52010DC0335

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 28.6.2010

COM(2010)335 konč.

.

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Letno poročilo 2010 o razvojni politiki in politiki zunanje pomoči Evropske unije ter njunem izvajanju v letu 2009 SEC(2010)773

Odziv na svetovne izzive

Leto 2009 je bilo težko za ves svet. Učinek krize zaradi visokih cen živil v letih 2007 in 2008 je še zaostrila gospodarska in finančna kriza, ki je povzročila svetovno recesijo. Evropska unija je hitro ukrepala, da bi ublažila negativne učinke na svoje partnerice. Prav tako si je še močneje prizadevala, da kriza ne bi ogrozila napredka pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja iz zadnjih let.

Instrument EU za hrano, ki je bil vzpostavljen konec leta 2008 za obvladovanje krize zaradi visokih cen živil, je ena od platform za konkretno ukrepanje. Od 1 milijarde EUR namenskih sredstev v okviru instrumenta jih je bilo do konca leta 2009 dodeljenih 837 milijonov. Namen instrumenta je premostiti kritično vrzel med nujno pomočjo ter srednje- do dolgoročno razvojno pomočjo. Zaradi gospodarske in finančne krize, ki se je začela v drugi polovici leta 2008, se je položaj zlasti v revnih državah še poslabšal. Po ocenah se bo zaradi krize med 40 in 80 milijonov ljudi v državah v razvoju znašlo v absolutni revščini. Na podlagi predlogov Evropske komisije iz aprila leta 2009[1] je bil sprejet dogovor o sklopu celovitih, pravočasnih, ciljno naravnanih in usklajenih ukrepov. Izid dogovora je, da je bilo že do konca leta v okviru tako imenovanega instrumenta FLEX za ranljivost odobrenih 215 milijonov EUR za pomoč enajstim afriškim in dvema karibskima državama pri zmanjševanju finančnih primanjkljajev v njihovih državnih proračunih za leto 2009. Do konca leta je bilo izplačanih 160 milijonov EUR, preostalih 55 milijonov EUR pa naj bi bilo poravnanih v prvem četrtletju leta 2010. Poleg tega je bil vmesni pregled strateških dokumentov po državah za leto 2009 resnično pravočasen, saj je EU omogočil prilagoditev njenih individualnih programov sodelovanja spreminjajoči se realnosti.

Evropska komisija je bila proaktivna udeleženka različnih mednarodnih forumov (zlasti v okviru skupin G-8 in G-20 ter ZN), da bi poskrbela za popolno upoštevanje učinkov finančne in gospodarske krize na najrevnejše države in da bi se sprejeli posebni ukrepi za pomoč tem državam.

V letu 2009 so se stopnjevala tudi prizadevanja za odpravo učinkov podnebnih sprememb. V času pred pogajanji o podnebnih spremembah, ki so se odvijala decembra 2009 v Københavnu, je EU okrepila sodelovanje in dialog s partnerji iz držav v razvoju. Komisija je objavila sporočilo o povečevanju mednarodne finančne podpore za zaščito podnebja: evropski načrt za dogovor v Københavnu, da bi državam v razvoju pomagala pri boju proti podnebnim spremembam[2]. EU se je decembra dogovorila o financiranju hitrega začetka izvajanja ukrepov v vrednosti 2,4 milijarde EUR letno v obdobju 2010–2012, s čimer bi državam v razvoju pomagala pri prilagajanju podnebnim spremembam in pri prehodu na nizkoogljične strategije. Tako bi te države tudi pripravili na ravnanje z večjimi zneski financiranja za blažitev posledic in prilagajanje, ki so bili obljubljeni za obdobje po letu 2012. Globalnemu zavezništvu proti podnebnim spremembam so bila v letu 2009 dodeljena sredstva v višini 35 milijonov EUR, da bi podprlo revne države, ki so najbolj občutljive na podnebne razmere, zlasti najmanj razvite države in majhne otoške države v razvoju. Februarja 2009 je bilo objavljeno sporočilo z naslovom „ Strategija EU v podporo zmanjševanju tveganja nesreč v državah v razvoju “[3]. Namen strategije je zmanjšati breme nesreč v najobčutljivejših državah.

Dejavno navezovanje stikov po vsem svetu

Evropska unija je v letu 2009 organizirala srečanja na vrhu s ključnimi svetovnimi akterji, kot so Kitajska, Indija in Rusija.

Politični odnosi z Latinsko Ameriko so se v letu 2009 še naprej krepili. Komisija je septembra sprejela sporočilo, v katerem je opredelila nov okvir politik za odnose med EU in Latinsko Ameriko. Decembra je bila sprejeta vzpostavitev sklada za spodbujanje naložb v Latinski Ameriki, iz katerega se je 10,8 milijona EUR porabilo za privabljanje dodatnih naložb za promet, energetiko, okolje ter za podporo socialnemu in zasebnemu sektorju.

Maja 2009 so se uradno začela pogajanja z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami o drugi reviziji sporazuma iz Cotounuja. V tem letu se je začel tudi vmesni pregled 10. ERS, v katerem bo obravnavan doseženi napredek do danes in ki bo prenovil strategijo sodelovanja ter dodelitve finančnih sredstev zadevnim državam.

Strateški odnosi z Afriko so se še okrepili v okviru skupne strategije EU-Afrika, da bi se skupaj reševale težave na afriški celini in globalni izzivi. Poglobil se je politični dialog, vzpostavitev časovnih načrtov izvajanja za osem tematskih partnerstev pa je prinesla konkreten napredek v korist obema celinama.

Na podlagi močne udeležbe Južne Afrike pri obvladovanju konfliktov v Afriki sta EU in Južna Afrika v letu 2009 znatno okrepili dialog o miru in varnosti.

Prvi vrh med EU in Pakistanom je bil organiziran v Bruslju junija 2009. EU je novembra 2009 dokončala tudi pogajanja glede sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Irakom, da bi ga v letu 2010 lahko podpisala in tako prvič zagotovila podlago za pogodbena razmerja med EU in Irakom.

V okviru evropske sosedske politike se je v obdobju 2008–2009 iz Sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo financiralo 25 projektov na področju prometa, okolja in energetike, pa tudi v socialnem in zasebnem sektorju. Nepovratna sredstva so skupno znašala 170 milijonov EUR. To je omogočilo uporabo 7,35 milijarde EUR naložb mednarodnih finančnih institucij.

Uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja

Na splošno je bil v zadnjih letih dosežen napredek pri uresničevanju različnih zastavljenih ciljev in kazalnikov v okviru razvojnih ciljev tisočletja. Vendar doseženi napredek ni enakomeren in nekatere države ter regije, zlasti v podsaharski Afriki, zaostajajo. Poleg tega možnosti vzdržnega napredka ogrožajo svetovna gospodarska kriza, pa tudi podnebne spremembe in učinki prejšnjih šokov zaradi visokih cen živil in goriv.

Evropska komisija je leta 2009 sestavila pripravljalne dokumente za bistvena področja človekovega razvoja v okviru razvojnih ciljev tisočletja, kot so zdravje, izobraževanje in enakost spolov. Sprejetje teh politik v letu 2010 bo oblikovalo notranje razprave v EU o razvojnih ciljih tisočletja in na njihovi osnovi bo EU septembra 2010 prispevala na vrhu ZN o pregledu izvajanja razvojnih ciljev tisočletja. Komisija si želi, da bi se EU dogovorila o celovitem načinu pospešitve napredka k uresničitvi razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015 in načinu utrjevanja pridobljenih koristi, da bi bile te trajnostne. Vključenih je bilo več pobud, med drugim sporočilo o davčnem upravljanju v državah v razvoju in pregled tematskih politik na področju zanesljive preskrbe s hrano.

Komisija je z najrazličnejšimi instrumenti in po raznih kanalih podpirala zdravje, izobraževanje, zaposlovanje, socialno zaščito in kulturo, pa tudi zagotavljala proračunsko podporo, da bi se okrepili nacionalni sistemi in pomoč prilagodila nacionalnim politikam.

Komisija je imela kot članica odbora Globalnega sklada za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji (GFATM) in predstavnica EU kot pomembne donatorice (872,5 milijona EUR med letoma 2002 in 2009) še naprej aktivno vlogo pri tej pobudi in se tudi začela dejavno udejstvovati v svetovnem zavezništvu za cepiva in imunizacijo (GAVI). Komisija se je kot stalna članica odbora pobude za pospešeno uresničitev programa „Izobraževanje za vse“ osredotočila na učinkovitost pomoči, potrebe nestabilnih držav in vprašanja uprave.

Komisija je podvojila prizadevanja za napredek pri uresničitvi razvojnega cilja tisočletja za enakost spolov. V letu 2009 je bila pomoč namenjena nedržavnim akterjem za boj proti nepismenosti odraslih in spodbujanje lastništva nepremičnin med ženskami.

V skladu s sedmim razvojnim ciljem tisočletja se je Komisija lotila tudi pomembnejših okoljskih vprašanj, kot so podnebne spremembe, širjenje puščav, biotska raznovrstnost, ribištvo in ohranjanje gozdov. Nadaljevala se je tudi podpora večanju sposobnosti držav v razvoju za izvajanje večstranskih okoljskih sporazumov.

Komisija si je med letom še naprej prizadevala za izboljšanje razpoložljivosti in kakovosti podatkov o razvojnih ciljih tisočletja, s katerimi razpolagajo države v razvoju. Opravljene so bile študije teh podatkov, države v razvoju pa so prejele pomoč pri krepitvi svojih statističnih zmogljivosti. Položaj je v primerjavi s prejšnjimi leti mnogo boljši, vendar je še veliko pomanjkljivosti pri kazalnikih, s katerimi se meri doseganje razvojnih ciljev tisočletja.

Ohranjanje pomena in namena politik

V evropskem soglasju o razvoju[4] je bila prvič opredeljena vizija razvoja, ki je skupna EU in njenim državam članicam. Glavni elementi soglasja so več pomoči, boljša pomoč, izboljšana usklajenost politik za razvoj in poudarek na Afriki. Komisija je leta 2009, štiri leta po sprejetju soglasja, opravila predhodno oceno izvajanja soglasja, ki je vsesplošno sprejeta in jo razvojni akterji uporabljajo kot dragocen vir.

Sama pomoč ni dovolj, da bi se najrevnejše države lahko razvile, zato se je Komisija v preteklih letih močno trudila, da bi bile politike EU usklajene z njenimi prizadevanji za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja. Zato njeno sporočilo o usklajenosti politik za razvoj dodatno in potrebno prispeva k razvoju.

Komisija je septembra 2009 objavila svoje drugo pomembno poročilo, v katero je bilo zajetih 12 področij politik, ki vplivajo na razvoj. Ta področja so trgovina, okolje, podnebne spremembe, varnost, kmetijstvo, ribištvo, socialna razsežnost globalizacije, zaposlovanje in dostojno delo, priseljevanje, raziskave in inovacije, informacijska družba, promet in energetika. Komisija išče pozitivne sinergije z razvojnimi cilji tudi na področju dobrega upravljanja pri obdavčevanju.

Iz poročila je jasno razviden močni vpliv na države v razvoju, ki ga EU izvaja prek svoje obsežne množice politik, postopkov in instrumentov. Na področjih raziskav, okolja in energetike so bile politike EU še posebej učinkovite. Kar zadeva raziskave, EU in države v razvoju sodelujejo na interesnih področjih slednjih, na primer na področju zdravja in zanesljivosti preskrbe s hrano. Raziskovalci iz držav v razvoju se spodbujajo* k udeležbi v raziskovalnih programih in shemah mobilnosti. V okviru okoljske politike je EU prevzela pobudo za zaščito gozdov po svetu. V skladu s pobudo za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) EU uvaža samo potrjen les iz partnerskih držav, s čimer se bori proti nezakoniti sečnji. V sektorju energetike bodo zavezujoči cilji iz direktive o obnovljivih virih energije (20 % energije iz obnovljivih virov do leta 2020) spodbudili izvoz biogoriva iz držav v razvoju. Trajnostni sistem zavezuje uvoznike biogoriv k izpolnjevanju okoljskih meril in k poročanju o morebitnih negativnih ekonomskih in socialnih učinkih v tretjih državah.

Na podlagi teh izkušenj in pridobljenih spoznanj je Svet ministrov novembra 2009 iz obstoječega okvira 12 področij politik potrdil[5] pet področij za prednostno ukrepanje: trgovina in finance, podnebne spremembe, zanesljiva preskrba s hrano, preseljevanje ter mir in varnost.

Zagon za večji poudarek zunanjih politik EU na razvoju morajo spremljati preudarne domače politike v državah v razvoju. Upravljanje je za EU ključno pri odpravljanju revščine prek izboljšanja naloženega okolja in upravljanja javnih financ, zmanjšanju korupcije, izboljšanju dobrega upravljanja na področju obdavčenja in zbiranja prihodkov za razvoj ter krepitvi nadzornih institucij, da se povečata prevzemanje odgovornosti in stabilnost. Komisija sicer priznava, da je treba demokratično vodenje izboljšati z notranjimi procesi v posameznih državah, vendar je odločena, da se bo reševanja vprašanja demokratičnega vodenja lotila v okviru posebnega področja politike, pa tudi kot presečnega vprašanja v vseh programih in sektorjih. EU še vedno v dialogih s partnericami o političnih vprašanjih in vprašanjih človekovih pravic redno izpostavlja na primer vprašanja enakosti spolov in pravic žensk. Komisija v nekaterih državah podpira projekte, ki obravnavajo vprašanja otrok, ki jih ogrožajo oboroženi spopadi, in nasilja nad otroki. V letu 2009 je bila prvič organizirana regionalna delavnica o avtohtonem prebivalstvu, manjšinah in diskriminaciji na podlagi kastnega sistema. Njen glavni poudarek je bil na južni in jugovzhodni Aziji. Dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic v partnericah ne izboljšujeta zgolj kakovosti pomoči EU, temveč sta del temeljnih vrednot EU.

Evropska pomoč – večji zneski, smotrnejša poraba

EU (27 držav članic in Evropska komisija) je znova potrdila svoj položaj največje donatorice razvojne pomoči v letu 2009, saj je zagotovila več kot polovico[6] svetovne uradne razvojne pomoči, tj. 48,2 milijarde EUR. Komisija sama je odobrila 12 milijard EUR in izplačala 10 milijard EUR.

Komisija je tudi v letu 2009 izboljševala učinkovitost pomoči. Bila je v ospredju pobud, ki so jih sprejeli forumi o učinkovitosti pomoči na visoki ravni pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj / Odbora za razvojno pomoč (OECD/DAC). Komisija je v želji, da bi spodbudila napredek in pokazala konkretne rezultate že na naslednjem forumu v Seulu leta 2011, prevzela pobudo in usklajevanje, da bi izboljšala dopolnjevanje prizadevanj med državami članicami. To je Svetu novembra 2009 omogočilo sprejetje operativnega okvira EU, v katerem so poudarjene tri glavne prednostne naloge glede učinkovitosti pomoči, o katerih je bil dogovor sprejet na zadnjem forumu v Akri leta 2008: zmanjšanje razdrobljenosti pomoči prek delitve dela med donatorji, povečanje uporabe nacionalnih sistemov in izboljšanje kakovosti tehničnega sodelovanja. Komisija je v tem kontekstu januarja 2009 sprejela daljnosežen akcijski načrt.

Komisija je ohranila svoj priljubljen način zagotavljanja pomoči, in sicer v obliki proračunske podpore (glej v nadaljevanju), ter prenovila način zagotavljanja tehnične pomoči, da bi bile njene koristi bolj vzdržne. Tesneje je sodelovala z drugimi donatorji in celo prenesla odgovornost za izvajanje nekaterih podpornih programov EU na države članice EU. EU je v izredni meri razvezala pomoč ter tudi spremenila svoj pristop k pogojenosti pomoči in sprejela ukrepe za povečanje predvidljivosti in preglednosti svoje pomoči.

Komisija tesno sodeluje z mednarodnimi organizacijami, zlasti z ZN in skupino Svetovne banke. Leta 2009 so bili z organizacijami v okviru ZN podpisani dogovori v skupni vrednosti 935 milijonov EUR, kar je okoli 10 % skupne odobrene pomoči EU. Sporazumi, podpisani s skupino Svetovne banke, so znašali 469 milijonov EUR. Čeprav mednarodne organizacije ta sredstva upravljajo v skladu z lastnimi postopki, Komisija preverja, ali upravljanje sredstev poteka pravilno in skladno s standardi EU in postopki, kadar je to ustrezno. V letu 2009 so bili z ZN, skupino Svetovne banke in Mednarodnim denarnim skladom podpisani operativni sporazumi, v katerih so opredeljena pooblastila za te preglede (preverjanja). Sporazum z Mednarodnim denarnim skladom je prav tako olajšal sodelovanje Komisije s skladom pri programih za preprečevanje pranja denarja.

Kar zadeva sodelovanje med Evropsko komisijo in lokalnimi organi, so bile v letu 2009 izvedene prve stopnje strategije, ki jo je Komisija opredelila v svojem sporočilu iz leta 2008 z naslovom „ Lokalne skupnosti: Akterji razvoja “[7]. Prva konferenca o decentraliziranem sodelovanju, katere se je udeležilo več kot 300 predstavnikov lokalnih organov iz držav EU in držav v razvoju, je bila organizirana v Bruslju decembra 2009. Celo leto je potekalo sodelovanje z nedržavnimi akterji, in sicer so bili slednji udeleženi pri opredelitvi razvojnih strategij in imeli vlogo izvajalcev razvojnih ukrepov.

Zagotavljanje proračunske podpore

Proračunska podpora je priljubljeni mehanizem Komisije za zagotavljanje pomoči, ki je skladen z načeli vse bolj lokalnega prevzemanja odgovornosti, s spodbujanjem razvoja zmogljivosti v partnericah, usklajevanjem pomoči z nacionalno politiko in zmanjševanjem stroškov transakcij ob zagotavljanju pomoči.

Pri proračunski podpori se sredstva prenesejo v državno zakladnico države prejemnice, če ta izpolnjuje dogovorjene pogoje za plačilo. Komisija je v letu 2009 na ta način odobrila 2,4 milijarde EUR sredstev pomoči EU za zunanje sodelovanje[8]. Sredstva se zagotavljajo bodisi kot splošna proračunska podpora, ki je namenjena podpori izvajanju nacionalne razvojne politike/strategije, bodisi kot proračunska podpora posameznim sektorjem za pomoč partnericam pri napredovanju v določenem sektorju.

V letu 2009 so prevzete obveznosti za splošno proračunsko podporo predstavljale 35 % vseh novih dejavnosti proračunske podpore v višini 869 milijonov EUR. Vseh 23 prejemnic je bilo iz afriško-karibske-pacifiške regije. V letu 2009 so bile države v ranljivem položaju prejemnice približno 10 % novih dejavnosti proračunske podpore (glej okvir).

Uporaba proračunske podpore posameznim sektorjem se je v letu 2009 rahlo povečala. Prevzete obveznosti za sektorsko proračunsko podporo so znašale 1,6 milijarde EUR, tj. približno 65 % novih dejavnosti proračunske podpore v letu 2009. Uporabile so se za praktično vse nove dejavnosti proračunske podpore zunaj afriško-karibske-pacifiške regije. V državah sosedstva EU in Južni Afriki so bile dejavnosti proračunske podpore osredotočene na poklicno izobraževanje in usposabljanje, reformo javnega zdravstva, gospodarjenje s pitno vodo in odpadnimi vodami, promet, okolje in zaposlovanje ter primarno izobraževanje. V Aziji so bile vse prevzete obveznosti namenjene socialnim panogam. V Latinski Ameriki sta bila v ospredju sektorja izobraževanja in socialne kohezije. V afriško-karibski-pacifiški regiji je bil poudarek dejavnosti sektorske proračunske pomoči na tradicionalnih sektorjih (ceste, zdravje in izobraževanje), nekaj pa je bilo sektorjev v vzponu, na primer decentralizirano kmetijstvo in razvoj človeških virov.

EU zdaj na podlagi predstavitve Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj / Odbora za razvojno pomoč testira novo metodologijo za ocenjevanje proračunske podpore. Poskusne ocene so se začele izvajati leta 2009 v Tuniziji, Maliju in Zambiji. Če bo to testiranje pozitivno, bo od sredine leta 2011 na voljo dogovorjena metodologija, po kateri bo mogoča uskladitev postopkov ocenjevanja v vseh državah prejemnicah.

Geografske ocene, ki jih je Komisija dokončala v letu 2009, kažejo, da je imel prehod na proračunsko podporo v skoraj vseh državah in regijah pozitiven učinek na primer na dialog s partnericami, koordinacijo med donatorji, upravljanje javnih financ in reforme politik v državah prejemnicah. Vendar te ugotovitve temeljijo na omejenem številu primerov in jih ni mogoče posploševati.

Okrepitev sistemov upravljanja javnih financ ostaja bistven element pri zagotavljanju proračunske podpore, s čimer je mogoče zagotoviti, da vlade prevzemajo odgovornost za porabo svojih proračunskih sredstev in odgovornost do lastnih davkoplačevalcev in davkoplačevalcev Evropske unije. Diagnostično orodje za javno porabo in finančno odgovornost, ki ga je Komisija razvila skupaj s Svetovno banko in nekaterimi drugimi organizacijami, se uporablja za določanje izhodišč za merjenje napredka držav v okviru lastnih sistemov upravljanja javnih financ. Od junija 2005 do konca leta 2009 so se ocene javne porabe in finančne odgovornosti izvedle v 105 državah, od teh jih je 62 v afriško-karibski-pacifiški regiji. To zajema skoraj vse države, ki prejemajo proračunsko podporo, financirano iz sredstev EU.

Osebje Komisije se usposablja, da bi si izboljšalo zmogljivosti za oblikovanje in izvajanje programov proračunske podpore. Ti tečaji usposabljanja so navadno dostopni uradnikom iz vlad partneric in osebju drugih donatorskih agencij.

Evropska komisija je prepričana, da je proračunska podpora za nekatere nestabilne države v obdobju po krizi ali po konfliktu najboljša oblika pomoči, četudi te države formalno niso upravičene do takšne pomoči. Po njenem mnenju lahko proračunska podpora omogoči stabilizacijo in prepreči nadaljnje slabšanje gospodarskega in političnega položaja teh držav. Zato je v letu 2009 pripravila nove smernice, da bi prilagodila merila upravičenosti do proračunske podpore njihovemu specifičnemu položaju. Programi proračunske podpore bodo odslej oblikovani tako, da bodo hkrati omogočali zmanjšanje tveganj in dejansko izkoriščanje priložnosti neposredno po konfliktu ali krizi. ( Za dodatne informacije glej 5.1.2 v celotnem poročilu.

Prizadevanja za doseganje rezultatov

Komisija se trudi meriti učinek ukrepanja na področju razvojnega sodelovanja. To je pomembna prednost, skupna vsem donatorjem. Pomaga usmerjati pomoč tja, kjer je najučinkovitejša. Doslej je bil poudarek večine donatorjev na vložku, porabi in tehničnih podrobnostih, manj pa na rezultatih, učinku in vzdržnosti. Merjenje rezultatov, učinka in vzdržnosti projektov in programov je osrednjega pomena pri ocenjevanju učinkov pomoči na dejansko izkoreninjanje revščine.

Komisija je v zadnjih letih v praksi poskušala dvigniti standarde izvajanja pomoči, kontrole kakovosti, prevzemanja odgovornosti in spremljanja rezultatov. Začela je prenovo svojih procesov, da bi jih poenostavila, bolj naravnala h kakovosti in rezultatom ter jih uskladila z mednarodno dogovorjenimi cilji glede učinkovitosti pomoči. Komisija je razvila tudi bolj dinamične oblike partnerstev s prejemniki pomoči in z drugimi donatorji ter poenostavila svoje postopke in pojasnila pravila za zagotavljanje in izvajanje pomoči.

V letu 2009 je bil poudarek prizadevanj na:

- izvedbi reform tehničnega sodelovanja Komisije, da bi se izboljšala učinkovitost pomoči. Na tej stopnji sta bila ključna oblikovanje navodil in vzpostavitev sistema spremljanja rezultatov reforme;

- sprejetju več metodoloških instrumentov v letu 2009 za poenostavitev in racionalizacijo izvajanja zunanje pomoči EU;

- razvoju sposobnosti in zmogljivosti osebja, vključenega v zagotavljanje zunanje pomoči na ravni sedeža in delegacij;

- pregledu glavnega orodja kakovosti, ki se je uporabilo v oblikovalni fazi obdobja projektnega cikla, ki je mehanizem medsebojnega pregleda, imenovan oQSG (office Quality Support Group – uradniška skupina za zagotavljanje kakovosti), in je v letu 2009 pregledala skoraj 100 % upravičenih projektov in programov.

Komisija ima razgiban program ocenjevanj: v letu 2009 se je začelo izvajati 19 novih ocenjevanj. Glede na glavne ugotovitve dokončanih ocenjevanj so načrtovanje, izvajanje in učinkovitost pomoči v večini primerov dobri. Najšibkejša sta še vedno učinkovitost in vzdržnost pomoči. Posredovanje EU ima pozitivne učinke, vendar bi morale partnerice pogosteje prevzeti odgovornost.

V letu 2009 je bilo skupno pripravljenih 1 548 poročil o spremljanjih, usmerjenih v rezultate. To je za 24 % več kot v letu 2008. Rezultati za leto 2009 kažejo, da se je uspešnost projektov v primerjavi z letom 2008 izboljšala.

Komisija se je hitro odzvala, da bi rešila težave, ki jih je povzročila kriza v letih 2008 in 2009, ter poskrbela za čim večji učinek njenih sredstev. EU je pokazala, da je prožna in sposobna prilagoditi svoje instrumente pomoči novim izzivom. Dinamika tega postopka omogoča nove sinergije in veča učinkovitost rezultatov.

Komisija si bo še naprej prizadevala za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja, ki bodo v letu 2010 predmet obsežnega mednarodnega pregleda.

[pic]

[pic]

[pic]

[1] V dokumentu z naslovom „Podpora državam v razvoju pri obvladovanju krize“.

[2] COM(2009) 475 konč., 10.9.2009.

[3] COM(2009) 84 konč., 4.3.2009.

[4] Soglasje so decembra 2005 potrdili predsedniki Komisije, Sveta in Parlamenta.

[5] Usklajenost politik za razvoj – vzpostavitev okvira politik za pristop celotne Unije (COM(2009) 458 konč.).

[6] Države EU-15, članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj / Odbora za razvojno pomoč (OECD/DAC), so zagotovile 56 % skupne uradne razvojne pomoči vseh članic DAC.

[7] COM(2008) 626, 8.10.2008.

[8] To zajema samo pomoč, ki jo upravlja Urad za sodelovanje EuropeAid.