52009PC0531

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 14.10.2009

COM(2009) 531 konč.

2009/0150 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o zagotavljanju makrofinančne pomoči Armeniji

{SEC(2009)1324}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

11 | Razlogi za predlog in njegovi cilji Komisija predlaga zagotovitev makrofinančne pomoči Armeniji v obliki posojila in donacije za podporo gospodarski stabilizaciji Armenije ter financiranje njene zunanje plačilne bilance in proračunskih potreb, ki jih je ugotovil MDS. Predlagana pomoč bo podprla gospodarski program organov za zagotovitev stabilnih fiskalnih in zunanjih računov. Pomagala bo Armeniji, da se spopade s posledicami svetovne finančne krize. Predlagana makrofinančna pomoč Skupnosti bo dopolnila podporo MDS, ki je predvidena v okviru spremenjenega stand-by aranžmaja, ki ga je 3. marca 2009 odobril upravni odbor MDS, in podporo Svetovne banke v obliki političnih posojil za namene proračunske podpore. Makrofinančna pomoč Skupnosti bo izredna in časovno omejena, predvsem pa bo pogojena z napredkom pri izvajanju sedanjega programa MDS in uspešnega izpolnjevanja pogojev gospodarske politike v zvezi s to pomočjo. Glede na finančne potrebe, ugotovljene za leto 2010, je treba makrofinančno pomoč Skupnosti izplačati Armeniji v obdobju 2010–2011. |

120 | Splošno ozadje Padec svetovnega gospodarstva in predvsem hitro slabšanje razmer v ruskem gospodarstvu sta močno vplivala na gospodarsko dejavnost Armenije, ki se je začela zmanjševati v zadnji četrtini leta 2008. Po šestih letih dvoštevilčne rasti, ki je temeljila predvsem na prilivih nakazil in neposrednih tujih naložbah iz Rusije, je gospodarstvo Armenije padlo za 6,8 % v letu 2008 s 13,7 % v letu 2007. Rast v ključnih sektorjih armenskega gospodarstva, kot so gradbeništvo, metalurgija in predelava diamantov, je bila prizadeta zaradi manjših prihodkov od izvoza, kar je povzročilo povečanje primanjkljaja na tekočem računu na 11,3 % BDP v letu 2008 s 6,4 % v letu 2007. Armenska valuta je ostala v letu 2008 sorazmerno stabilna, delno zaradi intervencij Centralne banke (zaradi česar so se do januarja 2009 za 20 % zmanjšale rezerve). Vendar pa so se zaradi stalnega slabšanja gospodarskega položaja v letu 2009 oblasti v začetku marca vrnile k spremenljivemu deviznemu tečaju, ki je povzročil dejansko razvrednotenje armenskega drama za približno 22 % v primerjavi z evrom in USD. Istočasno je MDS odobril 540 milijonov USD v obliki 28-mesečnega stand-by aranžmaja, da bi pomagal Armeniji pri spopadanju s slabšanjem gospodarskega okolja in zagotovil nemoten prehod k spremenljivemu deviznemu tečaju. Čeprav so se negativni učinki razvrednotenja absorbirali in je bančni sistem ostal trden, se je gospodarski položaj v prvih šestih mesecih leta 2009 dramatično poslabšal s 16,3 % letnim znižanjem BDP. Industrijska proizvodnja se je zmanjšala za 11,5 %, medtem ko je upad v gradbenem sektorju znašal 53,5 %. Posledica gospodarskega upada so bile visoke potrebe po dodatnem vladnem financiranju, saj so prihodki v prvih petih mesecih leta 2009 padli za 33 % in oblasti kljub odložitvi manj pomembnih izdatkov niso uspele izpolniti cilja glede fiskalnega primanjkljaja. Tako je napovedan fiskalni primanjkljaj za leto 2009 okrog 6,5 % BDP kljub znatnim proračunskim odtegnitvam, in ni verjetno, da se bo pokril s finančnimi viri, ki jih je prvotno določil MDS. Zato je upravni odbor MDS 22. junija 2009 odobril povečanje dostopa Armenije do sredstev sklada v skladu z SBA v višini okrog 250 milijonov USD (180 % kvote), za katera so zaprosili armenski organi. Ob zaključku prvega pregleda SBA s strani MDS (potrjen 22. junija 2009) naj bi skupni realni BDP v letu 2009[1] upadel za 9,5 %, kar je velik preobrat v primerjavi s stopnjami rasti v preteklih letih, pa tudi precejšnje nazadovanje glede na armenske gospodarske napovedi v primerjavi s predvidevanji v času odobritve SBA. Po zadnjih podatkih s sredine julija je gospodarski upad še veliko hujši, kot je bilo predvideno v popravljenih junijskih ocenah. Gospodarski upad je tudi zelo povečal potrebe po zunanjem financiranju v primerjavi z marcem 2009. To je rezultat veliko večjega upada prihodkov od izvoza, nakazil in neposrednih tujih naložb, kljub razvrednotenju deviznega tečaja marca 2009. V prvih šestih mesecih leta 2009 se je prihodek iz zunanje trgovine zmanjšal za 31,5 %, izvoz za 45,9 % in uvoz za 27,5 %. Nakazila so se v obdobju od januarja do maja 2009 zmanjšala za 30 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008, čeprav je po zadnjih podatkih upad verjetno še večji. Za leti 2009 in 2010 se pričakuje upad izvoza in nakazil za 10–20 %, zaradi česar se bo kljub razvrednotenju deviznega tečaja povečal primanjkljaj na tekočem računu za 13 % BDP za leto 2009. |

130 | Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Jih ni. |

140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Armenija je v okviru evropske sosedske politike (ESP) ena od partnerskih držav EU. Akcijski načrt evropske sosedske politike med EU in Armenijo je bil sprejet novembra 2006 za obdobje petih let. Stabilnost, boljše upravljanje in gospodarski razvoj na njenih vzhodnih mejah so za Evropsko unijo zelo pomembni. V ta namen je Evropska komisija pripravila predlog za vzpostavitev „Vzhodnega partnerstva“. Vzhodno partnerstvo so uradno uvedle EU in šest držav partneric na vrhu v Pragi 7. maja 2009. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESINANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

219 | Službe Komisije so bile med pripravo sedanjega predloga Komisije za obravnavo pogojev zagotavljanja pomoči v stiku z armenskimi organi in Mednarodnim denarnim skladom. Pred predložitvijo svojega predloga se je Komisija posvetovala z Ekonomsko-finančnim odborom, ki ni imel pripomb na predlog. Po sprejetju Sklepa Sveta se bodo službe Komisije dogovorile z armenskimi organi o Memorandumu o soglasju, sporazumu o donaciji in sporazumu o posojilu, da bodo podrobno opredelile pogoje izvajanja pomoči. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

229 | V pripravi je operativna ocena kakovosti in zanesljivosti armenskih javnih finančnih tokov in upravnega nadzora, pri kateri sodelujejo tudi zunanji svetovalci, ki jih imenuje Komisija. |

230 | Ocena učinka Makrofinančna pomoč bo imela neposreden učinek na armenske plačilne bilance in bo tako prispevala k zmanjšanju finančnih omejitev pri izvajanju vladnega gospodarskega programa in financiranju proračunskega primanjkljaja. Makrofinančna pomoč bo podpirala tudi splošne cilje stabilizacijskega programa, ki je bil dogovorjen z MDS in katerega namen je predvsem doseči zunanjo prilagoditev, okrepiti devizne rezerve, vzdrževati zaupanje v domačo valuto in bančni sistem ter zaščititi revne. Glede na možne pritiske, ki jih lajšanje davčne politike izvaja na plačilno bilanco, bo del makrofinančne pomoči sestavljen iz donacij. Projektna finančna in/ali tehnična pomoč ni primerna za doseganje teh makroekonomskih ciljev. Kadar se izplačila dodelijo kot podpora plačilni bilanci, kot je predlagano v primeru Armenije, prispevajo k oblikovanju rezerv v Centralni banki, kot to predvideva makroekonomski stabilizacijski program. Glede na možne pritiske, ki jih lajšanje davčne politike izvaja na plačilno bilanco, se lahko del makrofinančne pomoči nameni tudi za financiranje proračunskega primanjkljaja. Pomoč ES bo organom pomagala pri izvajanju kratkoročnih in srednjeročnih politik, določenih v Akcijskem načrtu EU-Armenija. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov Skupnost da Armeniji na voljo makrofinančno pomoč v višini 100 milijonov EUR. Glede na velik vpliv, ki ga ima gospodarska kriza na gospodarstvo Armenije, in upravičenost države do ugodnih posojil (IDA), bo pomoč Skupnosti sestavljena iz donacije (35 milijonov EUR) in posojila (65 milijonov EUR). V zvezi s posojilom je Komisija pooblaščena, da si na finančnih trgih ali od finančnih institucij izposodi do 65 milijonov EUR. Pomoč se bo izplačala v dveh obrokih. Najdaljši povprečni rok zapadlosti posojila ne sme presegati 15 let. Pomoč bo upravljala Komisija, ki se bo z organi dogovorila o posebni gospodarski politiki in finančnih pogojih, povezanih z izplačevanjem vsakega obroka posojila. Posebne določbe o preprečevanju goljufij in drugih nepravilnosti se bodo ustrezno upoštevale v skladu s finančno uredbo. Pomoč bo popolnoma skladna z makroekonomskimi cilji, že določenimi v armenskih dokumentih o gospodarski politiki, kot sta Memorandum o ekonomskih in finančnih politikah iz leta 2009 in Tehnični memorandum o soglasju, dogovorjen z MDS. Prav tako bo skladna s cilji dolgoročne politike, predvidenimi v Akcijskem načrtu EU-Armenija, ki je bil sprejet novembra 2006. Na področju posebnih pogojev gospodarske politike, ki morajo biti izpolnjeni kot pogoj za izplačilo obrokov donacije in posojila, se namerava Komisija osredotočiti na omejeno število področij, ki med drugim vključujejo zlasti upravljanje javnih financ. Komisija se lahko odloči tudi za osredotočanje na posebne politike, ki so še posebej pomembne, kot so prioritete, določene v okviru Akcijskega načrta EU-Armenija in Poročila o napredku za leto 2009, ali ukrepe, ki se ji zdijo primerni v skladu z zgoraj omenjeno operativno oceno. |

310 | Pravna podlaga Člen 308 Pogodbe. |

329 | Načelo subsidiarnosti Predlog je v izključni pristojnosti Skupnosti. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja. |

Načelo sorazmernosti Predlog upošteva načelo sorazmernosti iz naslednjih razlogov. |

331 | Znesek pomoči (do 100 milijonov EUR) zadostuje za kritje 19 % preostalih finančnih potreb Armenije za obdobje 2009–2010 v okviru programa MDS, ki presegajo makroekonomsko podporo MDS, Svetovne banke in Azijske razvojne banke, ne glede na proračunsko podporo v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA), ki naj bi se izplačala za isto leto (19,5 milijona EUR v letu 2010, po prvem obroku v višini 12,3 milijona EUR v letu 2009). Ta velika obremenitev, katere del nosi tudi Skupnost, upošteva trenutne izredne razmere, saj širitev svetovne krize resno ogroža gospodarstvo Armenije. |

Izbira instrumentov |

341 | Predlagani instrumenti: drugi. |

342 | V odsotnosti okvirne uredbe za instrument makrofinančne pomoči so začasni sklepi Sveta v skladu s členom 308 Pogodbe edini pravni instrument, ki je na voljo za tovrstno pomoč. |

Proračunske posledice |

401 | Del pomoči, ki ga predstavlja donacija (35 milijonov EUR), bi se v letu 2009 financiral z odobritvami za prevzem obveznosti iz proračunske vrstice 01 03 02 (Makroekonomska pomoč) s plačili, ki se ne bodo izvajala pred letom 2010. V skladu z uredbo o Jamstvenem skladu[2] bi posojilo v višini 65 milijonov EUR, ki naj bi se izplačalo v letu 2010, začelo učinkovati v letu 2012 in bi znašalo največ 5,85 milijona EUR. |

Dodatne informacije |

Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti |

533 | Predlog določa omejeno obdobje veljavnosti. |

2009/0150 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o zagotavljanju makrofinančne pomoči Armeniji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[3],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[4],

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

1. Odnosi med Armenijo in Evropsko unijo se razvijajo v okviru evropske sosedske politike. EU in Armenija sta se 14. novembra 2006 dogovorili o Akcijskem načrtu evropske sosedske politike, ki opredeljuje srednjeročne prednostne naloge v odnosih med EU in Armenijo ter sorodne politike, ki naj bi omogočile tesnejše gospodarsko povezovanje. Okvir odnosov med EU in Armenijo se je razširil z novo vzpostavljenim Vzhodnim partnerstvom.

2. Od druge polovice leta 2008 armensko gospodarstvo vedno bolj ogroža mednarodna finančna kriza, ki se kaže v upadu proizvodnje, znižanju davčnih prihodkov in naraščanju zunanjih finančnih potreb.

3. Prilagajanje in okrevanje armenskega gospodarstva podpira finančna pomoč Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Marca 2009 so se armenske oblasti dogovorile z MDS o 540 milijonov USD vrednem stand-by aranžmaju, ki bo podprl armensko gospodarstvo pri doseganju potrebne prilagoditve na gospodarsko krizo.

4. Po nadaljnjem poslabšanju gospodarskih razmer, potrebi po spremembi osnovnih gospodarskih predpostavk programa in večjih potrebah po zunanjem financiranju sta se Armenija in MDS sporazumeli o povišanju sredstev MDS za 250 milijonov USD, kar je 22. junija 2009 odobril upravni odbor MDS.

5. V letih 2009 in 2010 namerava Skupnost zagotoviti proračunsko podporo v obliki donacij v okviru evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta (ENPI) za v skupnem znesku 32 milijonov EUR.

6. Glede na slabšanje gospodarskih razmer in napovedi je Armenija zaprosila za dodatno makrofinančno pomoč Skupnosti.

7. Glede na to, da ostaja v plačilni bilanci za leto 2010 vrzel v financiranju, je makrofinančna pomoč v trenutnih izrednih okoliščinah ustrezen odgovor na zahtevo Armenije po podpori za gospodarsko stabilizacijo v povezavi s sedanjim programom MDS. Po pričakovanjih naj bi sedanja finančna pomoč prispevala tudi k zmanjšanju proračunskih finančnih potreb.

8. Za zagotovitev učinkovite zaščite finančnih interesov Skupnosti, povezanih s sedanjo finančno pomočjo, mora Armenija določiti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s to pomočjo, ter za boj proti tem pojavom, Komisija pa mora zagotoviti nadzorne mehanizme in revizije Računskega sodišča.

9. Izplačilo finančne pomoči Skupnosti ne vpliva na pristojnosti proračunskega organa.

10. To pomoč mora upravljati Komisija v posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom.

11. Pogodba za sprejetje tega sklepa ne predvideva drugih pooblastil, razen tistih iz člena 308 –

SKLENIL:

Člen 1

12. Komisija da Armeniji na voljo makrofinančno pomoč v obliki posojila in donacije, ki bosta podprla ekonomsko stabilizacijo Armenije ter olajšala njene plačilne bilance in proračunske potrebe, kot so opredeljene v sedanjem programu MDS.

13. V okviru te pomoči znaša glavnica skupnega zneska posojila največ 65 milijonov EUR, najdaljša doba zapadlosti pa je 15 let. V ta namen je Komisija pooblaščena, da si v imenu Evropske skupnosti izposodi potrebna sredstva.

14. Znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih v okviru pomoči, znaša največ 35 milijonov EUR.

15. Izplačilo finančne pomoči Skupnosti upravlja Komisija v tesnem sodelovanju z Ekonomsko-finančnim odborom, na način, ki je v celoti skladen s sporazumi ali dogovori, doseženimi med MDS in Armenijo.

16. Finančna pomoč Skupnosti se da na voljo za obdobje dveh let, z začetkom na prvi dan po začetku veljavnosti Memoranduma o soglasju iz člena 2(1). Vendar pa se Komisija, če to zahtevajo okoliščine in po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom, lahko odloči, da to obdobje podaljša za največ eno leto.

Člen 2

17. Komisija se po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom z armenskimi organi dogovori o pogojih gospodarske politike, na podlagi katerih se zagotavlja makrofinančna pomoč Skupnosti in ki se opredelijo v Memorandumu o soglasju ter sporazumih o donaciji in posojilu. Pogoji so v skladu s sporazumi ali dogovori, ki jih je Armenija sklenila z MDS. Finančni pogoji pomoči so natančno določeni v sporazumih o donaciji in posojilu, o katerih se dogovorijo Komisija in armenski organi.

18. Med izvajanjem finančne pomoči Skupnosti Komisija spremlja ustreznost armenskih finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole, ki zadevajo to pomoč.

19. Komisija redno preverja, ali so gospodarske politike Armenije v skladu s cilji pomoči Skupnosti in ali se zadovoljivo izpolnjujejo dogovorjeni pogoji gospodarske politike. Pri tem Komisija tesno sodeluje z MDS in Svetovno banko in, kadar je to potrebno, Ekonomsko-finančnim odborom.

Člen 3

20. Komisija da Armeniji na voljo finančno pomoč Skupnosti v dveh obrokih v skladu s pogoji iz odstavka 2. Višina obrokov bo določena v Memorandumu o soglasju.

21. Komisija se odloči o izplačilu obrokov na podlagi zadovoljivega izpolnjevanja pogojev gospodarske politike, dogovorjenih v Memorandumu o soglasju, in ob upoštevanju pogojev pomoči, dogovorjenih v sporazumih o donaciji in posojilu. Drugi obrok se ne izplača pred iztekom treh mesecev po izplačilu prvega obroka.

22. Sredstva Skupnosti se izplačajo Centralni banki Armenije. V skladu z določbami, ki se dogovorijo v Memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih proračunskih finančnih potreb, se lahko njihova protivrednost v lokalni valuti nakaže zakladnici Armenije kot končnemu upravičencu.

Člen 4

23. Dejavnosti v zvezi z izposojanjem in posojanjem se izvedejo v evrih z istim dnem valute in ne smejo imeti za posledico spremembe roka zapadlosti ali predstavljati za Skupnost valutnega ali obrestnega tveganja ali kakršnega koli drugega komercialnega tveganja.

24. Na prošnjo Armenije Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se klavzula o predčasnem poplačilu vključi v kreditne pogoje in da se ta klavzula lahko uporabi.

25. Na prošnjo Armenije in kadar okoliščine dovoljujejo ugodnejšo obrestno mero posojil, lahko Komisija refinancira vsa ali del prvotno najetih posojil ali prestrukturira ustrezne finančne pogoje. Aktivnosti v zvezi z refinanciranjem ali prestrukturiranjem se izvedejo v skladu s pogoji iz odstavka 1 in nimajo za posledico podaljšanja povprečnega roka zapadlosti ali zvišanja zneska neodplačanega kapitala na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.

26. Vse stroške, ki jih ima Skupnost in so neposredno povezani z aktivnostmi v zvezi z izposojanjem in posojanjem po tem sklepu, krije Armenija.

27. O razvoju dejavnosti iz odstavkov 2 in 3 se obvešča Ekonomsko-finančni odbor.

Člen 5

Zagotavljanje finančne pomoči Skupnosti poteka v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[5], in zadevnimi izvedbenimi pravili[6]. Predvsem Memorandum o soglasju in sporazumi o donaciji/posojilu, ki se sklenejo z armenskimi organi, bodo določili ustrezne ukrepe Armenije za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s to pomočjo, ter za boj proti tem pojavom. Določili bodo tudi nadzorne mehanizme Komisije, v katere spada Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), vključno s pravico do pregledov in inšpekcij na kraju samem, po potrebi pa tudi revizije, ki jih Računsko sodišče opravi na kraju samem.

Člen 6

Vsako leto do 31. avgusta Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki vsebuje oceno izvajanja tega sklepa v predhodnem letu. V poročilu se opiše povezava med pogoji politike, določenimi v Memorandumu o soglasju v skladu s členom 2(1), tekočo gospodarsko in proračunsko uspešnostjo Armenije ter odločitvijo Komisije o izplačilu obroka pomoči.

Člen 7

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije .

V Bruslju, […]

Za Svet

Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. NASLOV PREDLOGA:

Makrofinančna pomoč Armeniji

2. OKVIR ABM/ABB

Zadevno(-a) področje(-a) in povezana(-e) dejavnost(-i):

Naslov 01 – Gospodarske in finančne zadeve, 03 – Mednarodne gospodarske in finančne zadeve

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1 Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

Člen 01 03 02 – Makroekonomska pomoč01 04 01 14 Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada za posojila Skupnosti, namenjena makrofinančni pomoči tretjim državam

3.2 Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

Z začetkom v letu 2010 naj bi bila vsa izplačila v letu 2010 izplačala v dveh obrokih. Vendar pa niso izključeni zaostanki, ki bi podaljšali ukrep.

3.3 Značilnosti proračuna:

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

01.04.01.14 | obvezni | dif. | NE | NE | NE | št. 4 |

01. 03. 02 | neobvezni | dif. | NE | NE | NE | št. 4 |

3.4. Element pomoči, ki zajema posojilo

01 04 01 14 – Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada

Za Jamstveni sklad za zunanje ukrepe morajo biti oblikovane rezervacije v skladu z uredbo o skladu, kakor je bila spremenjena. V skladu s to uredbo se rezervacije za posojila ne oblikujejo več za celoten znesek v času odločitve, temveč na podlagi stanja zadolženosti ob koncu leta. Znesek oblikovanja rezervacij se izračuna v začetku leta „n“ kot razlika med ciljnim zneskom in čisto vrednostjo sredstev Sklada ob koncu leta „n-1“. Ta znesek oblikovanja rezervacij se v letu „n“ vključi v predlog proračuna za leto „n+1“ in dejansko plača z eno transakcijo v začetku leta „n+1“ iz „Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada “ (proračunska vrstica 01 04 01 14).

Na podlagi tega se 9 % (največ 5,85 milijona EUR) dejansko plačanega zneska upošteva v ciljnem znesku ob koncu leta „n-1“ za izračun oblikovanja rezervacij Sklada.

01 04 01 04 – Jamstvo Evropske skupnosti za posojila Skupnosti, namenjena makrofinančni pomoči tretjim državam.

Proračunski vpis („p.m.“), ki odraža proračunsko jamstvo za posojilo (65 milijonov EUR), se bo aktiviral le v primeru dejanskega zahtevka za jamstvo. Pričakuje se, da se proračunsko jamstvo običajno ne bo zahtevalo.

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1 Finančna sredstva

4.1.1 Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | 2009 | 2010 | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[7] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1 | a | 99,000 | 107,000[8] |

Odobritve plačil (OP) | b | 110,000 | 111,0008 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije[9] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4 | c | 0 | 0 |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 0 | 0 |

Odobritve plačil | b+c | 0 | 0 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije[10] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5 | d | 0 | 0 |

Upravni stroški, ki jih referenčni znesek ne krije, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6 | e | 0 | 0 |

Predvideni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 99,000 | 107,0008 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 110,000 | 111,0008 |

4.1.2 Skladnost s finančnim načrtovanjem

X Predlog je skladen s sedanjim finančnim načrtovanjem.

( Predlog bo zahteval ponovno načrtovanje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[11] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembo finančne perspektive).

4.1.3 Finančni vpliv na prihodke

X Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

4.2 EPDČ za človeške vire (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem) – glej podrobnosti v točki 8.2.1.

Letne potrebe | 2009 | 2010 |

Število potrebnih človeških virov, SKUPAJ | 1/3 | 1/3 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1 Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

Armensko gospodarstvo je močno prizadela svetovna gospodarska in finančna kriza. Gospodarska rast je začela v drugi polovici leta 2008 in v letu 2009 padati in pričakuje se 9,5 % upad proizvodnje. Kljub razvrednotenju deviznega tečaja marca 2009 se zaradi močnega upada nakazil in prilivov iz neposrednih tujih naložb pričakuje, da se primanjkljaj na tekočem računu ne bo zmanjšal, zato celotne zunanje finančne potrebe ostajajo. Mednarodni denarni sklad je prepoznal vrzel v zunanjem financiranju, ki naj bi jo zapolnili MDS, Svetovna banka in uradni donatorji 1,113 milijona USD v letu 2009 in 549 milijonov USD v letu 2010. Glede na to, da naj bi se po trenutnih predpostavkah celotno financiranje programa izvedlo v letih 2009 in 2011, ostaja v letu 2010 finančna vrzel po podpori s strani MDS in Svetovne banke, ki naj bi po oceni MDS znašala okrog 140 milijonov USD, kar ustreza znesku predlagane pomoči EU.

5.2 Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije

Finančna podpora Skupnosti odraža strateško pomembnost države kot partnerske države evropske sosedske politike in Vzhodnega partnerstva. Makrofinančna pomoč je ustrezen instrument, ki dopolnjuje obstoječo pomoč Skupnosti in prispeva k programu gospodarske stabilizacije, ki je v celoti financiran in podprt s strani MDS. Na ta način se lahko vzpostavijo pomembne sinergije v zvezi z vplivom tega programa na gospodarsko reformo in stabilizacijo.

5.3 Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

V okviru dejavnosti „Mednarodne gospodarske in finančne zadeve“ Generalnega direktorata za gospodarske in finančne zadeve se cilj „zagotavljanja makrofinančne pomoči tretjim državam pri reševanju krize plačilne bilance in obnovi vzdržnosti zunanjega dolga“ nanaša na splošni cilj „spodbujanja blaginje izven meja EU“.

S tem povezani kazalci so „saldo tekočega računa kot odstotek BDP“, „zunanji dolg kot odstotek BDP“ in „uradne rezerve v mesecih uvoza blaga in storitev“.

5.4 Metoda izvedbe (okvirno)

X Centralizirano upravljanje

X neposredno Komisija

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Opombe:

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1 Sistem nadzora

Službe Komisije bodo ukrep spremljale na podlagi kazalnikov makroekonomske in strukturne politike, o katerih se dogovorijo z organi Armenije v Memorandumu o soglasju. Organi bodo morali o navedenih kazalnikih redno poročati službam Komisije. Delegacija Evropske komisije v Erevanu bo zagotovila poročanje o zadevah, ki so povezane s spremljanjem pomoči. Službe Komisije bodo ostale v tesnih stikih z MDS in Svetovno banko, da bodo lahko izkoristile njuno strokovno znanje in izkušnje.

6.2 Vrednotenje

6.2.1 Predhodno vrednotenje

Službe Komisije (Enota D3 Generalnega direktorata za gospodarske in finančne zadeve) so izvedle predhodno vrednotenje.

6.2.2 Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

V letu 2004 je bilo izvedeno naknadno vrednotenje predhodne makrofinančne pomoči Armeniji. Naknadna vrednotenja so bila izvedena tudi za drugo neodvisno državo bivše Sovjetske zveze (Tadžikistan) in druge države Zahodnega Balkana (Albanijo, Bosno in Hercegovino in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo). Rezultati teh vrednotenj zagotavljajo uporabne informacije za sedanje ukrepe v korist Armenije.

Na podlagi dosedanjih vrednotenj je mogoče zaključiti, da ukrepi makrofinančne pomoči prispevajo, čeprav včasih skromno in posredno, k izboljšanju zunanje vzdržnosti, makroekonomski stabilnosti in izvajanju strukturnih reform države prejemnice. V večini primerov so imeli ukrepi makrofinančne pomoči pozitiven učinek na plačilne bilance države upravičenke in so prispevali k sprostitvi njihovih proračunskih omejitev. Povzročili so tudi nekoliko višjo gospodarsko rast.

6.2.3 Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja:

V skladu z večletnim programom vrednotenja Generalnega direktorata za gospodarske in finančne zadeve se načrtuje izvedba neodvisnega naknadnega vrednotenja pomoči Armeniji. Vrednotenje naj bi potekalo eno do dve leti po poteku obdobja zagotavljanja pomoči.

7. Ukrepi proti goljufijam

Službe Komisije so vzpostavile tekoči program operativnih ocen finančnih tokov in upravnih postopkov v vseh tretjih državah, ki prejemajo makrofinančno pomoč Skupnosti, katerega namen je izpolniti zahteve finančne uredbe, ki ureja splošni proračun Evropskih skupnosti.

V Armeniji so službe Komisije s pomočjo uradno imenovanih zunanjih strokovnjakov leta 2004 ocenile zanesljivost finančnih tokov in upravnih postopkov, ki so pomembni za to vrsto pomoči, in zaključile, da je obstoječe fiduciarno okolje na splošno zadovoljivo. Ocena je hkrati razkrila številna področja, ki bi jih bilo treba izboljšati, predvsem na področju notranjega nadzora in varnosti IT. Evropska komisija je naročila novo operativno oceno, ki je že v teku. Rezultati te ocene se bodo uporabljali kot vodilo za določanje posebnih političnih ukrepov za izplačilo pomoči, da bi se okrepila učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ v Armeniji.

Predlagana pravna podlaga za makrofinančno pomoč Armeniji vsebuje določbo o ukrepih za preprečevanje goljufij. Ti ukrepi bodo podrobneje opredeljeni v Memorandumu o soglasju in v sporazumih o donaciji/posojilu. Predvideva se, da bo za dodelitev pomoči treba izpolniti številne politične pogoje, predvsem na področju upravljanja javnih financ, da bi se okrepila učinkovitost, preglednost in odgovornost. Zagotavljanje makrofinančne pomoči bodo spremljali postopki pregledovanja, nadzora in revizije, ki spadajo v pristojnost Komisije, med drugim tudi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskega računskega sodišča.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1 Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto 2009 | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 |

Uradniki ali začasno osebje[12] (XX 01 01) | A*/AD | 1/3 | 1/3 |

B*, C*/AST |

Osebje, financirano[13] iz člena XX 01 02 |

Drugo osebje[14], financirano iz člena XX 01 04/05 |

SKUPAJ | 1/3 | 1/3 |

8.2.2 Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Med drugim, priprava/sklenitev memorandumov o soglasju in sporazumov o donaciji/posojilu, sodelovanje z organi in mednarodnimi finančnimi institucijami, spremljanje gospodarskih in strukturnih politik države upravičenke, izvajanje nalog nadzora in priprava poročil Komisije, priprava postopkov Komisije na področju upravljanja pomoči.

8.2.3 Človeški viri – viri delovnih mest (po sistemizaciji)

X Delovna mesta, trenutno dodeljena za upravljanje programa, ki se nadomestijo ali podaljšajo

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena pri izvajanju LSP/PPP za leto n

( Delovna mesta, potrebna v naslednjem postopku LSP/PPP

( Delovna mesta, ki bodo zapolnjena s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov znotraj službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena pri izvajanju LSP/PPP za zadevno leto

8.2.4 Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica 01 03 02 Makroekonomska pomoč | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje | SKUPAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč |

- notranja |

- zunanja 1) Operativno ocenjevanje 2) Naknadno ocenjevanje | 0,050 | 0,250 |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ | 0,050 | 0,250 |

8.2.5 Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0,030 | 0,030 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki jih referenčni znesek NE krije), SKUPAJ | 0,030 | 0,030 |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci |

Po potrebi s sklicem na točko 8.2.1 |

SE NE UPORABLJA |

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02 |

Po potrebi s sklicem na točko 8.2.1 |

SE NE UPORABLJA |

8.2.6 Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) |

Leto 2009 | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije | 0,020 | 0,010 | 0,030 |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference |

XX 01 02 11 03 – Odbori[16] |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) |

3 Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki jih referenčni znesek NE krije), SKUPAJ | 0,020 | 0,010 | 0,030 |

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije |

Tri misije osebja za eno/dve osebi |

[1] Po zadnjih podatkih naj bi se BDP v letu 2009 znižal za več kot 10 %.

[2] Člen 5 Uredbe Sveta (EC, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (kodificirana različica). Oblikovanje rezervacij se dodeli iz „Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“ (proračunska vrstica 01 04 01 14).

[3] UL C , , str. .

[4] UL C , , str. .

[5] UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št.: 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

[6] Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002, UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

[7] Odhodki, ki ne sodijo v poglavje xx 01 ustreznega naslova xx.

[8] Predhodni predlog proračuna za leto 2010.

[9] Odhodki v okviru člena xx 01 04 naslova xx.

[10] Odhodki v okviru poglavja xx 01, razen členov xx 01 04 ali xx 01 05.

[11] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[12] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[13] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[14] Te stroške referenčni znesek krije.

[15] Treba se je sklicevati na posebne ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

[16] Opredeliti je treba vrsto odbora in skupino, v katero spada.