52010DC0739

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 9.12.2010

COM(2010) 739 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU

nadaljnji ukrepi k Sklepu Sveta 2010/320/EU naslovljenemu na Grčijo za okrepitev in poglobitev fiskalnega nadzora ter pozivu Grčiji, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki so potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja

SPOROČILO KOMISIJE SVETU

nadaljnji ukrepi k Sklepu Sveta 2010/320/EU naslovljenemu na Grčijo za okrepitev in poglobitev fiskalnega nadzora ter pozivu Grčiji, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki so potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja

1. Uvod

V tem sporočilu so ocenjeni ukrepi, ki jih je izvedla Grčija v obdobju od julija do sredine novembra 2010, da bi izpolnila zahteve iz Sklepa Sveta 2010/320/EU[1]. Ukrepi, ki so bili sprejeti do julija, so bili ocenjeni v sporočilu z dne 19. avgusta 2010[2]. Skupaj s spremljevalnim poročilom služb Komisije, ki je bilo pripravljeno v povezavi z ECB[3], prispeva tudi k oceni skladnosti z Memorandum o ekonomskih in finančnih politikah ter Memorandumom o soglasju[4] v okviru sporazuma o posojilu med Grčijo in državami članicami euroobmočja.

Ta ocena temelji na poročilu, ki ga je Grčija predložila Svetu in Komisiji[5], ter misiji služb Evropske komisije v sodelovanju z MDS in ECB v okviru programa za gospodarsko prilagoditev, ki se financira z dvostranskimi posojili držav članic euroobmočja in aranžmajem „stand-by“ MDS. V poročilu, ki ga je predložila Grčija, niso obravnavani samo fiskalni ukrepi, katerih cilj je zmanjšanje razmerja javnofinančnega primanjkljaja v letu 2010, ampak tudi obsežne strukturne reforme, ki jih je sprejela in jih izvaja grška vlada.

2. Sklep Sveta z dne 10. maja 2010

Svet je 10. maja 2010 na podlagi členov 126(9) in 136 PDEU sprejel Sklep 2010/320/EU naslovljen na Grčijo za okrepitev in poglobitev fiskalnega nadzora ter poziv za sprejetje ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja, ki so potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2014.

Sklep Sveta od Grčije zahteva, naj sprejme številne posebne ukrepe, s katerimi bi se javnofinančni primanjkljaj obdržal pod naslednjimi zgornjimi mejami:

- 18 508 milijonov EUR (7,8 odstotka BDP na podlagi najnovejših napovedi nominalnega BDP) v letu 2010;

- 17 065 milijonov EUR (7,5 odstotka BDP) v letu 2011;

- 14 916 milijonov EUR (6,4 odstotka BDP) v letu 2012;

- 11 399 milijonov EUR (4,8 odstotka BDP) v letu 2013 in

- 6 385 milijonov EUR (2,6 odstotka BDP) v letu 2014[6].

Sklep je bil nato spremenjen 7. septembra 2010 (Sklep 2010/486/EU)[7]. Vendar so navedene zgornje meje za javnofinančni primanjkljaj ostale nespremenjene.

3. Izvrševanje proračuna

V prejšnjem sporočilu je bilo ocenjeno, da se je proračunski razvoj do julija odvijal v skladu z načrti. Izpostavljeno pa je bilo tudi, da je bilo povečanje državnih prihodkov manjše od pričakovanega, da je bil razvoj računov na področju socialne varnosti in lokalne uprave manj ugoden ter da so se začela kopičiti zaostala plačila.

V zadnjih štirih mesecih je postalo izvrševanje proračuna težavnejše. Od januarja do oktobra 2010 se je primanjkljaj v državni blagajni zmanjšal za 30,2 odstotka (46 odstotkov do junija) v primerjavi z letom 2009. Davčni prihodki so razočarali. Od januarja do septembra 2010 so se skupni državni prihodki povečali za 3,4 odstotka (5,9 odstotka do junija). Glede na uradno oceno, ki je bila pripravljena maja, ko je bil sprejet Sklep Sveta in dogovorjen program gospodarske prilagoditve za Grčijo, naj bi se prihodki v celem letu povečali za 15,6 odstotka. Povečanje prihodkov se pričakuje v novembru in decembru, saj bodo takrat vidni polni učinki uvedbe zvišanja DDV in trošarin, kot tudi zaradi nedavno sprejete „poravnave davčnih obveznosti“[8]. Vendar ciljni prihodki ne bodo doseženi. Grški splošni računovodski urad (GAO) trenutno ocenjuje, da se bodo državni prihodki v celem letu povečali za 7,4 odstotka.

Razpredelnica 1: izvrševanje državnega proračuna

2009 | 2010 | 2009 | 2010 |

Na podlagi denarnega toka (v milijonih EUR) | januar–oktober | sprememba v % | izid | načrti iz maja 2010 | sprememba v % | najnovejša uradna ocena | sprememba v % |

Na strani porabe v državnem proračunu so se denarni odtoki v prvih desetih mesecih leta zmanjšali za 9,2 odstotka (16,9 odstotka do junija); v primerjavi z načrti zmanjšanja celoletnih državnih plačil za 7,6 odstotka (iz maja 2010). Vendar so bili podatki o obveznostih in kopičenju dolgov posredovani le občasno, zaradi česar je slika dejanske porabe razmeroma nepregledna.

Mesečni podatki o medletnem izvrševanju proračuna na področju socialne varnosti in lokalne uprave so manj podrobni in slabše kakovosti kot podatki o državnem proračunu. Razpoložljive informacije izhajajo iz bančnih statistik brez podrobnosti o odhodkih in prihodkih. To kaže, da se lahko na področju socialne varnosti in lokalne vlade na podlagi denarnega toka zabeleži konsolidirani saldo, ki je za približno 1 milijardo EUR nižji od načrtov iz maja 2010.

Avgusta se je vlada zavezala, da bo primarno porabo omejila za 3,9 milijarde EUR (septembra popravljeno na 5,9 milijarde EUR) glede na napovedi v programu, da bi se izravnali odstopanja pri pobiranju davkov ter manj ugodni podatki na področju socialne varnosti in lokalne uprave. Obstajajo dokazi, da naj bi vlada le delno izpolnila svojo zavezo glede omejevanja odhodkov, zlasti v zvezi s sredstvi za naložbe. Čeprav je v zadnjih tednih leta mogoče porabiti manj, kot trenutno načrtuje GAO, se je treba izogniti temu, da bi kakršna koli omejitev porabe ob koncu leta povzročila dodatno povečanje zaostalih plačil.

Glede na jesenske napovedi Komisije[9] bo primanjkljaj ESA95 za leto 2010 znašal 22,3 milijarde EUR (9,5 odstotka BDP, kar je 1,75 odstotka BDP nad prvotnim ciljem iz programa). Neupoštevanje ciljnega primanjkljaja ESA za leto 2010 v veliki meri odraža uresničitev predhodno ugotovljenih tveganj. Ta tveganja so povezana z (i) globjo recesijo in plačilnosposobnostnimi omejitvami, ki bremenijo pobiranje prihodkov; (ii) zamudami pri izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov, ki kažejo na pomanjkljivosti pri izvajanju reform za izboljšanje davčne uprave, ter (iii) nekaterimi težavami pri nadziranju odhodkov, zlasti v proračunu za investicijske odhodke ter na področju lokalne uprave in socialne varnosti. Poleg tega (iv) revizija grških fiskalnih statističnih podatkov, ki jo je opravil ELSTAT[10], zlasti prerazvrstitve številnih podjetij v državni lasti v sektor države v širšem smislu, pojasnjuje približno eno tretjino odstopanj glede na ciljni primanjkljaj.

Javni dolg naj bi konec leta 2010 dosegel 328 milijard EUR, tj. 141 odstotkov BDP, kar pomeni povečanje za 29 milijard EUR. To je primerljivo z zgornjo mejo za povečanje stopnje dolga v višini 34 milijard EUR iz Sklepa Sveta.

3. Proračun za leto 2011 in napovedi za obdobje 2012–2014

Grška vlada je podprla svojo zavezo, da bo izpolnila fiskalni cilj za leto 2011, določen v Sklepu Sveta. Zaradi začetnih stopenj primanjkljaja in dolga, ki so bile višje od pričakovanih, in nižjega BDP od pričakovanega so potrebna obsežnejša konsolidacijska prizadevanja. Fiskalna strategija se še naprej močno osredotoča na načrt konsolidacije, dogovorjen maja 2010. Grška vlada se je zato odločila, da bo nadoknadila zaostanek, ki je nastal leta 2010, ter hitro ponovno vzpostavila vzdržen fiskalni položaj, uskladila finančne potrebe s programom in podprla zaupanje trgov. Proračun za leto 2011, ki je bil grškemu parlamentu predložen 18. novembra, vsebuje nove ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja v višini 2,5 odstotka BDP.

Večina novih ukrepov je strukturnih in usmerjenih neposredno na nekatere pogoste pomanjkljivosti proračuna Grčije. Z njihovo pomočjo bodo vsi ukrepi za fiskalno konsolidacijo, vključno s tistimi, ki so bili dogovorjeni maja, v letu 2011 dosegli 5,75 odstotka BDP. Približno dve tretjini novih ukrepov, ki so bili dogovorjeni novembra, zadeva odhodke in večina jih je strukturne narave; začasni ukrepi predstavljajo 0,7 milijarde EUR, ali 0,3 odstotka BDP. Ukrepi vključujejo zmanjšanje neproduktivne in neciljne porabe, omejitev kratkoročnih pogodb v javnem sektorju, boljšo splošno usmerjenost subvencij za gospodinjstva (kot so subvencije za gorivo za ogrevanje in družinska nadomestila) ter boljše upravljanje in porabo državnih sredstev, zlasti pri pobiranju davkov in zaostalih plačil. S proračunom za leto 2011 se bosta začela obravnavati tudi dva ključna strukturna problema – preveliki odhodki za zdravstveno varstvo in izgube podjetij v državni lasti:

- Odhodki za zdravstveno varstvo : javni odhodki za zdravstveno varstvo so v letu 2008 predstavljali 5,9 odstotka BDP in so se v obdobju 2004–08 povečali za povprečno realno stopnjo 5,4 odstotka na prebivalca. Javni odhodki za farmacevtska sredstva znašajo v Grčiji 1,9 odstotka BDP, za razliko od 1 odstotka BDP, ki je povprečje v EU. Če bi se pretekli trendi nadaljevali, bi se delež odhodkov za zdravstveno varstvo v BDP v prihodnjih letih izrazito povečal. Vlada je v letu 2010 začela uvajati reforme, ki že kažejo prve rezultate. V prvi polovici leta 2011 se bodo izvajali dodatni ukrepi, namenjeni zmanjšanju porabe za farmacevtske izdelke, povečanju nadzora nad porabo in zmanjšanju stroškov poslovanja bolnišnic. Pričakuje se, da bodo ti ukrepi ustvarili prihranke v višini približno 0,5 odstotka BDP.

- Podjetja v državni lasti: številna podjetja v državni lasti so več let beležila velike izgube. Največje primanjkljaje imajo javna prevozna podjetja, kjer samo stroški za plače v nekaterih primerih presegajo skupne prihodke. V letu 2010 je bil dosežen določen napredek, zlasti z zmanjšanjem odhodkov za poslovanje in zaposlovanje ter z objavo računovodskih izkazov (ki so jih potrdili zunanji revizorji) podjetij z največjimi izgubami. Vlada bo v letu 2011 dodatno znižala plače v podjetjih v državni lasti za 10 odstotkov[11], omejila nadomestila na 10 odstotkov osnovne plače in uvedla zgornjo mejo v višini 4 000 EUR mesečno za bruto plače (12 plačil na leto). Da bi se obravnaval poseben problem prevoznih podjetij, se bodo poleg tega za vsaj 30 odstotkov zvišale tarife mestnega prevoza. Ti ukrepi naj bi prinesli vsaj 0,5 odstotne točke BDP.

Glede na proračun za leto 2011 na bi javnofinančni primanjkljaj (ESA95) znašal 16,8 milijarde EUR (7,6 odstotka BDP), kar je nekoliko pod zgornjo mejo 17 milijard EUR iz Sklepa Sveta. Napovedi Komisije se zelo približujejo proračunu. Stopnja zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja bo tako v letu 2011 dejansko večja, kot je bilo načrtovano v prvotnem programu, in sicer 2,2 namesto 0,4 odstotne točke.

Ukrepi v proračunu za leto 2011 ne zadostujejo za trajno zmanjšanje primanjkljaja in ne zagotavljajo, da bo ciljni primanjkljaj za obdobje 2012–2014 dosežen. Grška vlada se je zavezala, da bo določila fiskalne strukturne ukrepe, s katerimi se bodo dosegli cilji za obdobje 2012–14. Ti ukrepi bodo del strateškega dokumenta, ki se bo pripravil v prvem četrtletju leta 2011. Glede na trenutne ocene bi bilo treba poleg ukrepov, ki so že bili napovedani maja 2010, določiti dodatne strukturne ukrepe v vrednosti vsaj 5 odstotkov BDP. Ti ukrepi morajo temeljiti na trajnih prilagoditvah prihodkov in odhodkov na številnih področjih: izboljšave v davčni upravi in boj proti davčnim utajam; zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju s strogim izvajanjem pravila 1 zaposlitve na 5 odhodov brez sektorskih izjem; reforme sistema zdravstvenega varstva in izobraževalnega sistema; strukturno zmanjšanje vojaških odhodkov in večletna reforma podjetij v državni lasti, vključno z združevanjem in zaprtjem enot.

6. Napredek pri strukturnih reformah

Grčija ima obsežen program strukturnih reform. Napredek je bil dosežen pri strukturnih fiskalnih reformah, čeprav je bil v nekaterih primerih počasnejši od načrtovanega. Poleg tega je napredek opazen pri izboljšanju davčne uprave in nadzora, spodbujanju pravočasne predložitve zanesljivih fiskalnih podatkov, krepitvi proračunskih institucij in novega temeljnega zakona o proračunu, ki določa večletno načrtovanje proračuna. Prva stopnja pokojninske reforme je bila sprejeta pred poletnimi počitnicami in bo zaključena leta 2011. Začele so se priprave na obsežne reforme na področju sistema zdravstvenega varstva in izobraževanja. Do zamud je prišlo pri funkcionalnih pregledih osrednje uprave in socialnega programa ter pri poenostavljenemu sistemu plačil za javni sektor. Po prvem valu reform trga dela pred poletjem je prišlo do zamud pri drugem valu, ki je zadeval mehanizem za pogajanja o plačah ter sistem za posredovanje in arbitražo.

Privatizacijski načrt, ki je bil napovedan poleti, ni dovolj ambiciozen, saj naj bi se privatizacije izvedle predvsem s koncesijskimi sporazumi, neposredna prodaja pa bi imela le manjšo vlogo. Vendar se je vlada zavezala, da bo povečala prihodke od privatizacije (vključno s prodajo nepremičnin) z 1 milijarde EUR leta 2011 na 3 milijarde EUR letno v letih 2012 in 2013. Poleg tega se je vlada zavezala, da bo prihodke od privatizacije uporabila za odplačilo dolga in da ne bo zmanjšala prizadevanj za fiskalno konsolidacijo.

7. Popolnost zahtevanih informacij

S poročilom, ki ga je predložila Grčija, in podatki, ki se redno pošiljajo Komisiji, je izpolnjena večina zahtev glede informacij iz Sklepa Sveta. Poročilo vsebuje zlasti podrobne informacije o konkretnih ukrepih, ki so se že (in se še bodo) izvedli, da bi bile izpolnjene določbe Sklepa, ter njihov proračunski vpliv. Splošni računovodski urad pravočasno zagotavlja podatke o mesečnem izvrševanju državnega proračuna.

Poročilo vsebuje tudi zahtevane informacije v zvezi z izdajami dolga in njegovim odplačevanjem ter o finančnem stanju največjih javnih podjetij. Vendar so podatki o izvrševanju proračuna s strani skladov socialnega zavarovanja, izvenproračunskih organov in lokalne uprave, kot tudi informacije o zaposlovanju v javnem sektorju ter izdatkih, ki čakajo na izplačilo (vključno z zaostalimi plačili), še vedno nepopolni. Poleg tega vsebuje poročilo številne informacije o izvajanju strukturnih reform, navedenih v Priporočilu Sveta z dne 16. februarja 2010[12] ter v skladu z Memorandum o ekonomskih in finančnih politikah in Memorandumom o soglasju.

8. Sklepna ugotovitev

Negativna razlika do zgornje meje javnofinančnega primanjkljaja (na osnovi ESA95) za leto 2010, ki je bila določena v Sklepu Sveta, bo znašala približno 4,2 milijarde EUR, saj naj bi primanjkljaj dosegel 9,5 odstotka BDP. To ustreza zmanjšanju razmerja primanjkljaja za skoraj šest točk v primerjavi z letom 2009. Razmerje javnega dolga naj bi se povečalo s 127 odstotkov BDP konec leta 2009 na 141 odstotkov v letu 2010. Povečanje dolga je v skladu s Sklepom Sveta.

Proračun za leto 2011, ki je bil predložen parlamentu, je v skladu z zgornjimi mejami iz Sklepa Sveta. Vendar bodo potrebni dodatni trajni ukrepi, da se bo primanjkljaj v naslednjih letih še dodatno zmanjševal in da se bo čezmerni primanjkljaj odpravil do leta 2014.

Grčija je sprejela posebne ukrepe, določene v Sklepu Sveta, vendar je na številnih področjih prišlo do zamud in zdi se, da je tempo reform počasnejši, kot je bil pred poletnimi počitnicami.

Zato Komisija sklepa, da Grčija zadovoljivo ravna v skladu s Sklepom Sveta z dne 10. maja 2010, se odziva na Priporočilo Sveta z dne 16. februarja 2010 ter izvaja ukrepe iz posodobljenega Memoranduma o ekonomskih in finančnih politikah in Memoranduma o soglasju z dne 6. avgusta 2010.

PRILOGA I:; UKREPI IZ SKLEPA SVETA, KI NAJ BI SE SPREJELI DO KONCA SEPTEMBRA 2010

Ukrepi (kot jih zahteva člen 2(2) Sklepa Sveta) | Napredek |

„Grčija pred koncem septembra 2010 sprejme naslednje ukrepe: |

(a) vključitev ukrepov za fiskalno konsolidacijo v predlog proračuna za leto 2011, ki znašajo vsaj 3,2 % BDP (4,3 % BDP, če se upoštevajo prenosi iz ukrepov, ki se izvajajo v letu 2010): znižanje neposredne porabe osrednje države za vsaj 300 milijonov EUR v primerjavi z ravnjo iz leta 2010 (poleg prihrankov, ki izhajajo iz reforme javne uprave in lokalne uprave iz tega odstavka); zamrznitev indeksacije pokojnin (da se prihrani 100 milijonov EUR); uvedba začasnih kriznih dajatev za zelo donosna podjetja (kar bi zagotovilo vsaj 600 milijonov EUR dodatnih letnih prihodkov v letih 2011, 2012 in 2013); uvedba pavšalnega predplačila davka za strokovne delavce (kar bi zagotovilo vsaj 400 milijonov EUR v letu 2011, v letih 2012 in 2013 pa bi za vsaj 100 milijonov EUR na leto povečalo donos); razširitev osnove za DDV z vključitvijo nekaterih storitev, ki so trenutno izvzete, in s premikom 30 % blaga in storitev, za katere se za odmero DDV uporablja znižana stopnja, v osrednjo stopnjo (kar bi zagotovilo 1 milijardo EUR); postopna uvedba zelenega davka na emisije CO2 (kar bi zagotovilo vsaj 300 milijonov EUR v letu 2011); izvajanje, s strani vlade, zakonodaje o reformi javne uprave in reorganizacija lokalne uprave (da se v letu 2011 stroški znižajo za najmanj 500 milijonov EUR, v letih 2012 in 2013 pa še za dodatnih 500 milijonov EUR na leto); znižanje domačih naložb (za vsaj 500 milijonov EUR), tako da se da prednost naložbenim projektom, ki se financirajo iz strukturnih skladov EU, pobude za ureditev kršitev v zvezi z rabo zemljišč (kar bi od leta 2011 do 2013 zagotovilo vsaj 1 500 milijonov EUR, od tega vsaj 500 milijonov EUR v letu 2011); pobiranje prihodkov z izdajo licenc za igre na srečo (vsaj 500 milijonov EUR iz prodaje licenc in 200 milijonov EUR iz letnih licenčnin); širitev osnove za davek na nepremičnine s posodobitvijo vrednosti sredstev (kar bi zagotovilo vsaj 400 milijonov EUR dodatnega prihodka); višja obdavčitev plač v naravi, vključno z obdavčitvijo obrokov za odplačevanje leasinga avtomobila (za vsaj 150 milijonov EUR); povišanje obdavčenja luksuznih izdelkov (za vsaj 100 milijonov EUR); poseben davek na črne gradnje (kar bo zagotovilo vsaj 800 milijonov EUR na leto) in zapolnitev le 20 % izpraznjenih delovnih mest v javnem sektorju ob upokojitvi uslužbencev (osrednja vlada, lokalna uprava, skladi socialnega zavarovanja, javna podjetja, državne agencije in druge javne ustanove). Po posvetovanju s Komisijo lahko pridejo v poštev tudi ukrepi, ki prinašajo primerljive proračunske prihranke; | Upoštevano: Proračun za leto 2011 je bil 18. novembra predložen parlamentu. Prihranki iz številnih ukrepov (vključno s pobudami za ureditev kršitev v zvezi z rabo zemljišč, zelenim davkom, širitvijo osnove za davek na nepremičnine, posebnim davkom na črne gradnje in obdavčenjem luksuznih izdelkov) naj bi bili nižji, kot je bilo prvotno ocenjeno. Razširitev osnove za DDV s premikom 30 odstotkov blaga in storitev, za katere se za odmero DDV trenutno uporablja znižana stopnja, v osrednjo stopnjo se ne bo izvedla, ampak se bo nadomestila z zvišanjem znižanih stopenj DDV za skoraj vse blago iz navedene kategorije. Vsi ukrepi v proračunu za leto 2011 kot tudi drugi ukrepi, ki so bili napovedani pred predložitvijo proračuna, naj bi zagotovili 5,75 odstotka BDP, kar je več, kot se zahteva v Sklepu Sveta. |

(b) okrepitev vloge in virov splošnega računovodskega urada ter sprejetje ukrepov za zaščito pred možnimi političnimi posegi v napovedi podatkov in računovodstvo; | Upoštevano: Krepitev splošnega računovodskega urada je del novega temeljnega zakona o proračunu (zakon 3871/2010). Ministrstvo za finance je pri zasebni svetovalni družbi naročilo obsežno študijo za reorganizacijo splošnega računovodskega urada, rezultati te študije bodo na voljo v začetku leta 2011. Predproračun (iz oktobra) za leto 2011 je nastal na podlagi optimističnih makroekonomskih napovedih in napovedih glede prihodkov, ki pa niso bile ustrezno podprte s konkretnimi ukrepi. Osnutek proračuna za leto 2011 temelji na verjetnih predpostavkah, podobnih tistim, ki jih je pripravila Komisija, in upošteva najnovejši fiskalni razvoj. |

(c) osnutek reforme zakonodaje o plačah v javnem sektorju, zlasti tudi ustanovitev enotnega plačilnega organa za izplačevanje plač ter uvedba enotnih načel in rokov za izdelavo racionalizirane enotne plačne lestvice javnega sektorja, ki se bo uporabljala za državni sektor, lokalne organe in druge agencije; | Delno upoštevano: Ustanovljen je bil enotni plačilni organ, ki pa še ne deluje v celoti. |

(d) zakonodaja, ki izboljšuje učinkovitost davčne uprave in nadzora; | Upoštevano: Sprejeta sta bila zakona 3842/2010 in 3888/2010. Vzpostavljene so bile projektne skupine za pripravo ukrepov in reform, da bi se preprečile davčne utaje. Vlada bo te ukrepe izvedla januarja 2011 in določila kvantitativne kazalce uspešnosti, s katerimi bi se prihodki lahko odgovorno upravljali, npr. na področju pobiranja davčnih dolgov, nadzora nad največjimi davkoplačevalci ter oddaje davčnih napovedi in plačil. Poleg tega bo vlada okrepila zakonodajni okvir za boj proti davčnim utajam: postopek reševanje upravnih davčnih sporov in pravni pritožbeni postopek se bosta poenostavila, odpravile se bodo ovire za izvajanje glavnih nalog davčne uprave (neposredni postopki revizije, obdelava davčnih napovedi), status zaposlenih na davčni upravi pa bo spremenjen, da bi se lahko kaznovale kršitve dolžnosti. |

(e) uvedba neodvisnih pregledov osrednje uprave in obstoječih socialnih programov; | Delno upoštevano: Začeli so se tehnični sestanki z Evropsko komisijo, MDS, ECB in OECD (ki bo opravila preglede). Pogodba še ni bila podpisana. |

(f) objava mesečnih statističnih podatkov (na podlagi denarnega toka) o prihodkih, odhodkih, financiranju in zaostalih plačilih, ki so na voljo za državo in njene podsubjekte; | Delno upoštevano: Novembra si bili v vseh enotah osrednje države uvedeni registri obveznosti in vlada je objavila podatke o zaostalih plačilih splošnih javnih organov. Hkrati računovodstvo izven državne ravni še vedno ni zadovoljivo in ne omogoča ustreznega spremljanja proračunskega razvoja med letom. Čeprav se je stanje v sektorju socialne varnosti in v prerazvrščenih podjetjih v državni lasti nekoliko izboljšalo, so podatki o lokalni upravi še vedno zelo omejeni. |

(g) akcijski načrt za izboljšanje zbiranja in obdelave javno-finančnih podatkov, zlasti z izboljšanjem mehanizmov nadzora pri statističnih organih in splošnem računovodskem uradu ter zagotovitvijo učinkovite osebne odgovornosti v primeru napačnega poročanja, da se lahko hitro zagotovijo visoko-kakovostni javno-finančni podatki v skladu z uredbami (ES) št. 2223/96, (ES) št. 264/2000, (ES) št. 1221/2002, (ES) št. 501/2004, (ES) št. 1222/2004, (ES) št. 1161/2005, (ES) št. 223/2009 in (ES) št. 479/2009; | Upoštevano: Sodelovanje z Eurostatom v okviru skupnega statističnega akcijskega načrta je v teku. Vzpostavljen je bil ustrezen načrt za zagotavljanje osnovnih podatkov o javnih financah ELSTAT-u. Četrtletni podatki o javnih financah za leto 2010 se zbirajo na podlagi neposrednih virov podatkov. ELSTAT je revidiral fiskalne statistične podatke za obdobje 2006–09, Eurostat pa jih je potrdil. |

(h) redno objavljanje informacij o finančnem stanju javnih podjetij in drugih javnih subjektov, ki se ne uvrščajo v državo (vključno s podrobnimi izkazi poslovnega izida, bilancami stanja ter podatki o zaposlovanju in plačah); | Upoštevano: Oktobra 2010 so bili objavljeni prvi podatki o enajstih največjih javnih podjetjih. |

(i) vzpostavitev celovitega centralnega registra državnih podjetij; | Upoštevano: Register naj bi bil povsem operativen v prvem četrtletju leta 2011. |

(j) akcijski načrt s časovnico konkretnih ukrepov za ustanovitev osrednjega organa za javna naročila; | Upoštevano: S službami Komisije je bil dogovorjen akcijski načrt. |

(k) akt o določitvi zgornje meje 50 milijonov EUR prispevka za letno obveznost javnih služb, ki ga osrednja država za obdobje 2011–2013 nameni železniškim operaterjem, z določitvijo načela, da država železniškim operaterjem ne zagotavlja nobene dodatne eksplicitne ali implicitne podpore; | Delno upoštevano: Nov zakon o železnicah je bil sprejet 26. oktobra 2010. Poslovni načrt je bil 30. septembra 2010 predložen v posvetovanje Evropski komisiji/MDS/ECB. Pojasnjevanje in pogajanja so v teku. Zahtevanega uradnega obvestila o državni pomoči še ni bilo. |

(l) poslovni načrt za grške železnice. V poslovnem načrtu se določijo ukrepi za vzpostavitev donosnosti operativnih dejavnosti upoštevajoč kritje stroškov amortizacije od leta 2011 dalje, vključno z zaprtjem linij, ki prinašajo izgubo, povečanjem tarif ter zmanjšanjem plač in števila zaposlenih; načrt vsebuje izčrpno analizo občutljivosti o učinku različnih scenarijev kolektivnih pogodb na stroške plač in ponuja informacije o različnih možnostih glede zaposlenih; obenem določa tudi prestrukturiranje holdinške družbe, vključno s prodajo zemljišč in drugih sredstev; |

(m) zakon o reformi sistema pogajanj o plačah v zasebnem sektorju, ki mora predvideti znižanje plačil za nadurno delo, izboljšanje prožnosti upravljanja delovnega časa in omogočiti sklepanje lokalnih teritorialnih paktov o rasti plač pod sektorskimi dogovori; | Odloženo: Plačilo za nadurno delo se je znižalo z zakonom 3863/2010. Drugi osnutki zakonov so bili 14. novembra 2010 predloženi v posvetovanje Evropski komisiji. |

(n) reforma zakonodaje o varnosti zaposlitve s ciljem podaljšati poskusno dobo pri novih zaposlitvah na eno leto, in spodbuditi pogostejšo uporabo začasnih pogodb o zaposlitvi in dela s krajšim delovnim časom; |

(o) sprememba ureditve arbitražnega sistema, da se vsaki strani omogoči, da se zateče k arbitraži, če se ne strinja s predlogom posrednika; |

(p) reforma arbitražnega postopka, da se zagotovi, da arbitražni postopek poteka v skladu s preglednimi in objektivnimi merili preko neodvisnega razsodišča z možnostjo sprejemanja odločitev brez vpliva vlade.“ |

[1] UL L 241, 14.9.2010, str. 12.

[2] COM(2010) 439 konč.

[3] „The Economic Adjustment Programme for Greece – Second Review“, European Economy–Occasional Papers, 72, november. Bralcu je v navedenem dokumentu na voljo podrobnejša ocena razvoja na področju makroekonomske, finančne, fiskalne in strukturne reforme.

[4] Memorandumu o ekonomskih in finančnih politikah ter Memorandum o soglasju glede posebnih gospodarskopolitičnih pogojev z dne 3. maja, posodobljen 6. avgusta 2010.

[5] „ The Economic Adjustment Programme for Greece – Report submitted in accordance with Council Decision “ – november 2010. Prvi del poročila je grška vlada predložila 15. novembra 2010; celotno poročilo je bilo predloženo 24. novembra 2010.

[6] Razmerja do BDP so okvirna. V Sklepu Sveta se razmerja do BDP sklicujejo na vrednosti nominalnega BDP, ki so bile na voljo maja: 8,0, 7,6, 6,5, 4,9 oziroma 2,6 odstotka BDP za obdobje od leta 2010 do leta 2014. Načrt prilagoditve, ki je bil določen v Sklepu, zahteva, da letno povečanje konsolidiranega bruto javnega dolga ne preseže: 34 058 milijonov EUR v letu 2010; 17 365 milijonov EUR v letu 2011; 15 016 milijonov EUR v letu 2012; 11 599 milijonov EUR v letu 2013 in 7 885 milijonov EUR v letu 2014. Ob upoštevanju revidiranih zneskov javnega dolga konec leta 2009 in najnovejših napovedi glede BDP to ustreza razmerjem dolga 143, 153, 157, 158 oziroma 156 odstotkov BDP za obdobje od leta 2010 do leta 2014.

[7] UL L 145, 11.6.2010, str. 6.

[8] Večina davkoplačevalcev je lahko izbrala možnost, da se v zameno za plačilo davčni upravi v letu 2010 (z drugim in končnim obrokom leta 2011) njihovi izkazi poslovnega uspeha za leta pred 2009 ne bodo revidirali (zakon 3888/2010).

[9] „ European Economic Forecast – autumn 2010 “ (Evropska ekonomska napoved – jesen 2010), European Economy , 7, november.

[10] Podrobne informacije so na voljo v Eurostatovem dokumentu „ Information Note on Greek Fiscal Data “ (15. november 2010), ki je na voljo na Eurostatovi spletni strani.

[11] Poleg znižanja plač, ki je bilo določeno leta 2010 in je veljalo tako za javne uslužbence kot tudi za zaposlene v podjetjih v državni lasti.

[12] Priporočilo Sveta (2010/190/EU) Grčiji z dne 16. februarja 2010 za odpravo neskladnosti s širšimi smernicami ekonomskih politik v Grčiji in za odpravo tveganja ogrozitve ustreznega delovanja ekonomske in monetarne unije (UL L 83, 30.3.2010, str. 63).