52009PC0004(02)

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 8.1.2009

COM(2009) 4 konč.

Priporočilo

ODLOČBA SVETA

o odobritvi vzajemne pomoči Latviji

in

Predlog

ODLOČBA SVETA

o zagotovitvi srednjeročne finančne pomoči EU Latviji

Priporočilo

ODLOČBA SVETA

o odobritvi vzajemne pomoči Latviji

in

Predlog

ODLOČBA SVETA

o zagotovitvi srednjeročne finančne pomoči EU Latviji

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. UVOD

V latvijskem gospodarstvu je prišlo v zadnjih letih do velikih neravnovesij, saj so hitro rast pospeševali ugodni kreditni pogoji in pretirano ekspanzivna fiskalna naravnanost, kljub priporočilom Komisije in Sveta, ki sta jih dala zlasti v mnenjih o zaporednih konvergenčnih programih Latvije. Stanje se je zelo zaostrilo zaradi krize na svetovnih finančnih trgih in splošnega poslabšanja pričakovanj v zvezi s tržnimi gospodarstvi v vzponu, kar je dostop do posojil še dodatno otežilo in podražilo. Latvijska kapitalski in finančni trg sta od oktobra dalje pod velikim pritiskom, kar odraža vedno večjo zaskrbljenost glede vzdržnosti gospodarskega in finančnega stanja države. Zaskrbljenost zadeva zlasti zdravje bančnega sektorja in predvsem sposobnost preživetja največje banke države v domači lasti (Parex), ki je bila v veliki meri odvisna od zunanjega financiranja in je posledično prešla v lastništvo ter pod nadzor države. Če povzamemo, Latvija se je soočila z nenadnim težkim stanjem v bančnem sektorju in zunanjo finančno krizo.

Na podlagi tega so latvijski organi EU in MDS zaprosili za finančno podporo. Komisija je skupaj s predsedstvom Sveta 22. novembra napovedala, da je EU pripravljena sodelovati z MDS pri usklajenem finančnem svežnju, s katerim bi se podprla vzdržnost plačilne bilance Latvije. Vendar je bilo poudarjeno, da se bo sveženj finančne pomoči zagotovil le, če si bodo latvijski organi močno prizadevali za izvajanje strogega in verodostojnega programa gospodarskega prilagajanja. Na podlagi razprav s Komisijo in MDS je latvijski parlament 12. decembra sprejel predlog organov za „program gospodarske stabilizacije in ponovne oživitve rasti“ (v nadaljnjem besedilu: program). Glavni cilji programa so ohranitev domačega in mednarodnega zaupanja v finančni sistem, neposredno in posredno prispevanje k zaustavitvi in obrnitvi težnje vedno slabše stroškovne konkurenčnosti in inflacije z zmanjšanjem stroškov za plače v javnem sektorju kot osrednje točke veliko strožje fiskalne naravnanosti ter izboljšanje potenciala za rast gospodarstva z vrsto strukturnih reform.

2. NEDAVNA MAKROEKONOMSKA GIBANJA

Po obdobju neprekinjene visoke rasti od konca 90. let prejšnjega stoletja, ki je v veliki meri temeljila na domačem povpraševanju, je bila rast realnega BDP Latvije v obdobju 2005–2007 dvomestna. Rast je spodbujalo predvsem močno naraščanje kreditiranja, kar je okrepilo zasebno porabo in nepremičninske naložbe, vendar se je ta težnja v sredini leta 2007 ustavila, saj precenjenih cen nepremičnin ni bilo več mogoče ohraniti. V teh letih se je struktura gospodarstva preusmerila z menjalnega sektorja na nemenjalni, kar je ogrozilo zunanjo trajnost gospodarstva in povzročilo resne pritiske zaradi pregrevanja.

Rast BDP se je v prvih treh četrtletjih leta 2008 močno zmanjšala, predvsem zaradi zmanjšanja zasebne porabe in zasebnih naložb, in pričakuje se, da se bo v prihodnje še zmanjševala. Zasebno porabo so prizadeli visoka inflacija, padajoče cene nepremičnin, višja plačila za servisiranje dolga, manjša razpoložljivost posojil ter slabša pričakovanja glede zaposlovanja in prihodkov. Fiksne naložbe v gradbeništvo se zmanjšujejo, saj se je obdobje razcveta na trgu nepremičnin in naložb v opremo zaključilo zaradi slabih napovedi glede povpraševanja tako doma kot tudi v tujini. Podjetniški sektor je zaradi povečanja stroškov dela pod velikim stroškovnim pritiskom, financiranje pa je čedalje bolj omejeno. Projekti, ki jih financira EU, in javni projekti na splošno bodo v določeni meri ublažili posledice velikega padca drugih naložb. Vendar se pričakuje, da se bo BDP še dolgo zmanjševal, saj se zelo šibko domače povpraševanje ne bo v zadostni meri nadomestilo s povečanjem neto izvoza.

Pogoji na trgu dela so se šele pred kratkim začeli umirjati, vendar bo odziv trga dela na padec domačega povpraševanja znaten. Brezposelnost se je že povečala s 6,3 % v drugem četrtletju na 7,2 % v tretjem četrtletju leta 2008, nominalna rast plač pa se umirja, vendar z zelo visokih stopenj. Latvijski trg dela velja za precej prožnega, kar naj bi omejilo stroške proizvodnje in zaposlovanja, povezane s ponovno uskladitvijo plač s produktivnostjo.

Po doseženi najvišji vrednosti, ki je maja 2008 znašala 17,7 %, se je inflacija glede na HICP novembra zmanjšala na 11,8 %. Osnovna inflacija[1] (novembra je znašala 11,0 %) in inflacija cen storitev se stalno zmanjšujeta z zmanjševanjem pritiska povpraševanja. Glede na napovedi precej manjšega domačega povpraševanja, nižjih plač v javnem sektorju (glej oddelek 6), ki bodo povzročile omejitev plač v zasebnem sektorju, in zmanjšanja svetovnih cen surovin so možnosti za nadaljnje močno znižanje inflacije dobre.

Zunanja neravnovesja so bila zaradi nevzdržnega kopičenja obveznosti do tujine zelo velika, v letu 2008 pa se je zaradi padca domačega črpanja sredstev zadolževanje v tujini znatno zmanjšalo. Plačilna bilanca in stanje zunanjih naložb sta obravnavana v oddelku 5.

3. JAVNE FINANCE

Zaradi omejenega manevrskega prostora monetarne politike v okviru skoraj fiksnega sistema menjalnih tečajev[2] obstaja na področju javnih financ v Latviji povečana odgovornost. Vendar je Latvija v obdobju razcveta domačega povpraševanja v letih 2005–2007 izvajala prociklično fiskalno politiko, kljub izboljšanju izvajanja proračuna in v nasprotju s priporočili, ki jih je Svet vedno znova dajal v svojih mnenjih o zaporednih posodobitvah konvergenčnega programa Latvije. Izredni prihodki so bili v postopku dodatnih proračunov med letom običajno porabljeni, rezerve za slabše čase pa niso bile ustvarjene. Rast plač v javnem sektorju je spodbudila povečanje plač v zasebnem sektorju, pri čemer so bile primerljive stopnje plač višje v zasebnem sektorju. V Latviji več kot 30 % zaposlenih dela v javnem sektorju in ker je storitveni sektor sorazmerno velik, približno 75 % BDV, določitev plač v javnem sektorju pomembno vpliva na plače zasebnega sektorja.

V prvih desetih mesecih leta 2008 so se zaradi strmega padca zasebne porabe prihodki iz DDV dramatično upočasnili (v primerjavi s predhodnim letom so bili nižji za 3 %). Prihodki iz drugih glavnih davčnih kategorij so se zaradi visoke inflacije prvotno razmeroma dobro držali, vendar se tudi ti ugodni učinki že začenjajo zmanjševati. Latvijsko ministrstvo za finance ocenjuje konsolidirani primanjkljaj v državnem proračunu v letu 2008, ki vključuje proračun centralne vlade in sklada socialnega zavarovanja, na okrog 2,5 do 2,75 % BDP[3]. Ob upoštevanju možnosti, da bi v sedanjih okoliščinah sektor lokalne uprave lahko imel majhen primanjkljaj (kljub mejnim vrednostim, na podlagi katerih naj bi ta podsektor ohranil uravnoteženo proračunsko stanje ali proračunski presežek), se zdi, da se je primanjkljaj sektorja države v letu 2008 približal 3 % BDP.

V proračunu za leto 2009, ki ga je parlament sprejel 14. novembra, je bila za konsolidirani primanjkljaj centralne vlade določena vrednost 1,5 % BDP, vendar je temeljila na nerealistični omejitvi proizvodnje za samo 1 %. Vključevala je znatno zmanjšanje neposrednih davkov in povečanje odhodkov. Že takrat je bilo jasno, da se bo proizvodnja precej bolj zmanjšala in da se brez izravnalnih ukrepov tvega znatno povečanje primanjkljaja. Ob upoštevanju zelo majhnega primanjkljaja lokalnih uprav so organi napovedali, da bo javnofinančni primanjkljaj znašal 1,8 % BDP, primarni primanjkljaj pa 1,1 % BDP. Ob upoštevanju podatkov pobiranja davkov v zadnjih mesecih leta 2008 in čedalje slabših gospodarskih obetov za leto 2009 so napovedi glede javnofinančne bilance postale precej slabše od jesenske napovedi služb Komisije, ki je predvidela primanjkljaj v višini 5,6 % BDP. Nasprotno pa je bila konec leta 2007 stopnja javnega dolga v višini 9,5 % med najnižjimi v EU.

4. FINANčNI TRGI

V finančnem sistemu Latvije prevladuje skoraj izključno bančni sektor, ki se je v zadnjih desetih letih zelo hitro razvijal. Pri tem je mogoče jasno razlikovati med dvema segmentoma. Na eni strani so banke v tuji lasti, ki se financirajo predvsem neposredno s posojili matičnih podjetij in predstavljajo približno 70 % trga. Na drugi strani pa so domače banke, ki se financirajo predvsem s tujimi konzorcijskimi posojili in bančnimi vlogami vlagateljev s sedežem izven države. Pozornost zbuja zlasti pomen bančnih vlog vlagateljev s sedežem izven države, ki so v začetku novembra 2008 znašale 43,5 % vseh vlog, brez upoštevanja vlog monetarnih in finančnih institucij (MFI). Finančni sistem Latvije je torej odvisen predvsem od zunanjega financiranja, ki prihaja iz matičnih podjetij, bančnih vlog vlagateljev s sedežem izven države ali tujih konzorcijskih posojil. Posledično zelo visoki in vedno višji stopnji zunanjih obveznosti stojijo nasproti posojila rezidentom, večinoma v tuji valuti (skoraj 90 % vseh posojil). Domača posojila so se z 10 % BDP v letu 1997 povečala na 90 % v letu 2007. Zdi se torej, da sta dve glavni tveganji, ki vplivata na bančni sistem Latvije likvidnostno in kreditno tveganje.

Likvidnostno tveganje se je že uresničilo s trajnimi likvidnostnimi pritiski od oktobra 2008. V pričakovanju težav z odplačilom sta dva tuja konzorcija jasno napovedala, da utegneta zahtevati zgodnje plačilo posojil banki Parex v skupnem znesku 0,8 milijarde EUR z rokom zapadlosti februarja in junija 2009. To je spodbudilo delno nacionalizacijo banke 10. novembra 2008. Vendar so garancije za javno posojilo, ki so se s tem dodelile, veljale za nezadostne, kar je povzročilo popolno nacionalizacijo banke Parex v začetku decembra in uvedbo mejnih zneskov za dvige vlog (50 000 EUR/mesec za posameznike). Kljub tem ukrepom so vlagatelji s sedežem izven države iz banke Parex in domačih bank s podobnimi poslovnimi modeli dvignili znaten delež svojih vlog, od tega denarja pa se je le majhen delež ponovno položil pri drugih bankah v Latviji. Zaradi sistemskega likvidnostnega pritiska je Banka Latvije 13. novembra napovedala nadaljnje zmanjšanje zahtevane stopnje rezerv s 7 % na 5 % za kratkoročne obveznosti ter s 5 % na 3 % za obveznosti z rokom zapadlosti večjim od 2 let ter tako sprostila likvidnost (te odločitve so začele veljati v dveh korakih po 1 odstotno točko, in sicer 24. novembra in 24. decembra). Vendar se je črpanje rezerv nadaljevalo in neto stanje mednarodnih naložb Banke Latvije se je v obdobju od začetka oktobra 2008 do konca leta poslabšalo za 0,9 milijarde EUR. Bančne vloge vlagateljev s sedežem v državi in izven države v bankah v tuji lasti so se v istem obdobju povečale in, kar je ključnega pomena, zdi se, da je zanje likvidnostna podpora matičnih podjetij zagotovljena.

Kreditno tveganje se še ni uresničilo v velikem obsegu, vendar se pričakuje, da se bo v prihajajočih mesecih povečalo. Medtem ko so se zapadla posojila že povečala, neuspešna posojila zaenkrat še ostajajo pod 1 % vseh posojil, kar je med drugim posledica prestrukturiranja problematičnih posojil, ki je v teku. Vendar se bodo negativni učinki pričakovane podaljšane recesije na prihodke rezidentov in s tem na njihovo sposobnost odplačevanja dolgov nedvomno povečali. Stopnje solventnosti se bodo zmanjšale in se lahko približajo predpisani najnižji vrednosti, ko bodo morda potrebne kapitalske injekcije.

Sedanji in prihodnji položaj bančnega sektorja je odvisen od objektivnih dejavnikov, pa tudi od verodostojnosti in z zaupanjem povezanih pričakovanj. Trenutno je ključno zagotoviti zaupanje, da bi se tako v prihodnosti stabiliziral obseg depozitov in sprostili likvidnostni pritiski. Ob upoštevanju omejenih javnih financ bi bila ponovna vzpostavitev zaupanja v finančni sektor s posredovanjem vlade verodostojna le, če bi jo spremljala močna mednarodna finančna podpora.

5. PLAčILNA BILANCA IN ZUNANJE FINANčNE ZAHTEVE

Gospodarski razcvet Latvije do leta 2007 sta zaznamovala pojav velikih zunanjih ravnovesij in nevzdržno kopičenje obveznosti do tujine. Bruto zunanji dolg je konec leta 2007 presegel 135 % BDP (neto zunanji dolg pa je znašal 52 % BDP). Stanje mednarodnih naložb se je konec leta 2007 povečalo in neto obveznosti so znašale 79 % BDP, ocenjuje pa se, da se bodo neto obveznosti ob koncu drugega četrtletja leta 2008 povečale na 82 % BDP.

V letu 2008 pa se je zaradi padca domačega črpanja sredstev zadolževanje v tujini znatno zmanjšalo. Na podlagi predhodnih ocen Banke Latvije se je primanjkljaj tekočega računa v tretjem četrtletju leta 2008 zmanjšal na približno 12,5 % BDP (z najvišje vrednosti več kot 27 % BDP v četrtem četrtletju leta 2006). Pričakuje se, da se bo v letu 2009 primanjkljaj v trgovini z blagom obdržal na približno 10 % BDP (kakršen je bil v zadnjih mesecih leta 2008), vendar bo zaradi pozitivnega salda storitev in izboljšanja računa dohodkov primanjkljaj tekočega računa manjši. Da bi zagotovili prehod osnove za rast BDP s padajočega domačega povpraševanja na povečanje izvoza, je treba plače tesneje uskladiti s produktivnostjo in nadaljevati s strukturnimi reformami, ki krepijo stran ponudbe v gospodarstvu.

Čeprav je odprava primanjkljaja tekočega računa z njegovih nevzdržnih ravni zadnjih let ključni dejavnik pri ponovni vzpostavitvi trdnega plačilnobilančnega položaja, sama na sebi ne bo zadostovala za dosego zunanje trajnosti glede na velik, večinoma kratkoročen, dolg države. Pričakuje se, da bo zunanje financiranje še nekaj časa ostalo pod velikim pritiskom ob zmanjšanju razpoložljivosti tujih posojil, možnem zmanjšanju bančnih vlog vlagateljev s sedežem izven države in v državi ter slabših napovedih glede naložb iz tujine. Nadaljnje zmanjševanje deviznih rezerv (ki se je med začetkom oktobra in začetkom decembra 2008 zmanjšalo za približno 25 %) bi ogrozilo sposobnost preživetja latvijskega fiksnega menjalnega tečaja. Na podlagi tega bo za kratkoročno zmanjšanje likvidnostnih omejitev in podporo srednjeročni zunanji nadzorovani prilagoditvi potrebna zunanja finančna pomoč, podprta z močnim programom politike.

Komisija glede na navedeno meni, da je latvijska plačilna bilanca resno ogrožena. Komisija zato priporoča, da Svet sprejme odločbo o odobritvi vzajemne pomoči.

6. „PROGRAM GOSPODARSKE STABILIZACIJE IN PONOVNE OžIVITVE RASTI“ LATVIJE: UKREPI V ZVEZI Z MAKROEKONOMIJO IN FINANčNIM SISTEMOM

Na podlagi razprav, ki potekajo med latvijskimi organi in potencialnimi prispevajočimi pri usklajenem svežnju mednarodne finančne pomoči, so organi sprejeli ambiciozen program politike (kot je navedeno zgoraj, je bil ta posredovan parlamentu, ki ga je odobril 12. decembra). Program temelji na ohranjanju obstoječe vezave menjalnega tečaja latsa, ki bo tudi v prihodnje pomembna opora politike. Cilj programa je obravnavati ranljivost finančnega sektorja, odpraviti fiskalna neravnovesja, izboljšati konkurenčnost ter hkrati ohraniti ozek razpon menjalnega tečaja. Vključuje takojšnjo in trajno fiskalno konsolidacijo, celovito strategijo reševanja bank, okrepljeno sposobnost regulativnih organov za krizno upravljanje, celovite strukturne reforme in druge pomembne ukrepe. Predvideva makroekonomski scenarij zmanjšanja BDP za 5 % v letu 2009 in za nadaljnje 3 % v letu 2010, kar bo omogočilo rahlo izboljšanje za 2 % v letu 2011. Cilj fiskalne strategije je javnofinančni primanjkljaj v višini največ 3 % BDP do leta 2011, s čimer bi bilo v navedenem letu izpolnjeno maastrichtsko merilo o primanjkljaju.

Pogajanja glede finančne pomoči z EU, MDS in drugimi strankami, ki so opozorila na resne proračunske primanjkljaje v prihodnosti, so vlado spodbudila k sprejetju spremenjenega osnutka proračuna za leto 2009, ki ga je parlament potrdil 12. decembra v skladu z izrednim programom za gospodarsko stabilizacijo. Spremenjeni proračun, ki temelji na revidirani napovedi zmanjšanja BDP za 5 % v letu 2009, upošteva nedavno poslabšanje gospodarskih napovedi in si prizadeva za javnofinančni primanjkljaj pod 5 % BDP[4], kar bi v primerjavi z rezultatom, ocenjenim za leto 2008, pomenilo le rahlo (v primerjavi s proračunom, ki je bil potrjen novembra, pa precej večjo) strukturno prilagoditev. Poleg tega bi moral biti do konca marca 2009 sprejet pravi zakon o dodatnem proračunu za leto 2009, ki bi bil skladen z decembrskim osnutkom proračuna.

Na strani odhodkov se konsolidacija osredotoča na obsežno zmanjšanje plač javnega sektorja (povprečno plačilo naj bi se v primerjavi s prvotnim proračunom s 14. novembra 2008 zmanjšalo za 15 % – kar bo le delno popravilo velika realna povečanja, zabeležena v zadnjih letih) in nadaljnje zmanjšanje števila zaposlenih, poleg tega se načrtuje obsežno zmanjšanje tekočih stroškov, ki niso povezani z zaposlenimi. Med drugimi načrtovanimi pomembnimi ukrepi so zmanjšanje subvencij (razen socialne podpore) ter odhodkov za blago in storitve, kot tudi omejitev porabe lokalnih uprav. V zvezi s tem se bo nacionalno sofinanciranje projektov, ki jih financira EU, ohranilo na načrtovani ravni, kar bo pomagalo usmeriti gospodarstvo k menjalnemu sektorju. Na strani prihodkov se pričakuje povečanje standardne stopnje DDV za 3 odstotne točke na 21 %, povečanje zmanjšane stopnje DDV, ki se uporablja za precej ožjo davčno osnovo (predvsem za zdravila), s 5 % na 10 %, povečanje trošarin na gorivo (uskladitev s pravnim redom EU) ter določena delna izravnava z zmanjšanjem stopnje dohodnine za 2 odstotni točki.

Nadaljnja fiskalna konsolidacija se načrtuje za leto 2010, cilj srednjeročnega fiskalnega okvira pa je dosega javnofinančnega primanjkljaja v višini največ 3 % BDP v letu 2011, kar je v skladu z maastrichtskim merilom o fiskalni konvergenci. Nadaljnje omejevanje odhodkov v letu 2010, uvedba davka na dobiček (10 %) ter zvišanje davka na nepremičnine in premoženje z odpravo izjem, s čimer se bo razširila davčna osnova, bodo v navedenem letu povzročili dodatno konsolidacijo. Poleg tega se bodo sprejeli ukrepi za okrepitev oblikovanja in izvrševanja proračunskih postopkov s sprejetjem novega fiskalnega okvira ter zakona o reformi proračuna.

Poleg navedenega svežnja ukrepov na fiskalnem področju se kot predpogoj za kakršno koli zunanjo finančno podporo išče rešitev za banko Parex, v okviru katere obstoječi delničarji ne bi več imeli kapitalskih deležev. Po prvi reviziji je vlada že prevzela nadzor nad več kot 85 % kapitala banke. Zamenjalo se je vodstvo. Novo vodstvo razvija načrt reševanja, ki bo omogočil zmanjšanje izgub za državo. Ta si bo v bližnji prihodnosti prizadeval za močno zavezanost zunanjih strank pri obnovitvi konzorcijskega financiranja banke Parex.

Cilj drugih ukrepov je zagotoviti srednje- do dolgoročno širšo stabilnost bančnega sektorja. Organi si bodo najprej prizadevali za ponovno vzpostavitev zaupanja v bančni sistem. Opravljala se bodo usmerjena preverjanja bančnega sistema, ki bodo zagotavljala, da so vse banke solventne in imajo dovolj kapitala. Banke, sposobne preživetja, ki bodo potrebovale povečanje kapitala, bodo morale zaprositi za zasebno prestrukturiranje prek zunanjih vlagateljev ali z združevanjem oziroma za podporo v obliki kapitala od matičnih bank.

Trenutno je skoraj celoten zunanji dolg dolgovan s strani zasebnega sektorja. Da bi se ravni dolga v prihodnosti uskladile s trajnostno rastjo, je poleg ukrepov v skladu z načelom skrbnega in varnega poslovanja ter ukrepov nadzorne in monetarne politike pomemben del programa tudi prestrukturiranje dolga. Okrepila se bo ustrezna pravna podlaga za prestrukturiranje obstoječega dolga glede roka zapadlosti in valute. Med prednostne naloge se bosta uvrstila tudi lajšanje postopkov, ki so bili sproženi zaradi nesolventnosti, in hitro izvajanje sanacijskih načrtov.

Program gospodarske politike vključuje tudi ukrepe strukturne reforme, ki se podpirajo v okviru lizbonske strategije, kot so na primer aktivna politika trga dela in vseživljenjskega učenja, večje vključevanje akterjev zasebnega sektorja pri raziskovalnih in razvojnih dejavnostih ter inovacijah, ukrepi za spodbujanje izvoza ter odprava upravnih obremenitev za podjetja.

7. PODPORA EU V OKVIRU ARANžMAJA ZA PLAčILNE BILANCE KOT DELA MEDNARODNIH PRIZADEVANJ

Glede na resne težave Latvije s plačilno bilanco in pod pogojem, da si bodo latvijski organi močno prizadevali za izvajanje obsežnega programa gospodarskega prilagajanja, Komisija po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom z 12. januarja 2009 priporoča, da Svet potrdi odobritev vzajemne pomoči, predvidene v členu 119 Pogodbe.

Komisija po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom tudi priporoča, da po sprejetju zgoraj navedene odločbe Sveta o odobritvi vzajemne pomoči Latviji po priporočilu Komisije Svet sprejme odločbo o zagotovitvi srednjeročne finančne pomoči Latviji v višini do 3,1 milijarde EUR v okviru aranžmaja EU za države članice (kot ga ureja Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002), da se podpre njena vzdržnost plačilne bilance.

Srednjeročna finančna pomoč bi bila zagotovljena v trenutku, ko Latviji resno grozi izguba domačega in mednarodnega zaupanja v njen finančni sistem in se njen fiskalni položaj slabša ter se bo v bližnji prihodnosti soočila z resnimi pritiski na področju financiranja. Pomoč naj bi na splošno olajšala potrebne zunanje in notranje prilagoditve. Skupne potrebe po financiranju se za obdobje do prvega četrtletja leta 2011 ocenjujejo na 7,5 milijarde EUR. Ta znesek vključuje pokritje za pričakovani zunanji primanjkljaj (tekočega in kapitalskega) računa, dvige bančnih vlog, nepopolno obnovitev zapadlih dolgov, napake in opustitve pri plačilni bilanci ter kopičenje mednarodnih rezerv na ravni, ki ustreza varnemu in skrbnemu poslovanju.

Podpora bi se zagotovila v povezavi z MDS ter drugo večstransko in dvostransko podporo. Razdeljena bi bila na šest obrokov in povezana s pogoji gospodarske politike. Predlagana odločba bi prenehala veljati tri leta po začetku njene veljavnosti. Pogoji glede gospodarske politike, povezani z izplačili posojila EU, bodo določeni v memorandumu o soglasju, sklenjenem z latvijskimi organi. Glavni elementi teh pogojev so:

Obsežna finančna konsolidacija v obdobju do leta 2011 . V primerjavi s prvotnim proračunom s 14. novembra 2008 se za leto 2009 načrtuje zelo obsežna fiskalna konsolidacija s ciljem proračunskega primanjkljaja največ 5 % BDP, ki naj bi se nadaljevala v letu 2010. Med podporne proračunske ukrepe spadajo zlasti (i) sprejetje jasno določenega srednjeročnega fiskalnega programa, namenjenega zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja na stopnjo, nižjo od referenčne vrednosti 3 % BDP iz Pogodbe, do leta 2011; (ii) v okviru srednjeročnih proračunskih zgornjih mej zmanjšanje povprečnih nominalnih plač v javnem sektorju za približno 15 % v letu 2009, kar bi se moralo uporabljati tudi za lokalne uprave, vladne agencije in podjetja v državni lasti; (iii) odprava bonusov in podobnih plačil; (iv) zmanjšanje zaposlovanja v javnem sektorju in lokalni upravi za najmanj 5 %; (v) znatno zmanjšanje subvencij (razen socialne podpore) ter odhodkov za blago in storitve; (vi) izvajanje projektov, ki jih financira EU, na predhodno načrtovanih ravneh.

Ukrepi finančne pogojenosti s ciljem zagotoviti srednje- do dolgoročno širšo stabilnost bančnega sektorja. Organi si bodo najprej prizadevali za ponovno vzpostavitev zaupanja v bančni sistem. Opravljala se bodo usmerjena preverjanja bančnega sistema, ki bodo zagotavljala, da so vse banke solventne in imajo dovolj kapitala. Banke, sposobne preživetja, ki bodo potrebovale povečanje kapitala, bodo morale zaprositi za zasebno prestrukturiranje prek zunanjih vlagateljev ali z združevanjem oziroma za podporo v obliki kapitala od matičnih bank. Pomemben korak v tem procesu so bile ločene objave treh glavnih tujih skupin matičnih bank z dne 18. decembra 2008, v katerih so se zavezale, da bodo ostale v Latviji in podpirale svoje tamkajšnje poslovanje.

Prestrukturiranje dolga v zasebnem sektorju z namenom zmanjšanja ranljivosti zaradi visokih ravni dolga (skoraj celoten zunanji dolg je dolg zasebnega sektorja), poleg ukrepov v skladu z načelom skrbnega in varnega poslovanja ter ukrepov nadzorne in monetarne politike. Okrepiti bi se morala ustrezna pravna podlaga za prestrukturiranje obstoječega dolga glede roka zapadlosti in valute. Med prednostne naloge se morata uvrstiti tudi lajšanje postopkov, ki so bili sproženi zaradi nesolventnosti, in hitro izvajanje sanacijskih načrtov. Sem spadata sprememba zakonodaje o nesolventnosti, da bi se olajšalo sklepanje poslov med podjetji, sposobnimi preživetja, in njihovimi upniki, ter izboljšanje okvira za stečaje fizičnih oseb.

Strukturni ukrepi na področju prihodkovne politike, fiskalne discipline ter proračunskega postopka in upravljanja. Spremenila se bo zakonodaja o upravljanju proračuna in financiranja, da bi se okrepile določbe glede finančne odgovornosti, preglednosti in odgovornosti, srednjeročni proračunski okvir pa se bo pripravil tako, da ga bo mogoče izvajati. Ustanovil se bo poseben odbor za spremljanje omejevanja plač in za izdajanje priporočil, s katerimi se bo zagotovil razvoj plač, ki bo ponovno omogočil konkurenčnost.

Ukrepi strukturne reforme, ki se med drugim podpirajo v okviru lizbonske strategije , kot so na primer aktivna politika trga dela in vseživljenjskega učenja, večje vključevanje zasebnega sektorja pri raziskovalnih in razvojnih dejavnostih ter inovacijah, ukrepi za spodbujanje izvoza ter zmanjšanje upravnih obremenitev za podjetja.

Da se zagotovi potrebna prožnost v sedanjem tržnem okviru, se predlaga odobritev možnosti uporabe obrestnih zamenjav („swap“ posli) za posojilne transakcije, s katerimi se financira posojilo. Da se zaščiti proračun EU, bi morale imeti nasprotne stranke morebitne zamenjave najvišjo stopnjo kreditne kakovosti.

Priporočilo

ODLOČBA SVETA

o odobritvi vzajemne pomoči Latviji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 119 Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije, ki ga je pripravila po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Zaradi zelo velikih potreb po zunanjem financiranju sta se latvijska kapitalski in finančni trg nedavno znašla pod pritiskom, ki odraža splošno poslabšanje tržnih pričakovanj in vedno večjo zaskrbljenost glede zdravja latvijskega gospodarstva, v katerem obstajajo velika neravnovesja v smislu obsežnega zunanjega primanjkljaja in zelo velikega zunanjega dolga, poslabšanja javnih financ ter visokih stopenj inflacije stroškov in cen. Latvijski bančni sektor ima resne težave z likvidnostjo in zaupanjem. Raven deviznih rezerv se je zmanjšala, saj je centralna banka ukrepala, da bi ohranila vezavo menjalnega tečaja.

(2) Svet redno pregleduje gospodarske politike, ki jih izvaja Latvija, zlasti v okviru konvergenčnega programa Latvije in nacionalnega programa reform, kot tudi v okviru konvergenčnih poročil.

(3) Skupne potrebe Latvije po financiranju se za obdobje do prvega četrtletja leta 2011 ocenjujejo na 7,5 milijarde EUR.

(4) Latvijski organi so EU in druge mednarodne finančne institucije ter države zaprosili za znatno finančno pomoč, da bi podprli vzdržnost plačilne bilance.

(5) Latvijska plačilna bilanca je resno ogrožena, zato je upravičena nujna odobritev vzajemne pomoči Skupnosti v povezavi z MDS in drugimi prispevajočimi.

(6) Sveženj finančne pomoči bi se zagotovil pod pogojem, da bi si Latvijski organi močno prizadevali za izvajanje ambicioznega programa za fiskalni in finančni sistem ter strukturno reformo, ki bi olajšal potrebne zunanje in notranje prilagoditve, stabiliziral gospodarstvo in ponovno vzpostavil verodostojnost gospodarske politike. Komisija bo v sodelovanju z Ekonomsko-finančnim odborom redno in podrobno preverjala, ali so izpolnjeni pogoji gospodarske politike, povezani s pomočjo –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Edini člen

Skupnost odobri vzajemno pomoč Latviji.

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, […]

Za Svet

Predsednik

Predlog

ODLOČBA SVETA

o zagotovitvi srednjeročne finančne pomoči Skupnosti Latviji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002[5] z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic in zlasti člena 3(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je pripravila po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Svet je […] sklenil odobriti vzajemno pomoč Latviji.

(2) Zaradi zelo velikih potreb po zunanjem financiranju sta se latvijski kapitalski in finančni trg nedavno znašla pod pritiskom, ki odraža splošno poslabšanje tržnih pričakovanj in vedno večjo zaskrbljenost glede zdravja latvijskega gospodarstva, v katerem obstajajo velika neravnovesja v smislu obsežnega zunanjega primanjkljaja, poslabšanja javnih financ ter visokih stopenj inflacije stroškov in cen. Latvijski bančni sektor ima resne težave z likvidnostjo in zaupanjem. Raven deviznih rezerv se je zmanjšala, saj je centralna banka ukrepala, da bi ohranila vezavo menjalnega tečaja.

(3) .Skupne potrebe Latvije po zunanjem financiranju se za obdobje do prvega četrtletja leta 2011 ocenjujejo na 7,5 milijarde EUR.

(4) Primerno je, da Skupnost na podlagi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic, ki je bil uveden z Uredbo (ES) št. 332/2002, zagotovi Latviji podporo v višini do 3,1 milijarde EUR. Navedeno pomoč Skupnosti je treba zagotoviti v povezavi s posojilom Mednarodnega denarnega sklada v višini 1,5 milijarde SDR (1 200 % latvijske kvote pri MDS, približno 1,7 milijarde EUR) na podlagi aranžmaja „stand-by“ pri MDS, odobrenega 23. decembra 2008. Nordijske države (Švedska, Danska, Finska in Norveška) bodo prispevale skupno 1,8 milijarde EUR, Svetovna banka 0,4 milijarde EUR, Evropska banka za obnovo in razvoj, Češka, Poljska in Estonija pa skupno 0,5 milijarde EUR, tako da bo v obdobju do prvega četrtletja leta 2011 na voljo skupno 7,5 milijarde EUR.

(5) Pomoč Skupnosti bo upravljala Komisija. Posebni pogoji gospodarske politike, o katerih so se dogovorili organi Latvije po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom, se določijo v memorandumu o soglasju. Vključevati bi morali med drugim ukrepe za ublažitev neposrednih likvidnostnih pritiskov, ponovno vzpostavitev dolgoročne stabilnosti na podlagi okrepitve bančnega sektorja, odprave fiskalnih neravnovesij in sprejetja notranjih politik, ki bodo izboljšale konkurenčnost. Ukrepi bi morali vključevati takojšnjo in trajno fiskalno konsolidacijo, celovito strategijo reševanja bank, okrepljeno sposobnost regulativnih organov za krizno upravljanje, celovite strukturne reforme ter tudi druge pomembne ukrepe. Podrobne finančne pogoje mora Komisija določiti v sporazumu o posojilu.

(6) Pomoč je treba zagotoviti z namenom ublažitve neposrednih likvidnostnih pritiskov in pod pogojem, da se bodo izvajale politike za ponovno vzpostavitev dolgoročne stabilnosti na podlagi okrepitve bančnega sektorja, odprave fiskalnih neravnovesij in sprejetja notranjih politik, ki bodo izboljšale konkurenčnost, hkrati pa ohraniti ozek razpon menjalnega tečaja in obstoječega osrednjega tečaja –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1. Skupnost da Latviji na voljo srednjeročno posojilo v višini največ 3,1 milijarde EUR s povprečnim rokom zapadlosti največ pet let.

2. Finančna pomoč Skupnosti je na voljo tri leta, z začetkom od prvega dne po začetku veljavnosti te odločbe.

Člen 2

1. Komisija pomoč upravlja v skladu z zavezami Latvije in priporočili Sveta. Ti pogoji se določijo v memorandumu o soglasju. Podrobne finančne pogoje določi Komisija v sporazumu o posojilu.

2. Komisija v sodelovanju z Ekonomsko-finančnim odborom v rednih presledkih preverja, ali so izpolnjeni pogoji gospodarske politike, povezani s pomočjo. Komisija redno obvešča Ekonomsko-finančni odbor o možnem refinanciranju posojil ali prestrukturiranju finančnih pogojev.

3. Latvija je pripravljena sprejeti in izvajati dodatne konsolidacijske ukrepe za stabilizacijo gospodarstva, če bodo taki ukrepi potrebni med izvajanjem programa pomoči. Latvijski organi se pred sprejetjem kakšnih koli takih dodatnih ukrepov posvetujejo s Komisijo.

Člen 3

1. Komisija da Latviji na voljo finančno pomoč Skupnosti v največ šest obrokih, katerih višina bo določena v memorandumu o soglasju.

2. Prvi obrok se izplača v skladu z začetkom veljavnosti sporazuma o posojilu in memoranduma o soglasju.

3. Preudarna uporaba obrestnih zamenjav z nasprotnimi strankami najvišje kreditne kvalitete je dovoljena, če je to potrebno za financiranje posojila.

4. Komisija odloči o izplačilu nadaljnjih obrokov, potem ko pridobi mnenje Ekonomsko-finančnega odbora.

5. Izplačilo vsakega nadaljnjega obroka se izvrši na podlagi zadovoljivega izvajanja novega gospodarskega programa (program gospodarske stabilizacije in ponovne oživitve rasti) latvijske vlade, vključenega v konvergenčni program, in zlasti posebnih pogojev gospodarske politike, določenih v memorandumu o soglasju. Ti med drugim vključujejo:

1. sprejetje jasno določenega srednjeročnega fiskalnega programa, namenjenega zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja na stopnjo, ki ni višja od referenčne vrednosti 3 % BDP iz Pogodbe, do leta 2011;

2. izvrševanje proračuna za leto 2009, kakor je bil spremenjen z dodatnim proračunom, ki je bil sprejet 12. decembra 2008 (in se bo podrobneje spremenil v prvi četrtini leta 2009), katerega cilj je javnofinančni primanjkljaj v višini največ 5 % BDP;

3. zmanjšanje povprečnih nominalnih plač v javnem sektorju za približno 15 % v letu 2009 v primerjavi s prvotnim proračunom s 14. novembra 2008 in dodatno zmanjšanje za 2 % v obdobju 2010–2011;

4. zmanjšanje zaposlovanja v javnem sektorju in lokalni upravi za najmanj 5 % v letu 2009;

5. okrepitev oblikovanja in izvrševanja proračunskih postopkov s sprejetjem novega fiskalnega okvira ter zakona o reformi proračuna;

6. uvedba jasnega in preglednega sistema izplačevanja plač za uslužbence v neposredni javni upravi ter vzpostavitev enotnega sistema za načrtovanje in upravljanje s človeškimi viri za institucije javne uprave;

7. mehanizmi za zagotovitev srednje- do dolgoročne širše stabilnosti bančnega sektorja, vključno z vrsto ukrepov v skladu z načelom skrbnega in varnega poslovanja ter ukrepov nadzorne in monetarne politike. Ti bi morali omejiti rast posojil na trajnostnih ravneh in se izogniti močni odvisnosti od nezanesljivega financiranja iz tujine. Opravljajo se usmerjena preverjanja bančnega sistema, ki bodo zagotavljala, da so vse banke solventne in imajo dovolj kapitala;

8. ustrezni ukrepi v zvezi s prestrukturiranjem dolga zasebnega sektorja. Okrepi se ustrezna pravna podlaga za prestrukturiranje obstoječega dolga glede roka zapadlosti in valute. Med prednostne naloge se uvrstita tudi lajšanje postopkov, ki so bili sproženi zaradi nesolventnosti, in hitro izvajanje sanacijskih načrtov;

9. zagotovitev, da preostali manjšinski delničarji banke Parex nimajo koristi od reševanja banke in ukrepov za povečanje finančne stabilnosti, s popolno nacionalizacijo banke Parex;

10. ukrepi strukturne reforme, ki se podpirajo v okviru lizbonske strategije in izvajajo v latvijskem nacionalnem programu reform, vključno z aktivno politiko trga dela in vseživljenjskega učenja, večjim vključevanjem akterjev zasebnega sektorja pri raziskovalnih in razvojnih dejavnostih ter inovacijah, ukrepi za spodbujanje izvoza ter odpravo upravnih obremenitev za podjetja;

11. izvajanje projektov, ki jih financira EU, na načrtovani ravni, da bi se pomagal izboljšati prispevek menjalnega sektorja na gospodarsko rast;

12. ukrepi za izboljšanje dostopa do financiranja za podjetja in podjetnike, katerih prošnje za strukturne sklade so bile odobrene ali ki morda nameravajo vložiti prošnjo za strukturne sklade.

Ta odločba je naslovljena na Republiko Latvijo. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije .

V Bruslju, […]

Za Svet

Predsednik

OCENA VPLIVA NA PRORAČUN

(glej člen 16 notranjih predpisov)

PODROČJE: NASLOV 01 – GOSPODARSKE IN FINANČNE ZADEVE

DEJAVNOST: FINANČNI POSLI IN INSTRUMENTI

NASLOV UKREPA: SREDNJEROČNA FINANČNA POMOČ EU LATVIJI

1. NASLOV PREDLOGA: ZADEVNA PRORAČUNSKA POSTAVKA IN NASLOV

01 04 01 01 Jamstvo ES za posojila Skupnosti, najeta za podporo plačilni bilanci

2. PRAVNA PODLAGA:

člen 119; Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002.

3. SKUPNI ZNESKI ZA PRORAČUNSKO LETO (V EURIH)

Ta postavka predstavlja strukturo jamstva, ki ga zagotovi Evropska unija. Komisiji bo omogočila, da odplača dolg (glavnico, obresti in druge stroške), če dolžnik (Latvija) tega ne bi zmogel.

Proračunski vpis („p.m.“), ki odraža proračunsko jamstvo, bo aktiviran samo v primeru dejanskega zahtevka za jamstvo. Navadno se pričakuje, da se proračunsko jamstvo ne bo zahtevalo.

3a – Tekoče leto

Se ne uporablja.

CA |

Začetna odobritev za proračunsko leto (proračun) |

Transferji |

Dodatna odobritev |

Skupna odobritev |

Odobritve, že namenjene za drugi delovni program |

Razpoložljiva sredstva |

Znesek za predlagani ukrep |

3b – Prenosi

Se ne uporablja.

CA |

Prenosi |

Odobritve, že namenjene za drugi delovni program |

Razpoložljiva sredstva |

Znesek za predlagani ukrep |

3c – Naslednje proračunsko leto

Se ne uporablja.

CA |

Začetna odobritev za proračunsko leto (proračun) | p.m. |

Transferji |

Dodatna odobritev |

Skupna odobritev |

Odobritve, že namenjene za drugi delovni program |

Razpoložljiva sredstva |

Znesek za predlagani ukrep | p.m. |

4. OPIS UKREPA

Predlagana srednjeročna finančna pomoč Latviji vključuje posojilo Skupnosti (financira se iz posojil, ki jih Skupnost najame na mednarodnih kapitalskih trgih) v višini 3,1 milijarde EUR. Zagotovljena bo v okviru mednarodnega finančnega svežnja in zlasti s posojilom MDS v višini 1,5 milijarde SDR (približno 1,7 milijarde EUR), ki ga podpira aranžma „stand-by“. Nordijske države prispevajo 1,8 milijarde EUR, Estonija, Češka, Poljska in EBOR so tudi namenile skupno 0,5 milijarde EUR.

Pomoč odraža pripravljenost za podporo Latviji, katere kapitalski in finančni trg sta se znašla pod pritiskom zaradi splošnega poslabšanja tržnih pričakovanj v zvezi s trgi v vzponu. Namen srednjeročne finančne pomoči Skupnosti Latviji je ublažitev neposrednih likvidnostnih pritiskov, ponovna vzpostavitev dolgoročne stabilnosti na podlagi okrepitve bančnega sektorja, odprava fiskalnih neravnovesij in sprejetje notranjih politik, ki bodo izboljšale konkurenčnost, ter hkrati ohraniti ozek razpon menjalnega tečaja. Sveženj gospodarske politike, ki ga podpira ta pomoč, vključuje takojšnjo in trajno fiskalno konsolidacijo, celovito strategijo reševanja bank, okrepljeno sposobnost regulativnih organov za krizno upravljanje, celovite strukturne reforme in druge pomembne ukrepe.

Pomoč, ki jo upravlja Komisija v posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom, je eden od načinov za zagotovitev, da EU še naprej tesno sodeluje pri oblikovanju latvijskih gospodarskih politik ter da so te politike skladne z zavezami Latvije v EU in priporočili Sveta, zlasti glede izvajanja nacionalnega programa reform in konvergenčnega programa.

Posojila, ki jih Skupnost najame na kapitalskih trgih ali pri finančnih institucijah za zagotovitev posojila Latviji, so krita z jamstvom Skupnosti. Skupnost posojilo najame na kapitalskih trgih ali pri finančnih institucijah. Znesek glavnice posojila, ki bo dodeljen Latviji, znaša 3,1 milijarde EUR.

Struktura jamstva, ki ga zagotovi Evropska unija, bo omogočila Komisiji, da odplača dolg, če Latvija tega ne bi zmogla.

Za izpolnitev svojih obveznosti lahko Komisija začasno odplača dolg iz svojih gotovinskih virov. V tem primeru se uporabi člen 12 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa št. 2000/597/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti (UL L 130, 31.5.2000, str. 1).

5. SPREJETA METODA IZRAČUNA

Se ne uporablja.

6. RAZPORED PLAČIL (V EURIH)

Se ne uporablja.

Postavka | Odobritve | Plačila |

Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Naslednja proračunska leta |

Leto n |

Leto n+1 |

Leto n |

Leto n+1 |

Skupaj |

[1] Opredeljena kot splošni indeks, ki ne vključuje energije in nepredelanih živil.

[2] Latvija ima dolgo tradicijo vezave menjalnega tečaja svoje valute, latsa, od leta 1994 na SDR, od leta 2005 pa na euro. Maja 2005 je Latvija vstopila v MDT II in enostransko določila omejitev nihanja v višini +/– 1 % glede na centralni paritetni tečaj.

[3] Podatki po nacionalni metodologiji, ki ne vključuje lokalnih uprav.

[4] Program pomoči potrjuje, da se bo Latvija v letu 2009 znašla v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

[5] UL L 53, 23.2.2002, str. 1.