52010DC0683

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 23.11.2010

COM(2010) 683 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Prostovoljstvo kot izraz solidarnosti državljanov EU: prvi razmislek o Evropski prostovoljski enoti za humanitarno pomoč

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Prostovoljstvo kot izraz solidarnosti državljanov EU: prvi razmislek o Evropski prostovoljski enoti za humanitarno pomoč

1. Uvod

Na področju zunanjih odnosov Lizbonska pogodba humanitarno pomoč prvič opredeljuje kot ločeno politiko EU (člen 214 PDEU). Ta člen Pogodbe se nanaša predvsem na Evropsko prostovoljsko enoto za humanitarno pomoč (EVHAC), katere cilj je vzpostaviti okvir za „…prispevek mladih Evropejcev k humanitarnim dejavnostim Unije“ (člen 214(5) PDEU).

Izvajanje te določbe Evropejcem daje priložnost, da pokažejo solidarnost z ljudmi v stiski. Opaziti je mogoče jasen trend v EU: prostovoljstvo narašča. V zadnjih 20 letih se je število aktivnih prostovoljcev zelo povečalo; trenutno se v EU s prostovoljstvom ukvarja skoraj 100 milijonov odraslih. To pomeni, da okoli 22 % do 23 % Evropejcev, starejših od 15 let, opravlja prostovoljno delo[1]. Prostovoljstvo je pomembna vrednota, ki lahko Evropo približa državljanom.

Področje prostovoljstva je postalo v zadnjih letih bolj raznoliko in število organizacij, ki zaposlujejo prostovoljce, se je zelo povečalo. Zaradi velikega obsega programov, akterjev in pristopov v prostovoljstvu v humanitarnem okviru sta usklajevanje in skladnost izredno pomembna.

Evropska komisija, ki mora pripraviti zakonodajni predlog za vzpostavitev EVHAC-a, bo izkoristila to priložnost in vključila predloge, ki odgovarjajo novim izzivom in nastajajočim potrebam v povezavi z vprašanji, kot so iskanje in pridobivanje prostovoljcev, njihovo usposabljanje in razmestitev. To je mogoče samo s poglobljenimi posvetovanji zainteresiranih strani in usklajeno analizo priložnosti in stroškov, ki bodo omogočili zakonodajni predlog.

Namen tega sporočila je – še pred zgoraj navedeno fazo – predstaviti sedanje stanje na področju prostovoljstva v ustreznih sektorjih, posebna pozornost pa je posvečena vodilnim načelom, obstoječim vrzelim, potrebam in pogojem, ki morajo biti izpolnjeni, če naj EVHAC pozitivno prispeva k splošnemu odgovoru na humanitarne nesreče. Prav tako so v njem poudarjena najpomembnejša vprašanja, ki jih je treba upoštevati pri vzpostavitvi EVHAC-a, in prihodnji ukrepi.

2. SEDANJE STANJE NA PODROčJU PROSTOVOLJSTVA V EU

Prostovoljni sektor na splošno, zlasti področje zunanje pomoči, se je v zadnjih 10 letih hitro razvijal. Številne prostovoljne organizacije in omrežja nudijo različne prostovoljne programe, ki so odvisni od organizacijske strukture in filozofije posamezne organizacije. European Voluntary Service (Evropska prostovoljna služba – EVS), ki jo vodi Komisija, financira dobre pobude, osredotočene na osebe, stare med 18 in 30 leti. Prav tako večina humanitarnih organizacij v svoje humanitarne dejavnosti vključuje prostovoljce. Iz teh izkušenj se je mogoče veliko naučiti, zlasti kar zadeva pridobivanje, usposabljanje in uporabo prostovoljcev.

Poleg tega splošnega trenda se vedno bolj vključujejo tudi akterji iz zasebnega sektorja. Zasebne družbe so razvile več modelov prostovoljstva, ki bi bili lahko uporabni pri vzpostavljanju EVHAC-a; zaposlenim se na primer lahko omogoči, da v okviru prostovoljnih programov družb brezplačno dajo na voljo svoj čas in strokovno znanje ali podpirajo druge prostovoljce. ZN so pripravili spletno storitev[2], posvečeno prostovoljstvu, za povezovanje ponudb iz zasebnega sektorja s potrebami na področju razvoja ali pri operacijah odzivanja na nesreče. Komisija bo podrobneje proučila možnosti takih pristopov, pri tem pa bo upoštevala posebne naloge in pooblastila izvajalskih organizacij pri ukrepih v primeru humanitarnih nesreč.

Na splošno pri ukrepih nujne pomoči sodelujejo le bolj izkušeni prostovoljci, zlasti če varnost ni zagotovljena. Medtem ko se na področju razvojne pomoči za prostovoljce včasih uporablja širši pristop, morajo kljub temu pogosto imeti izkušnje z delom v svoji državi, preden lahko odidejo v tujino, kar je tudi pomemben vidik, ki ga je treba upoštevati.

Najpomembnejšo vlogo na področju prostovoljstva ima program UNV (Prostovoljci Združenih narodov), ki zaposluje 150 ljudi na glavnem sedežu ter več kot 7 500 prostovoljcev (2009), prek spleta pa še dodatnih 9 500 prostovoljcev. Leta 2009 so bili med UNV prostovoljci iz 163 različnih držav (75 % od teh so bile države v razvoju), delovali pa so bolj na področju dolgotrajnih kriz ter povezovanja pomoči, obnove in razvoja (LRRD) in ne toliko na področju nujne pomoči. Kljub temu, da ponavadi sodelujejo prostovoljci z zadevnega področja, se je v zadnjih letih pri težavnih misijah povečal odstotek prostovoljcev iz tujih držav (preprečevanje kriz, humanitarna pomoč, ohranjanje in vzpostavljanje miru). Člani UNV sodelujejo tudi pri gradnji zmogljivosti na lokalni ravni in usposabljanju, pa tudi kot svetovalci lokalnim in nacionalnim humanitarnim delavcem.

V spodnji tabeli so navedene nekatere večje organizacije, ki pošiljajo prostovoljce za delo na področju obnove in razvoja po humanitarnih nesrečah.

Organizacija | Število prostovoljcev na leto | Področje pomoči[3] | Tipičen profil prostovoljca |

European Voluntary Service (DG EAC) | 6 300 leta 2009 v EU in sosednjih državah (10 % nalog v tretjih državah) | prostovoljne službe v korist lokalne skupnosti (gostiteljice) (npr. na področju umetnosti, kulture, športa, socialnega varstva) | starost 18–30 let, ni posebnih zahtev glede izobrazbe, poklicnih izkušenj itd. |

Weltwärts Scheme, nemško razvojno sodelovanje (BMZ) | 3 500 leta 2009 / seznam OECD držav v razvoju | razvojno sodelovanje prek lokalnih gostiteljskih organizacij v državah v razvoju | starost 18–28 let, poklicna izobrazba / končana srednja šola |

UNDP Junior Professional Officer Programme (JPO) | približno 360 letno / različne države, kjer potekajo operacije / projekti ZN (financirani s strani 25 držav donatork) | različna področja, vključno z razvojnim sodelovanjem in humanitarno pomočjo (predvsem v državnih uradih) | mlajši od 32 let, magisterij in eno do dve leti delovnih izkušenj |

VSO Združeno kraljestvo in člani | približno 1 500 aktivnih prostovoljcev v letu (dolgoročne in kratkoročne zadolžitve / po vsem svetu | poudarek na razvojnem sodelovanju (šest razvojnih ciljev) | 18–75 let, vsaj dve leti poklicnih izkušenj |

Malteser International (program vstopa na poklicno pot za začetnike v poklicu) | 80 000 usposobljenih prostovoljcev in 20 000 zaposlenih (ter 13 000 članov) / po vsem svetu v okviru projektov Malteserja | civilna zaščita, humanitarna pomoč, obnova in razvojno sodelovanje | univerzitetna izobrazba, delovne izkušnje v tujini, vozniško dovoljenje (in pripadnost katoliški cerkvi) |

Johanniter International (JOIN Bruselj) | samo v Nemčiji približno 29 000 prostovoljcev in 13 000 zaposlenih | civilna zaščita, humanitarna pomoč in razvojno sodelovanje | različni poklicni profili, vključno s socialnimi službami, zdravstvom, ter humanitarna pomoč in dejavnosti civilne zaščite v tretjih državah |

IFRC | gibanje Rdeči križ ima približno 97 milijonov članov po vsem svetu, od tega jih je 20 milijonov aktivnih prostovoljcev (na nacionalni ravni) prostovoljci nacionalnih družb – za čezmorske misije v državah v razvoju sodelujejo samo profesionalci | civilna zaščita / pripravljenost v primeru nesreč in njihovo preprečevanje / humanitarna pomoč / razvojna pomoč | različni profili (vključno z mladinskimi oddelki na nacionalni ravni) mednarodno prostovoljstvo za mlade (starost 18–30 let) prek sodelovanja z Evropsko prostovoljno službo (v EU in sosednjih državah ter tretjih državah) |

3. VODILNA NAčELA

Pri vzpostavitvi EVHAC-a je treba upoštevati naslednje vidike:

- Solidarnost . Humanitarni ukrepi so osnovni izraz evropske vrednote solidarnosti z ljudmi, ki so jih prizadele nesreče. Vzpostavitev EVHAC-a bi morala biti konkreten odraz te vrednote solidarnosti. Prav tako bi lahko prispevala k razvoju bolj povezovalne evropske družbe z ustvarjanjem novih možnosti za udeležbo evropskih državljanov, zlasti mlajših.

- Humanitarna načela . EU je strogo zavezana humanitarnim načelom humanosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti, kot jih določa Evropsko soglasje o humanitarni pomoči iz leta 2007[4]. Dojemanje in verodostojnost humanitarnih delavcev je neposredno povezana z načinom, kako se ta načela upošteva pri humanitarnih ukrepih. Vsi akterji iz EU, udeleženi v krizi, tudi prostovoljci, morajo pri svojem delu spoštovati ta načela.

- Strokovnost in varnost . Eden glavnih trendov na področju humanitarne pomoči je usmerjen v povečevanje strokovnosti delavcev na področju pomoči, da bi bolje obvladovali vedno večje izzive na terenu. Pogoji varnosti in zaščite so postali za humanitarne organizacije in njihove delavce pomembnejši, zlasti na konfliktnih področjih, in potreben je ustrezen pristop. Raznolikost prostovoljcev (profili, motivi, pričakovanja) in zlasti vedno večja strokovnost zaposlenih v prostovoljnem sektorju predstavlja nove izzive glede upravljanja človeških virov v organizacijah, ki zaposlujejo prostovoljce. Prostovoljci se soočajo tudi z vedno zahtevnejšimi nalogami, ki zahtevajo posebne sposobnosti in znanja, zaradi česar lahko prihaja do neskladja med zahtevami, s katerimi se soočajo prostovoljci, ter njihovo sposobnostjo, da izpolnijo te zahteve in hitro postanejo operativni.

- Dodana vrednost. Posebna pozornost bo posvečena usklajevanju in sodelovanju z obstoječimi prostovoljnimi organizacijami. Da bi se izognili podvajanju in zagotovili stroškovno učinkovito uporabo razpoložljivih virov, mora EVHAC v čim večji meri temeljiti na obstoječih strukturah.

4. POTREBE IN POGOJI

Potrebe

Kljub velikemu številu obstoječih shem obstajajo nekateri izzivi, ki so značilni za vse organizacije, ki pošiljajo prostovoljce, ter nekatere jasne vrzeli znotraj obstoječih sistemov, ki zahtevajo nadaljnjo analizo.

1. Treba je določiti jasna in preizkušena merila za določitev prostovoljcev, ki bodo lahko hitro pridobili sposobnosti za prispevanje k humanitarnih prizadevanjem EU. Veliko Evropejcev se močno zanima za humanitarno pomoč in bi radi prispevali k operacijam Unije, vendar se vsi ne zavedajo, kakšni so zahtevani pogoji in znanja.

2. Potrebni so tudi bolj strukturirano usposabljanje, skupni standardi in dobre prakse. Minimalno usposabljanje prostovoljcev mora vključevati različne osnovne vidike humanitarnih sistemov in načel, varnost in previdnost, pa tudi pogoje v državi, kjer bodo prostovoljci delovali, na primer jezik, pomembna kulturna vprašanja itd. Obstajajo številni tečaji, inštituti in izobraževalne platforme, tako v humanitarnem kot tudi v zasebnem sektorju[5]. Hkrati številne organizacije, s katerimi se je posvetovala Evropska komisija, menijo, da bi bila koristna nekatera skupno dogovorjena merila in moduli usposabljanja, da bi se izognili situacijam, ko manj izkušene organizacije, ki pošiljajo prostovoljce, pošiljajo osebje, ki nima vsaj minimalnih znanj. Vsekakor mora kakršno koli morebitno prihodnje usposabljanje v okviru EVHAC-a dopolnjevati obstoječe tečaje in biti skladno z njimi.

3. Treba je izboljšati rezervne sezname dežurnih izkušenih prostovoljcev za hitro posredovanje v okviru krize (hitro odzivanje, tudi na ključnih področjih, na primer zdravju), kar je ključnega pomena, če naj se na pravi kraj pošlje prave ljudi ob pravem času. Leta 2010 je bila ta vrzel zelo očitno izpostavljena ob dogodkih na Haitiju in v Pakistanu (glej spodnji okvirček o Haitiju), ko kljub velikemu številu mednarodnega osebja, ki sodelujejo v kriznih operacijah, še vedno ni dovolj izkušenih ljudi z upravnimi in vodstvenimi znanji.

4. Treba je povečati podporo zalednih služb izvajalskih organizacij, tudi v fazi hitrega odzivanja, da se začasno povečajo organizacijske sposobnosti in da se izkušenemu osebju omogoči, da se približa terenu. Tudi podporne dejavnosti na evropski ravni, vključno z zagovarjanjem, informiranjem in sporočanjem, so bile opredeljene kot možna področja za večjo vključenost prostovoljcev.

Kaj smo se naučili pri Haitiju

Izkušnje prostovoljcev, ki so sodelovali na Haitiju po potresu, so po eni strani potrdile potrebo po usposobljenih in hitro premestljivih prostovoljcih za takojšen odgovor na krizne razmere, po drugi strani pa izpostavile možnost uporabe manj usposobljenih prostovoljcev za dopolnilne naloge.

Večino prostovoljcev, ki so jih uporabljale agencije na Haitiju, so plačevale njihove družbe ali vlade. Neusposobljeni prostovoljci, ki so z dobrimi nameni v velikem številu prispeli v prvih dneh, so bili manj učinkoviti, v nekaterih primerih pa celo moteči, kar potrjuje pogled, da je treba v vsakršno opredelitev pojma „prostovoljec“ vključiti zahteve po minimalni usposobljenosti in pripravljenosti.

Na Haitiju so predhodne pomanjkljivosti lokalnih struktur in ogromna škoda, ki jo je tem strukturam povzročil potres, okrepile potrebo po usposobljenem in izkušenem osebju iz tujine, prav tako pa so se pokazale možnosti mentorstva in sodelovanja z lokalnimi prostovoljci, ki tudi predstavljajo potencialno zanimiv vidik pri vzpostavitvi EVHAC-a.

Opredeljene so bile tudi morebitne naloge, ki naj bi jih izvajali manj izkušeni prostovoljci, na primer zaledno delo na terenu (okrepitev osebja agencij pri intenzivnih nalogah, ki ne zahtevajo obsežnih tehničnih znanj), storitve nevladnim organizacijam in podpora nastanitvi/pisarnam humanitarnih delavcev, podpora lokalnim nevladnih organizacijam ter poročanje.

Pogoji

Poleg potreb so že bili opredeljeni tudi nekateri jasni pogoji za EVHAC.

- Uporaba prostovoljcev v okviru EVHAC-a mora temeljiti na povpraševanju in potrebah, da bi se izognili prevelikemu številu prostovoljcev brez ustreznih znanj. Razmerje med stroški in koristmi določanja, pridobivanja, usposabljanja, integracije in nadzora prostovoljcev je skupna skrb prostovoljnih organizacij, posebej zaradi številnih izmenjav zaposlenih, ki ostanejo le za kratkotrajne misije. Zato je treba uravnotežiti koristi usposabljanja in razmestitve prostovoljcev ter stroške. Organizacije, ki pošiljajo prostovoljce na teren, so bolj pripravljene vlagati v mlade prostovoljce, če je ta vložek mogoče videti kot vstop na poklicno pot in je mogoče zajamčiti, da bo osebje še naprej na voljo organizaciji.

- Pri financiranju EVHAC-a se ne sme prenašati sredstev iz osrednjega operativnega proračuna za zadovoljevanje potreb ljudi v nesrečah , ampak ga je treba videti kot dodatno naložbo v zmogljivosti humanitarnih delavcev v Evropi in lokalno. Zato bo treba stroške in koristi predlagane sheme skrbno analizirati ter ustrezno prilagoditi ambicije.

- Varnostni vidiki so ključnega pomena. Zaradi zapletenih političnih in varnostnih razmer, v katerih humanitarni delavci pogosto delujejo, je vprašanjem varnosti treba posvečati veliko pozornost. 80 % humanitarne pomoči je namenjene območjem, kjer divjajo konflikti, število napadov na humanitarne delavce pa se je v zadnjih letih močno povečalo[6]. Zato se organizacije, ki pošiljajo prostovoljce, strinjajo, da se mladih in manj izkušenih prostovoljcev ne pošilja na težavna območja ter da je treba v vsakem primeru najprej zagotoviti čim boljše usposabljanje. Na splošno večina humanitarnih organizacij zaposluje prostovoljce predvsem pri preprečevanju kriz ali odpravljanju njihovih posledic, ko ponavadi ni dovolj usposobljenega osebja, ker se že posveča drugi krizi.

- Podpora lokalnim zmogljivostim je ključnega pomena pri pripravljenosti v primeru nesreč, ukrepih v primeru humanitarnih nesreč in odpravljanju posledic kriz. Lokalni delavci lahko opravljajo mnoga dela ali podporne dejavnosti ter tako pomagajo pri vzpostavljanju programov „gotovina za delo“ in ponovnem zagonu gospodarstva. Teh dejavnosti ne bi smeli prevzemati tuji prostovoljni programi. Po drugi strani lahko EVHAC na primer pomaga krepiti lokalno prostovoljstvo in gradnjo zmogljivosti prek mentorstva in partnerstev, kjer se povezujejo tuji delavci in domači prostovoljci.

- Veliko obstoječih prostovoljnih organizacij poziva, naj Komisija sodeluje pri vzpostavitvi EVHAC-a, pri čemer naj posebno pozornost posveti tudi dopolnjevanju, da bi se izognili podvajanju in prekinitvam dobro delujočih že vzpostavljenih prostovoljnih programov, na primer splošnih prostovoljnih programov na ravni EU (European Voluntary Service, pobuda Youth on the Move, portal za poklicno mobilnost EURES itd.). Vzpostavilo se bo tudi sodelovanje z vsemi humanitarnimi delavci, ki sodelujejo s prostovoljci, vključno z ZN, Redečim križem in Rdečim polmesecem, nevladnimi organizacijami, pa tudi ustreznimi programi, ki jih izvajajo države članice EU.

5. SPLOšNI RAZMISLEK IN PRVE MOžNOSTI

Jasna opredelitev pojma „prostovoljec“ je med humanitarnimi delavci predmet mnogih razprav in lahko – glede na sogovornika – vključuje pojme „mlad“, „neizkušen“, „neusposobljen“, „neplačan“ ali „premalo plačan“ v različnih kombinacijah. V povezavi z vzpostavitvijo EVHAC-a bo opredeljenih ena ali več vrst „prostovoljcev“, da bi lahko opredelili merila ustreznosti in dejavnosti ter ocenili stroške. Glede na sedanje proračunske omejitve bo Komisija poskušala doseči ravnovesje med potrebo po čim boljšem izkoristku obstoječih struktur z njihovo nadgraditvijo ter potrebo po pripravi predloga, ki bo zagotavljal rešitve za nekatere izzive, s katerimi se soočajo udeležene strani pri delu s prostovoljci.

Ne glede na opredelitev znanj, ki jih morajo obvladati prostovoljci , v okviru EVHAC-a sedanja gospodarska klima v EU in demografski izzivi v prihodnjih desetletjih zahtevajo čim širšo uporabo teh znanj, da se omogoči nadaljnji poklicni razvoj oseb, ki sodelujejo v EVHAC-u.

Točen profil prostovoljcev v okviru EVHAC-a bo treba podrobneje proučiti. Medtem ko Pogodba določa, da bo okvir mladim omogočal, da prispevajo, pa je potrebnega več izkušenejšega in ne tako mladega osebja ter starejših, v nekaterih primerih celo upokojenih državljanov s potrebnimi znanji, ki želijo prispevati. Hkrati mora biti EVHAC dovolj odprt, da bodo lahko kot prostovoljci sodelovali ljudje iz različnih socialnih okolij, saj nekateri prostovoljni programi ne morejo delovati brez precejšnjega finančnega prispevka samega prostovoljca. Na splošno si bo Komisija prizadevala za čim bolj vključujoč pristop, hkrati pa bo zagotovila, da bo ostal program odvisen od povpraševanja in profesionalen.

Dejavnosti prostovoljcev v okviru EVHAC-a morajo biti raznolike in ne povezane le z običajnimi ukrepi ob humanitarnih krizah. Dejavnosti za zmanjšanje tveganja nesreč, usmerjene v zmanjševanje ranljivosti držav in regij, ki so izpostavljene nesrečam, ter intervencije v prehodnih razmerah, namenjene zagotavljanju gladkega prehoda iz faze obnove v fazo razvoja, so bistveni del neprekinjenega zagotavljanja pomoči ter lahko nudijo smiseln in trajnosten okvir za uporabo prostovoljcev.

Kar zadeva konkretne možnosti za vzpostavitev EVHAC-a, je mogoče iz dosedanjega dela razbrati tri glavne pristope:

Prva možnost bi bilo predvsem reševanje izzivov, ki so jih navedle prostovoljne organizacije v zvezi s splošno sprejetimi standardi za izbiro in usposabljanje prostovoljcev, vključno z nekaterimi specializiranimi nišami, kot so upravljanje prostovoljnega dela, nekatere zaledne službe ali dejavnosti preprečevanja in pripravljenosti. Sem bi lahko spadala vzpostavitev „mehanizma EU za certificiranje“ za organizacije, ki spoštujejo te standarde.

Druga možnost bi bila kombinacija zgornjega pristopa, ki se osredotoča na usposabljanje, ter dejavnosti pridobivanja in seznamov zmogljivosti za posredovanje v velikih krizah v korist organizacij, ki sodelujejo pri obnovi po humanitarnih nesrečah (nevladne organizacije, Rdeči križ in ZN), zlasti z usmerjenostjo k bolj izkušenemu osebju, ki bo delovalo na ključnih položajih.

Zadnjo možnost – vzpostavitev polnovrednega prostovoljnega programa, vključno z izbiro, usposabljanjem, iskanjem in razmestitvijo prostovoljcev (podobno kot v nekaterih programih, opisanih zgoraj) – je treba podrobno proučiti, zlasti kar zadeva ustrezne strukture upravljanja (v Komisiji ali zunaj nje), čeprav njeno izvajanje ne bi pomenilo nepremostljivih ovir.

Vse te možnosti bo treba proučiti, pri tem pa spoštovati sedanje zgornje meje iz ustreznih razdelkov večletnega finančnega okvira. Za obdobje po letu 2013 se bodo proučile v okviru širših razprav Komisije o vseh predlogih za navedeno obdobje.

Ne glede na izbrani pristop bodo morali biti konkretni rezultati in dodana vrednost EVHAC-a opazni za evropske državljane, da se jasno pokaže solidarnost Evrope z ljudmi v stiski.

6. SKLEPI IN PRIHODNJI UKREPI

Prva faza ugotavljanja stanja, ki je bila podlaga za to sporočilo, je Evropski komisiji omogočila širšo sliko sedanjega stanja na področju prostovoljstva, vključno z opredelitvijo izzivov, vrzeli in nastajajočih potreb.

Kljub temu ostajajo številna odprta vprašanja, pred pripravo zakonodajnega predloga pa so potrebne nadaljnje raziskave in preverjanje možnosti.

Zato bo glede na razpoložljivost ustreznih odobritev v proračunu za leto 2011 Komisija naslednje leto začela pripravljalne ukrepe, ki bodo omogočali nadaljnji razvoj programa v evropskem letu prostovoljstva. S stalnim dialogom z zainteresiranimi stranmi bo Komisija lahko pripravila predlog za vzpostavitev EVHAC-a, ki bo ustrezal dejanskim potrebam in učinkovito prispeval k ukrepom v primeru humanitarnih nesreč.

Komisija bo:

- nadaljevala s posvetovanji z zainteresiranimi stranmi prek različnih kanalov, vključno z odprtimi posvetovanji na spletu;

- v primeru sprejetja proračuna za leto 2011 naslednje leto (evropsko leto prostovoljstva) izvedla pripravljalne ukrepe;

- nadalje analizirala vrzeli in priložnosti ter možne oblike sodelovanja z ustreznimi akterji;

- proučila različne možnosti v smislu trdne upravne strukture in področja intervencij, ki ne bosta dopuščala goljufij;

- ocenila stroškovno učinkovitost različnih možnosti in socialnih učinkov v okviru ocene učinka ob upoštevanju zgornjih pogojev za financiranje te pobude s strani EU;

- pripravila zakonodajni predlog v letu 2012.

-

[1] Študija „Prostovoljstvo v Evropski uniji“, ki jo je naročila Evropska komisija – GD za izobraževanje in kulturo, GHK, februar 2010.

[2] http://business.un.org/en.

[3] Civilna zaščita, humanitarna pomoč, razvojno sodelovanje in druga.

[4] http://ec.europa.eu/echo/policies/consensus_en.htm.

[5] Ponudniki izobraževanj so med drugim NOHA (ki nudi magistrski študij na področju mednarodnih humanitarnih ukrepov), neprofitne organizacije, kot so Acción Contra el Hambre, RedR (Združeno kraljestvo), Bioforce (Francija), DTalk (Irska), AgeH (Nemčija), ATHA (Švedska) ali e-center Visokega komisariata Združenih narodov za begunce. Obstajajo tudi posebne pridobitne organizacije, ki lahko nudijo posebne module, na primer CSD (Nizozemska: varnost), CHP (Francija: psihosocialno), Mango (Združeno kraljestvo: finance), BOND (Združeno kraljestvo) in druga nacionalna omrežja.

[6] Leta 2009 je bilo 278 humanitarnih delavcev udeleženih v resnih varnostnih incidentih (205 domačih in 73 tujih), od tega sta bila 102 ubita (88 domačih in 14 tujih).