52010DC0461

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 8.9.2010

COM(2010) 461 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

ZNANJE O MORJU 2020opazovanje in podatki o morju za pametno in trajnostno rast

SEC(2010) 999 SEC(2010) 998

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

ZNANJE O MORJU 2020podatki o morju in opazovanje morja za pametno in trajnostno rast

OZADJE

Znanje je gonilo trajnostne rasti v medsebojno povezanih gospodarstvih sveta in torej ključni element za dosego pametne rasti v Evropski uniji v skladu s strategijo „Evropa 2020[1]“. Izboljšanje znanja o morjih in oceanih, ki predstavljajo 71 % površine našega planeta, je eno izmed treh medsektorskih orodij celostne pomorske politike EU[2]. Prav znanje o morju lahko pomaga tudi pri razvijanju drugih dveh orodij – boljšega prostorskega načrtovanja in celostnega omrežja za pomorski nadzor. Razsežnosti prihodnjih sprememb v oceanskih sistemih, njihove vplive na človeško dejavnost ter učinke teh sprememb človeškega vedenja na oceane je nemogoče napovedati brez razumevanja, kako sistem deluje zdaj in kako je deloval v preteklosti. Znanje je v skladu z Okvirno direktivo o morski strategiji potrebno za dosego dobrega okoljskega stanja morskih voda, ki je okoljski steber celostne pomorske politike. Znanje je ključni sestavni del načrta EU za vključitev morskega in pomorskega raziskovanja[3] ter prispevek k digitalni agendi[4].

Znanje o morju se začne z opazovanjem morja in oceanov. Podatkih s teh opazovanj se zberejo in nato analizirajo, s čimer se pridobijo informacije in znanje. To znanje se nato lahko uporabi za doseganje pametne rasti, oceno zdravja morskega ekosistema ali zaščito obalnih skupnosti.

To sporočilo se večinoma osredotoča na prva dva dela procesne verige – tj. zbiranje in združevanje podatkov – javne informacije so namreč javno dobro in lahko koristijo široki paleti zainteresiranih strani, medtem ko je sama uporaba podatkov bolj strokovne narave in pride v poštev za potrebe trga ali ciljnih političnih pobud. Zaradi subsidiarnosti je zbiranje podatkov najpogosteje odgovornost držav članic. EU ima potencial, da v fazi zbiranja ustvari dodano vrednost, saj je potrebno zagotoviti čezmejno skladnost in skladnost med različnimi skupnostmi uporabnikov.

Sklepi Sveta o celostni pomorski politiki z dne 16. novembra 2009[5] so Komisijo spodbudili k temu, da je predlagala izboljšave v uporabi znanstvenega znanja. Kot odgovor na to spodbudo Komisija s tem sporočilom natančneje predstavlja ta primer, da se omogoči bolj usklajen pristop k zbiranju in združevanju podatkov o morju, ter opisuje akcijski načrt, pri katerem različni ukrepi politike EU dodajajo vsak svoj kamenček v mozaik za dosego tega cilja.

TRENUTNI IZZIVI

Podatki o morju, ki jih večinoma zbirajo javne ustanove v državah članicah EU, in sicer posamično ali skupaj, kar letno stane več kot milijardo EUR[6], se trenutno zbirajo s posebnim namenom – na primer z namenom izkoriščanja morskih virov, zagotavljanja varnosti plovbe, spremljanja skladnosti s predpisi ali preskušanja znanstvenih hipotez. Vendar pa, kot potrjuje javno posvetovanje[7], prihaja pri obdelavi in uporabi teh podatkov do številnih težav. Uporabniki imajo težave pri ugotavljanju, kateri podatki že obstajajo. Obstajajo omejitve dostopa, uporabe in ponovne uporabe. Dodatne težave povzročajo razdrobljenost standardov, oblik in nomenklature, skope informacije v zvezi s točnostjo in natančnostjo podatkov, cenovna politika nekaterih ponudnikov ter nezadostna časovna in prostorska ločljivost. Zaradi tega je bila zamujena priložnost, da bi se na podlagi teh podatkov razvili novi inovativni proizvodi in storitve[8].

CILJI

V tem sporočilu so določeni trije cilji v zvezi z izboljšanjem znanja o morju:

1. znižanje operativnih stroškov in zamud za tiste, ki uporabljajo podatke o morju ter s tem:

- pomoč zasebni industriji pri konkuriranju v globalnem gospodarstvu in spoprijemanju z izzivom trajnosti;

- izboljšanje kakovosti javnega odločanja na vseh ravneh;

- krepitev znanstvenega raziskovanja morja;

2. povečanje konkurence in inovativnosti med uporabniki in ponovnimi uporabniki podatkov o morju z omogočanjem širšega dostopa do jasnih in hitro dostopnih podatkov o morju preverjene kakovosti;

3. zmanjšanje negotovosti v zvezi z znanjem o oceanih in morjih ter s tem omogočanje boljše podlage za upravljanje sprememb v prihodnost.

Ti cilji neposredno prispevajo k nekaterim vodilnim pobudam, napovedanim v strategiji Evropa 2020, kot so na primer „Unija inovacij“, „Evropa, gospodarna z viri“ in „Industrijska politika za dobo globalizacije“.

Po previdnih ocenah bi naj finančne koristi od vzpostavitve integriranega omrežja, ki bi nadomestilo trenutni razdrobljeni sistem za opazovanje morja, znašale 300 milijonov EUR na leto[9]. Poleg tega razumnejša uporaba podatkov o morju ne bo samo izboljšala učinkovitosti obstoječih uporabnikov teh podatkov, temveč bo tudi odprla vrata za nove priložnosti za inovacije in rast.

RAZVOJ OBSTOJEčIH INSTRUMENTOV EU

Države članice že zdaj zbirajo veliko podatkov in v nekaterih primerih so k temu pravno zavezane. Poleg tega se z raznimi instrumenti EU in dejavnostmi skuša izboljšati dostopnost usklajenega nabora podatkov ter opazovanj v EU.

K tem dejavnostim spadajo tako obveznosti kot tudi ukrepi za izvajanje. Razlika med tema dvema pojmoma ni vedno jasna, vendar pa na splošno velja, da gre za obveznosti, kadar zakonodaja EU obvezuje države članice, da zbirajo ali združujejo podatke ali pa omogočajo dostop do njih, medtem ko so ukrepi za izvajanje tisti, pri katerih EU nudi določeno podporo.

Direktive EU

Okvirna direktiva o morski strategiji[10] države članice obvezuje, da „izdelajo in izvajajo usklajene programe spremljanja za stalno presojo okoljskega stanja svojih morskih voda.“ Združevanje posnetkov morskih bazenov in vseevropskih morij zahteva čezmejno in interdisciplinarno sodelovanje. Dosedanje izkušnje so pokazale, da souporaba podatkov med različnimi sektorji in državami članicami ne poteka enotno, primerno, učinkovito ali hitro. To se tudi ne bo zgodilo, če Evropska unija ne bo začela izvajati ali olajševati izvajanja dejavnosti na tem področju.

Direktiva INSPIRE[11] države članice obvezuje k sprejetju ukrepov za souporabo zbirk podatkov in storitev med javnimi organi za opravljanje nalog javnega značaja, medtem ko jih Direktiva o okoljskih informacijah[12] obvezuje k objavljanju podatkov, ko se to od njih zahteva. Direktiva o ponovni uporabi informacij javnega sektorja[13] olajšuje ponovno uporabo javnih podatkov z vzpostavitvijo skupnega zakonodajnega okvirja, ki ureja, kako naj organi javnega sektorja omogočijo ponovno uporabo svojih podatkov, da bi se tako odpravilo ovire, kot so diskriminatorne prakse, monopolni trgi in pomanjkanje preglednosti.

Omenjene direktive nudijo pravne temelje, potrebne za boljšo uporabo podatkov o morju, Direktiva INSPIRE pa določa tudi skupne standarde. Vendar pa to samo po sebi ni dovolj. Ne uporabljajo se vedno za organe izven javnega sektorja, ki imajo v lasti veliko podatkov o morju – na primer znanstvene in akademske ustanove – prav tako pa ne morejo prevladati nad pravicami intelektualne lastnine. Ne nanašajo se na opazovanja v skoraj realnem času ali na zgodovinske arhive podatkov.

V pregledu Direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja[14] so ponovni uporabniki v geografskem in meteorološkem sektorju navedli visoke cene, omejujoče licenčne pogoje in diskriminacijo kot ovire, ki preprečujejo popolno izkoriščanje ponovne uporabe informacij javnega sektorja. Dostop do podatkov v zvezi z novim znanjem in pravicami od projektov pomorskega raziskovanja okvirnega programa EU je obvezen samo za institucije Skupnosti in organe, ki nameravajo podatke uporabiti za razvijanje, izvajanje in spremljanje okoljske politike.

Okvir za zbiranje podatkov za ribištvo

Novi okvir za zbiranje podatkov, sprejet leta 2008[15], države članice zavezuje k zbiranju, upravljanju in zagotavljanju visokokakovostnih podatkov o ribištvu za namene znanstvenega svetovanja, zlasti za ustrezne odločitve o upravljanju ribištva. Te dejavnosti se izvajajo v okviru večletnih nacionalnih programov, ki jih sofinancira Unija. Na podlagi novega okvira morajo države članice zagotoviti dostop do teh podatkov za svetovanje o upravljanju ribištva, znanstvene objave, javne razprave in sodelovanje zainteresiranih strani pri razvoju politike. Za vse, kar presega te namene, je za dostop do podatkov, njihovo zbiranje na ravni morskih bazenov in ponovno uporabo zbranih podatkov trenutno potrebna privolitev vseh zadevnih lastnikov podatkov.

Pobuda za globalno nadzorovanje okolja in varnosti (GMES)

GMES je širok program, ki zajema zemljo in zrak ter tudi morsko okolje. Namenjen je zagotavljanju storitev na področju okolja in varnosti ter osredotočen predvsem na meritve, ki jih opravijo sateliti, in proizvode, ki temeljijo na teh meritvah. Možnosti za ključno pomorsko službo v GMES se preizkušajo v okviru projekta MyOcean. Proizvodi so na voljo za vse vrste uporabe, vključno s komercialno (sekundarne dejavnosti), vendar brez „nenadzorovane nadaljnje distribucije (razširjanje, npr. radiodifuzija, objavljanje na spletu itd.)“.

Skupni okoljski informacijski sistem SEIS in Evropski informacijski sistem za vode WISE-morje

Skupni okoljski informacijski sistem SEIS[16], pristop, ki sta ga spodbujali Evropska komisija in Evropska okoljska agencija (EEA), je namenjen posodobitvi in poenostavitvi dostopnosti, izmenjave in uporabe podatkov in informacij, potrebnih za zasnovo in izvajanje okoljske politike, v skladu s katerim se obstoječi, pretežno centralizirani sistemi za poročanje, postopno nadomeščajo s sistemi, ki temeljijo na dostopu, souporabi in interoperabilnosti.

WISE-morje je sestavni del SEIS za morsko okolje, namenjen izpolnjevanju zahtev po izvajanju obveznosti poročanja iz Okvirne direktive o morski strategiji 2008/56/ES in obveščanju evropske javnosti o izvajanju morskih strategij. To bo razširitev obstoječega Evropskega informacijskega sistema za vode (WISE), ki zajema priobalne vode, na morsko okolje.

ur-EMODnet

Omrežje „ur-EMODnet“, ki se financira prek pripravljalnih ukrepov za pomorsko politiko[17], je prototip omrežja EMODnet[18], ki bi bilo samo po sebi uporabno za strokovnjake na morskem in pomorskem področju, vendar je v osnovi oblikovano za preskušanje koncepta zasnove in spodbujanje odzivov. Tematske skupine[19] zbirajo obstoječe podatke iz različnih virov, merijo njihovo kakovost, zagotavljajo, da so skladni z deskriptorji (metapodatki), kot sta čas in kraj merjenja, ter jih dajejo na voljo prek tematskih portalov. Veliko spoznanj in tehnologij, ki jih uporabljajo te skupine, je bilo razvitih v okviru raziskovalnih programov EU[20].Doslej zbrane teme so povzete v razpredelnici 1. Njihova interoperabilnost je okrepljena z enakimi standardi in usklajevalnimi sestanki vsakih šest mesecev. Podatkovni sloji, pripravljeni z „ur-EMODnet“, so na voljo brez omejitev. Predviden je začetek vmesnega ocenjevanja rezultatov v letu 2011 in končno ocenjevanje v letu 2013, ki bo usmerjalo nadaljnje ukrepe.

Vendar pa obstoječi „ur-EMODnet“ sam po sebi ne bo zagotovil dovolj informacij za polno ocenjevanje v letu 2013. Vzorec je premajhen. Število parametrov in zajetih morskih bazenov je premajhno, da bi lahko zadostilo potrebam morske in pomorske skupnosti. Ločljivost je pregroba. Neposreden prehod z „ur-EMODnet“, ki temelji na pripravljalnem ukrepu, na polno delujoč EMODnet obsega, kakršen bo po sedanjih ocenah potreben[21], bi bil prevelik preskok in preveč tvegan podvig. Predlagana bo uredba za financiranje nadaljnjega razvoja celostne pomorske politike v obdobju 2011–2013. Med ukrepi, ki se bodo financirali na podlagi te uredbe, bo tudi obogatitev EMODnet.

Agencije EU in nacionalne agencije

Poleg dejavnosti Evropske agencije za okolje, sta za pomoč Evropski komisiji in državam članicam pri izvajanju ustrezne zakonodaje EU pooblaščeni Agencija Skupnosti za nadzor ribištva in Evropska agencija za pomorsko varnost. Med njihove naloge spada zbiranje ustreznih podatkov[22], ki bi lahko bili širše uporabni za druge namene. Ti podatki bi se lahko v ustrezni zbirni obliki razširjali v širšem obsegu, pod pogojem da se upoštevajo primerni zaščitni ukrepi glede zaupnosti.

V zbiranje podatkov je vključen tudi širok nabor vladnih organov držav članic.

Podatki o obalah

Obalni organi morajo zbirati, uporabljati in si deliti informacije, s čimer podpirajo sprejemanje odločitev in sodelovanje javnosti. Okvir za obalne informacijske sisteme zagotavlja priporočilo EU o celostnem upravljanju obalnih območij[23].

Eurostat je obalne regije opredelil kot standardne statistične regije (raven III NUTS[24]), v katerih najmanj polovica prebivalstva živi na območju do 50 km od obale[25]. To pomeni 446 regij, od katerih jih ima 372 obalo. Družbeno-gospodarska merila, kot so kazalci prebivalstva ali BDP, so za večino teh regij prosto dostopni na spletni strani Eurostata. V nekaterih državah, kot so Poljska, Švedska ali Združeno kraljestvo, so te regije tako velike, da zajemajo tudi prebivalstvo, ki živi daleč od obale, zato ne morejo imeti posebnih lastnosti, ki so značilne za obalne skupnosti. Poskusi zbiranja podrobnejših podatkov so bili neuspešni, ker nekateri nacionalni statistični uradi zaračunavajo prohibitivne stroške, ker nekateri nacionalni statistični uradi ne uporabljajo sistematične obdelave zahtev po podatkih in ker iz razlogov, povezanih z zaupnostjo, podatkov ni mogoče posredovati za regije, ki imajo le eno ali dve podjetji v določenem sektorju.

Znotraj okvira za zbiranje podatkov se zbirajo tudi ekonomski podatki (prihodki, stroški, zaposlovanje) iz ribištva, akvakulture in predelave rib. Gospodarski podatki o evropskih ribiških flotah so povzeti v letnem gospodarskem poročilu[26] na nacionalni ravni in vse pogosteje tudi na ravni morskega bazena[27].

Številni regionalni organi vzpostavljajo obalne informacijske sisteme za upravljanje in načrtovanje dejavnosti. Direktiva INSPIRE in različni projekti v okviru pobude Interreg[28] začenjajo zagotavljati nekaj interoperabilnosti med temi sistemi.

Razpredelnica 1 – Kako pobude EU prispevajo k infrastrukturi podatkov o morju – Raziskovalni projekti in nacionalne pobude niso vključeni. Prav tako niso vključene „obveznosti“, kot je INSPIRE. Razpredelnica zajema samo „ukrepe za izvajanje“, ki se delno financirajo iz proračuna EU.

Parametri | Zbiranje | Združevanje | Uporaba |

Batimetrija | ur-EMODnet | WISE-morje |

Geologija | ur-EMODnet |

Fizika | GMES (vesolje) | GMES (razen blizu obale), ur-EMODnet[29] | GMES |

Ribištvo (vključno z ribiškim gospodarstvom) | Okvir za zbiranje podatkov14 | Skupno raziskovalno središče (in drugi uporabniki) | ICES[30], STECF[31], GFCM[32] |

Kemija | ur-EMODnet | WISE – morje |

Biologija | Ur-EMODnet, GMES[33] | WISE-morje |

Človeška dejavnost (razen ribištva)[34] | ur-EMODnet36 | WISE-morje |

Podatki o obalah | Eurostat |

Predlogi za izboljšanje obstoječih instrumentov

Komisija predlaga vrsto izboljšav za krepitev učinkov zgornjih instrumentov in ukrepov:

- Komisija bo sprejela potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo podatki iz programov za regionalni razvoj ter morske in pomorske raziskave, ki jih podpira EU, bolj dostopni za ponovno uporabo.

- Komisija bo v svojem spremljanju Priporočila EU o celostnem upravljanju obalnih območij [35] preučila, kateri nadaljnji ukrepi so potrebni za spodbujanje obalnih informacijskih sistemov.

- Predstavitve morskih storitev GMES bodo podprte v okviru tematskega področja „vesolje“ znotraj Sedmega okvirnega programa do leta 2014. Preučuje se možnost nadaljnjih ukrepov.

- Komisija bo kratkoročno zagotovila, da države članice v celoti izvajajo nova pravila o dostopu do podatkov o ribištvu. Srednje- in dolgoročno se bodo raziskali načini za razširitev področja uporabe za dostop do podatkov.

- Za optimizacijo porabe virov bosta WISE-morje in EMODnet združena v okviru izvajanja Okvirne direktive o morski strategiji. WISE-morje bo predvidoma vzpostavljen do sredine leta 2012 ter se bo uporabljal za zbiranje in prikazovanje podatkov držav članic o morskem okolju in človeških dejavnostih. Tako kot EMODnet, bo tudi WISE-morje temeljil na sistemu WISE, obstoječem sistemu poročanja, ki ga države članice že uporabljajo za sporočanje svojih ocen na podlagi Okvirne direktive o vodah.

- Komisija namerava začeti izvajati nadaljnji sklop dejavnosti za izboljšanje zajetja podatkov, ločljivosti in nabora zbranih parametrov[36] , [37].

- Komisija bo zagotovila, da njene agencije redno objavljajo podatke.

- Komisija spodbuja države članice, naj v istem duhu objavljajo podatke, zbrane za poseben namen, po potrebi združene glede na čas in prostor.

- Eurostat bo preučil podrobne parametre o prebivalstvu in območju, da se zagotovi boljša parameterizacija obalnih vplivov v celinskih regijah za statistične namene.

Pobude za odpravo pomanjkljivosti v evropskem sistemu podatkov o morju bodo torej potekale na več ravneh. Glavni nameni teh pobud so podobni, a ne enaki. Potrebni so torej nadaljnji ukrepi za ustvarjanje sinergij med različnimi potmi razvoja.

Komisija bo sprejela potrebne ukrepe za združevanje teh pobud, tako da se zagotovi nemoteno zagotavljanje podatkov o morju in se hkrati preprečijo odvečni napori pri zbiranju podatkov. To bo vključevalo:

- zagotavljanje skupnih standardov[38];

- postopno usklajevanje politik v zvezi s podatki. Končni cilj je zagotoviti prost dostop brez omejitev uporabe;

- zagotavljanje, da so podatki, zbrani pri pobudah, kot sta ur-EMODnet ali okvir za zbiranje podatkov, primerni za potrebe Okvirne direktive o morski strategiji;

- posebne ukrepe v zvezi z ur-EMODnet v letu 2010 36 za zbiranje fizičnih podatkov in podatkov, zbranih na kraju samem, ki bodo vneseni v GMES, za potrditev rezultatov modela GMES in pokritje priobalnih voda[39], ki jih GMES ne vključuje;

- v letih 2012–2013, ko bodo na voljo rezultati ukrepov na podlagi ur-EMODnet in prototipa ključne pomorske službe v GMES, ugotavljanje pomanjkljivosti v mreži za spremljanje;

- začetek pogovorov s partnerskimi državami in mednarodnimi organizacijami za zagotovitev, da prizadevanja EU prispevajo k interoperabilnemu svetovnemu sistemu znanja o morju.

ZA DELUJOčO STRUKTURO PODATKOV O MORJU

Medtem ko imajo zgoraj navedeni instrumenti in ukrepi svojo vrednost, je za združevanje znanja o morju potrebno odločnejše ukrepanje. Za usklajen niz podatkov, ki presega meje držav članic, je potrebna usmerjena struktura delovanja. Končna oblika bo odvisna od praktičnih izkušenj, pridobljenih s projekti in pobudami, kakršni sta ur-EMODnet in MyOcean. Vendar pa je že na tej stopnji primerno opozoriti na nekatere elemente, ki bodo morali biti vključeni:

1. Evropski podatki o morju se sedaj zbirajo za posebne namene, na primer varno plovbo ali upravljanje ribištva, cilj pa je napredek v smeri ureditve, pri kateri je od samega začetka predvidena večstranska uporaba.

2. Podatke bi bilo treba hraniti čim bližje njihovim virom. Ti podatki bi se morali biti hraniti pod ustreznim skrbništvom v pooblaščenih podatkovnih središčih. Vsaka obdelava podatkov, ki pomenijo osebne podatke v skladu z opredelitvijo iz Direktive o varstvu podatkov[40], mora biti skladna z določbami Direktive.

3. Učinkovita evropska infrastruktura podatkov o morju bi morala vključevati vrsto skupin za tematsko združevanje[41], ki bi se ukvarjale z združevanjem podatkov. Skupina za tematsko združevanje je konzorcij organizacij, ki združuje podatke na določeno temo, kot so geološke plasti ali kemični kontaminanti.

4. Za trajnostno delovanje sistemov za opazovanje morja in opredelitev ključnih pomanjkljivosti teh sistemov je potreben celostni vidik na ravni morskih bazenov. Pričakuje se, da bi pri tem sodelovale obstoječe organizacije s pristojnostjo na ravni morskih bazenov, kot so konvencije o regionalnih morjih[42], regionalni svetovalni sveti za ribištvo in EuroGOOS[43].

5. V omejenem številu primerov bi lahko bilo primerno, da se podpora EU infrastrukturi za podatke o morju in opazovanje morja razširi s samega zbiranja podatkov na analizo in uporabo teh podatkov; na primer za podporo pridobivanju kazalcev stanja morskega okolja.

6. Arhitektura znanja zahteva postopek odločanja, s katerim se določi, kateri podatki se bodo zbirali in kako se bodo združevali. Za to je potreben tudi sekretariat, ki vodi postopek.

Za napredovanje v smeri takšne infrastrukture Komisija predlaga naslednje:

- Znanje ni zgolj odgovornost vlade. Evropska industrija bi morala nameniti ustrezne vire za zagotovitev ustrezne zaščite znanja in za obsežnejše razširjanje tega znanja, potem ko izgubi tržno vrednost.

- Komisija bo spodbujala komunikacijo med nacionalnimi podatkovnimi središči z rednimi razpravami v svojih strokovnih skupinah za opazovanje morja in podatke o morju ter na pomorskem internetnem forumu, s čimer se bo krepila dobra praksa za ohranjevanje in razširjanje podatkov.

- Za zagotavljanje celostnega pogleda na potrebe po spremljanju bo Komisija raziskala, kako bi lahko pri tem pomagale kontrolne točke v morskih bazenih [44], tako da bo v obdobju 2011–2013 pripravila pilotne projekte 36 .

- Komisija bo na podlagi nasvetov držav članic, kontrolnih točk v morskih bazenih in lastnih strokovnjakov nadaljevala z opredeljevanjem prednostnih nalog za zbiranje podatkov v ur-EMODnet, v obdobju 2011–2013 pa bo oblikovala tudi predlog za trajnejše upravljanje.

- Komisija bo vzpostavila prototipski sekretariat 36 za obvladovanje postopka v zvezi z ur-EMODnet – pripravo sestankov, ocenjevanje ugotovitev skupin za tematsko združevanje in kontrolnih točk v morskih bazenih, zagotovitev upoštevanja rokov ter pripravo letnega poročila o dejavnosti.

VODENJE POSTOPKA

Boljši dostop do podatkov o morju in opazovanja morja je spremljala neodvisna skupina strokovnjakov s področja zbiranja, združevanja in uporabe podatkov o morju. Podpora te skupine je Komisiji pomagala pri sprejemanju odločitev o tematskih prednostnih nalogah in delovnih metodah. Skupina bo sodelovala pri uradnem vmesnem ocenjevanju, ki se bo začelo leta 2011, in poročanju v začetku leta 2012. V to oceno bodo vključeni kvantitativni kazalci, ki merijo sprejem podatkov iz prototipskega omrežja ur-EMODnet s strani znanstvenikov, organov in industrije. V oceni bo prikazan dosežen napredek v zvezi s cilji tega sporočila.

Komisija bo vzpostavila tudi strokovno skupino držav članic za zagotovitev usklajenosti z delom, ki poteka v državah članicah.

ČASOVNI OKVIR

Predlogi, predstavljeni v tem sporočilu, opisujejo ukrepe, ki jih mora sprejeti Komisija v obdobju 2011–2013. Na koncu tega obdobja bo izvedena dodatna ocena učinka, ki bo osnova za naslednje korake. Komisija poziva k odzivom na ta načrt.

[1] Evropa 2020, evropska strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, 3.3.2010 COM(2010) 2020.

[2] Celostna pomorska politika za Evropsko unijo, Bruselj, 10.10.2007 COM(2007) 575 konč.

[3] Evropska strategija za morsko in pomorsko raziskovanje, skladen okvir za Evropski raziskovalni prostor v podporo trajnostni uporabi oceanov in morij, Bruselj, 3.9.2008, COM(2008) 534 konč.

[4] Digitalna agenda za Evropo 19.5.2010 COM(2010) 245.

[5] Sklepi Sveta o celostni pomorski politiki, 2973. zasedanje Sveta za splošne zadeve, Bruselj, 16. novembra 2009.

[6] Ocenjeni strošek iz ocene učinka za to sporočilo.

[7] Delovni dokument služb Komisije „Infrastruktura pomorskih podatkov, izid javnega posvetovanja“ 22.1.2010 SEC(2010)73 konč.

[8] Na primer, boljše poznavanje habitata na morskem dnu bi koristilo razvoju novih proizvodov v medicini ali procesni industriji.

[9] Ocena učinka predvideva približno 100 milijonov EUR za znanost, 56 milijonov EUR za javne organe in 150 milijonov EUR za zasebni sektor.

[10] Direktiva 2008/56/ES.

[11] Direktiva 2007/2/ES o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).

[12] Direktiva 2003/4/ES.

[13] Direktiva 2003/98/ES.

[14] Ponovna uporaba informacij javnega sektorja – Pregled Direktive 2003/98/ES, Bruselj. 7.5.2009, COM(2009) 212 konč.

[15] Uredba Sveta (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008.

[16] Za skupni okoljski informacijski sistem (SEIS), COM (2008) 46 konč., Bruselj, 1. februarja 2008.

[17] Finančni mehanizem, oblikovan za pripravo predlogov z namenom sprejemanja prihodnjih ukrepov.

[18] Evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke.

[19] Tematske skupine so konzorciji laboratorijev, ki so prevzeli odgovornost za zbiranje podatkov določene vrste in njihovo objavljanje na skupnih prehodih. Trenutno obstajajo štiri skupine: za hidrografijo/batimetrijo, za geologijo, za biologijo in za kemijo (glej razpredelnico 1). Skupina za fizične podatke je v pripravi.

[20] Sklep 1982/2006/ES o sedmem okvirnem programu je zadnji v vrsti programov za financiranje zbiranja in uporabe morskih podatkov.

[21] Ocena učinka za EMODnet.

[22] Na primer o razlitjih nafte, premikanju plovil in ribiški dejavnosti.

[23] 2002/413/ES.

[24] Za opis statističnih regij glej: http://ec.europa.eu/eurostat/ramon/nuts/basicnuts_regions_en.html.

[25] Hamburg je bil dodan na seznam, čeprav ne izpolnjuje zgornjih meril.

[26] Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo, The 2009 annual economic report on the European fishing fleet EUR 24069 (Letno gospodarsko poročilo o evropski ribiški floti 24069) – ISBN 978-92-79-13867-6.

[27] Morski bazen je bazen, v katerem poteka ribolov. To ni vedno isti bazen kot tisti, na obali katerega se iztovarjajo ribe ali kjer se nahaja domače pristanišče zadevnih plovil.

[28] Pobuda Skupnosti, namenjena spodbujanju medregijskega sodelovanja v Evropski uniji. Začela se je leta 1989 in se financira v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

[29] Ne vključuje meritev iz vesolja, zato GMES ni vir podatkov za ur-EMODnet.

[30] Mednarodni svet za raziskovanje morja.

[31] Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo, ustanovljen v skladu s členom 33 Uredbe Sveta ES št. 2371/2002.

[32] Generalna ribiška komisija za Sredozemlje.

[33] Klorofil, merjen iz vesolja kot približek za fitoplankton.

[34] Energija morja, morske plovne poti, pridobivanje proda itd.

[35] Možnosti se preučujejo s projektom PEGASO, ki ga podpira Sedmi okvirni program.

[36] Takšni primeri so: razširitev geološke karte na sredozemsko in ibersko atlantsko obalo; izboljšanje ločljivosti bahimetrije s četrtinke minute na najmanj desetinko minute; vključitev dodatnih pesticidov.

[37] Financirano prek predlagane finančne uredbe za celostno pomorsko politiko.

[38] Vključno z nomenklaturo, oblikami in enotami. Tako se bo zagotovilo, da se lahko podatki, ki izvirajo iz različnih pobud, medsebojno primerjajo in dopolnjujejo. INSPIRE določa osnovni okvir. INSPIRE je sama v celoti skladna z mednarodnimi standardi.

[39] Znanstveni izraz „priobalne vode“ se uporablja za opredelitev voda, v katerih zaradi plitve vode, zapletene obalne topografije in tokov plimovanja fizično modeliranje zahteva veliko bolj podroben pristop, kot je trenutno predviden v okviru ključne pomorske službe v GMES.

[40] Direktiva 95/46/ES.

[41] To zajema (1) dostop do vseh neobdelanih ugotovitev, hranjenih v podatkovnih središčih določene vrste, (2) oblikovanje in razširjanje slojev podatkov z navedbo pogostosti opazovanj in kakovosti podatkov, (3) neprekinjene sloje podatkov (v mreži ali mnogokotniku) po celotnih morskih bazenih.

[42] OSPAR, HELCOM, Barcelonska in Bukareška konvencija.

[43] EuroGOOS je zveza nacionalnih vladnih agencij in raziskovalnih organizacij, ki se posvečajo operativni oceanografiji na evropski ravni.

[44] Kontrolne točke bi neodvisno preverjale ravni podatkov iz vsake skupine za tematsko združevanje, zagotavljale, da so podatki iz različnih skupin medsebojno združljivi, in opredelile prednostne naloge za nadaljnja opazovanja na podlagi sodelovanja z lokalnimi zainteresiranimi stranmi. Te kontrolne točke bi morale delovati v korist vseh uporabnikov podatkov o morju na območju morskega bazen in vključevati vse pobude EU v zvezi s podatki o morju – EMODnet, GMES, okvir za zbiranje podatkov itd.