupanja državljanov EU, da se odločijo za delo, upokojitev, investiranje ter nakup blaga in storitev v tujini. Komisija pa s svoje strani predlaga:

- dejavno obravnavo pritožb in zagotavljanje večje preglednosti in obveščenosti državljanov o rezultatih pritožb o davčnem pravu držav članic in postopkov za ugotavljanje kršitev na davčnem področju. To bo zlasti doseženo z letno objavo državljanom prijaznih informacij na spletni strani Europa;

- omogočanje lažjega dostopa do službe Komisije Europe direct in storitev Tvoja Evropa – svetovanje državljanom ter zagotavljanje, da lahko te službe bolje rešujejo vprašanja, povezana z davki, ter da lahko državljani bolj neposredno dobijo pomoč in nasvete. Informacije na spletni strani Tvoja Evropa bodo v uporabniku prijazni obliki;

- predstavitev podrobne analize o problemih z dvojnim obdavčenjem, ki naj bi bila izvedena leta 2011, in prizadevanje za končno rešitev, ki naj bi bila sicer na podlagi rezultatov ocene učinka dosežena leta 2012;

- na podlagi ocene učinka leta 2011 rešitve za probleme čezmejnega obdavčenja dediščin;

- na podlagi ocene učinka leta 2012 rešitve za probleme zaradi davkov na čezmejna plačila dividend;

- rešitve za probleme državljanov EU na področju čezmejnega obdavčenja osebnih avtomobilov in spletnega nakupa blaga in storitev;

- začetek razprave v delovni skupini davčnih strokovnjakov z državami članicami o načinih za poenostavitev upoštevanja davčnih pravil v čezmejnih situacijah leta 2011.

Da bi uspešno rešila probleme državljanov EU v zvezi s čezmejnim obdavčenjem, kot so dvojno obdavčenje, zapleteni davčni postopki in pomanjkanje jasnih informacij za tuje davčne zavezance, potrebuje Komisija podporo Sveta, Evropskega parlamenta, držav članic in zainteresiranih strani. Komisija zato poziva vse zainteresirane strani, naj dejavno sodelujejo pri odpravi davčnih ovir, navedenih v tem dokumentu, da bi lahko državljani EU dejansko izkoristili enotni trg. Komisija bo v poročilu o državljanstvu EU, ki se načrtuje za leto 2013 (evropsko leto namenjeno državljanom), poročala o doseženem napredku pri odpravljanju čezmejnih davčnih problemov, zlasti dvojnem obdavčenju avtomobilov.

[pic][pic][pic]

[1] http://ec.europa.eu/eu2020/pdf/COMPLET%20EN%20BARROSO%20%20%20007%20-%20Europe%202020%20-%20EN%20version.pdf

[2] COM(2010) 608

[3] COM(2010) 603

[4] http://ec.europa.eu/youreurope/citizens/index_en.htm

[5] SEC(2010)1576

[6] SEC(2010)1576

[7] http://ec.europa.eu/bepa/pdf/monti_report_final_10_05_2010_en.pdf

[8] COM(2005) 261 konč.

[9] Poleg vprašanja dvojne obdavčitve ob registraciji avtomobilov so problematične tudi zahteve glede dvojne registracije avtomobilov. Glede slednjih bo Komisija, kakor je napovedano v Poročilu o državljanstvu EU iz leta 2010 (COM(2010) 603), leta 2011 tudi predlagala zakonodajni instrument za poenostavitev formalnosti in pogojev za registracijo vozil, ki so že bila registrirana v eni državi članici, da bi bile odstranjene ovire pri prevozu takšnih vozil v tujino.

[10] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regijo o čezmejnem e-trgovanju med podjetji in potrošniki v EU z dne 22.10.2009 (COM(2009) 557 konč.) in dokument delovnih služb Komisije: poročilo o čezmejnem elektronskem trgovanju v EU, SEC(2009) 283.

[11] Leta 2004 je Komisija predlagala sistem „vse na enem mestu“ (COM(2004) 728), da bi bile lahko izpolnjene nekatere obveznosti glede poročanja v državi članici, kjer ima podjetje sedež. Vendar predlog še bil sprejet.