EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52009IP0189

Sporazum o prosti trgovini EU/Indija Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2009 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo (2008/2135(INI))

UL C 117E, 6.5.2010, p. 166–175 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

6.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 117/166


Četrtek, 26. marca 2009
Sporazum o prosti trgovini EU/Indija

P6_TA(2009)0189

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2009 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo (2008/2135(INI))

2010/C 117 E/28

Evropski parlament,

ob upoštevanju skupnega akcijskega načrta o strateškem partnerstvu med Indijo in EU z dne 7. septembra 2005, zlasti poglavja o razvoju trgovine in naložb, in revidirane različice načrta,

ob upoštevanju skupne izjave četrtega poslovnega vrha EU in Indije, je potekal 29. novembra 2003, zlasti skupne pobude EU in Indije za spodbujanje trgovine in naložb,

ob upoštevanju sklepov 9. okrogle mize Indije in EU, ki je potekala od 18. do 20. septembra 2005 v Hyderabadu,

ob upoštevanju poročila skupine EU-Indija na visoki ravni za trgovino na 7. vrhu med EU in Indijo, ki je potekal 13. oktobra 2006 v Helsinkih,

ob upoštevanju skupne izjave, sprejete na 9. vrhu EU in Indije, ki je potekal 29. septembra 2008 v Marseillu,

ob upoštevanju skupne izjave, sprejete na 9. vrhu EU in Indije, ki je potekal 30. septembra 2008 v Parizu,

ob upoštevanju odločitve Svetovne trgovinske organizacije (STO) glede sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in javnega zdravja, sprejete 29. novembra 2005,

ob upoštevanju svojega stališča z dne 1. decembra 2005 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prisilnem licenciranju patentov v zvezi s proizvodnjo farmacevtskih izdelkov za izvoz v države s težavami v javnem zdravju (1),

ob upoštevanju memoranduma o soglasju o dvostranskem sodelovanju med Uradom za splošni nadzor patentov, modelov in blagovnih znamk ter Evropskim patentnim uradom, podpisanega 29. novembra 2006,

ob upoštevanju smernic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) za multinacionalna podjetja in tristranske deklaracije Mednarodne organizacije dela o načelih za multinacionalna podjetja in socialno politiko,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. marca 2006 z naslovom „Izvajanje partnerstva za rast in delovna mesta: Evropa – središče odličnosti za družbeno odgovornost podjetij“ (KOM(2006)0136),

ob upoštevanju statistike OECD o zaposlovanju za leto 2008/2007,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2008 z naslovom „Otroci na posebnem mestu v zunanjepolitičnih dejavnostih EU“ (KOM(2008)0055),

ob upoštevanju sporazuma iz leta 2004 med ZDA in Indijo z naslovom „Naslednji korak do strateškega partnerstva“ in ob upoštevanju dogovora o uporabi jedrske energije v civilne namene, sprejetega med uradnim obiskom predsednika Georga W. Busha v Indiji 2. marca 2006,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2006 o oceni pogajalskega kroga iz Dohe po ministrski konferenci STO v Hongkongu (2),

ob upoštevanju ministrske deklaracije s četrtega zasedanja ministrske konference STO, sprejete 14. novembra 2001 v Dohi, in zlasti njenega člena 44 o posebni in diferencirani obravnavi,

ob upoštevanju vrhunskega srečanja na temo energije med EU in Indije, ki je potekalo 6. aprila 2006 v New Delhiju,

ob upoštevanju tretjega foruma EU in Indije o energiji, ki je potekal 20. junija 2007,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2005 o odnosih med EU in Indijo: o strateškem partnerstvu (3),

ob upoštevanju študije o klavzulah o človekovih pravicah in demokraciji v mednarodnih sporazumih EU, ki jo je naročil pododbor Parlamenta za človekove pravice (4),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2006 z naslovom „Globalna Evropa: konkurenca v svetu - Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta“ (KOM(2006)0567),

ob upoštevanju poročila Komisije o carinskih zasegih ponarejenega blaga na zunanjih mejah EU v letu 2007, objavljenega 19. maja 2008,

ob upoštevanju kvalitativne analize morebitnega sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Indijo, ki jo je opravil Center za analizo regionalne integracije iz Sussexa,

ob upoštevanju ekonomske analize gospodarskega vpliva morebitnega sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Indijo, ki sta jo 15. marca 2007 naročila Centre d'études prospectives et d'informations internationales (CEPII) in Centre d'initiatives et de recherches européennes en Méditerrannée (CERIM),

ob upoštevanju poročila o celoviti študiji in osnutka vmesnega poročila o oceni učinka sporazuma o prosti trgovini med EU in Republiko Indijo na trajnostno trgovino, ki jo je opravil ECORYS,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih Evropske unije z Indijo (5),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o sporazumu TRIPS in dostopu do zdravil (6),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije (7),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. februarja 2007 o položaju človekovih pravic dalitov v Indiji (8),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi – zunanjih vidikih konkurenčnosti (9),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2008 o trgovini s storitvami (10),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2008 o domnevnem obstoju množičnih grobišč v delu Kašmirja, ki ga upravlja Indija (11),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. septembra 2008 o pripravah na vrhunsko srečanje EU - Indija (Marseille, 29. september 2008) (12),

ob upoštevanju dokumenta o indijski nacionalni strategiji za obdobje 2007–2013,

ob upoštevanju obiska delegacije Evropskega parlamenta (ki so jo sestavljali člani Odbora za mednarodno trgovino) v New Delhiju novembra 2008,

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj (A6-0131/2009),

A.

ker bi Evropska unija morala še naprej dajati prednost večstranskemu sistemu trgovanja na podlagi pravil, vzpostavljenem v okviru STO, ki ponuja najboljše možnosti za pravično in enakopravno mednarodno trgovino z določitvijo ustreznih pravil in zagotavljanjem skladnosti z njimi,

B.

ker je uspešen in uravnotežen zaključek razvojnega programa iz Dohe ključnega pomena tako za EU kot Indijo in ker tak sporazum ne izključuje dvostranskih sporazumov STO+, ki lahko dopolnjujejo večstranska pravila;

C.

ker politični odnosi z Indijo temeljijo na strateškem partnerstvu iz leta 2004, skupnem akcijskemu načrtu iz leta 2005, ki je bil sprejet na vrhu EU in Indije septembra 2005 in revidiran na 9. vrhu EU in Indije v Marseillu, ter sporazumu o sodelovanju iz leta 1994; ker bi moral sporazum o prosti trgovini vzpostaviti in razširiti sodelovanje, ki je že predvideno v členu 24 sporazuma o sodelovanju,

D.

ker je EU glavni vir indijskih tujih neposrednih naložb, pri čemer je bilo v letu 2007 vloženih 10,9 milijarde EUR; ker so naložbe Evropske unije v letu 2007 predstavljale 65 % vseh tujih neposrednih naložb v Indiji in ker so se indijske tuje neposredne naložbe v Evropsko unijo s 500 milijonov EUR v letu 2006 povečale na 9,5 milijarde EUR v 2007,

E.

ker je bila Indija leta 2000 17. najpomembnejša trgovinska partnerica Evropske unije, leta 2007 pa se je uvrstila na 9. mesto, trgovina z blagom med EU in Indijo pa se je v obdobju med 2000 in 2006 povečala za okoli 80 %,

F.

ker indijsko trgovinsko in ureditveno okolje ostajata razmeroma omejujoča; ker je Svetovna banka leta 2008 iz vidika „lahkega poslovanja“ Indijo uvrstila na 122. mesto (od 178 gospodarstev),

G.

ker se na podlagi poročila programa ZN za razvoj o človekovem razvoju za 2007/2008 Indija po indeksu človekovega razvoja uvršča na 128. mesto (od 177 držav), 35 % indijskega prebivalstva živi z manj kot 1 USD na dan in 80 % z manj kot 2 USD na dan; ker se Indija po indeksu revščine za države v razvoju med 108 državami v razvoju, za katere je bil indeks izračunan, uvršča na 62. mesto; ker ima Indija eno najvišjih stopenj dela otrok,

H.

ker je treba zaradi gospodarskih neravnovesij med indijskimi zveznimi državami in s tem neenakomerne porazdelitve bogastva in nacionalnega dohodka sprejeti ustrezne dopolnilne gospodarske ukrepe, vključno z davčnim usklajevanjem in krepitvijo zmogljivosti v najrevnejših zveznih državah, da bodo lahko uporabile sredstva,

I.

ker je Indija največja koristnica splošnega sistema preferencialov (GSP); ker se je preferencialni uvoz Evropske unije iz Indije v letu 2007 zvišal na 11,3 milijarde EUR v primerjavi z 9,7 milijarde EUR v letu 2006,

J.

ker obe strani ponovno potrjujeta, da se bosta zavzeli za znižanje tarif ter nadaljnjo liberalizacijo pravice do ustanavljanja in trgovine s storitvami,

K.

ker morajo dostop do trga spremljati pregledna in primerna pravila in standardi, da se zagotovi, da je liberalizacija trgovine koristna,

L.

ker dostop do trga ovirajo netarifne ovire, kot so zdravstvene in varnostne zahteve ali tehnične ovire, količinske omejitve, postopki za ugotavljanje skladnosti, mehanizmi trgovinske zaščite, carinski postopki, notranji davki ter nesprejetje mednarodnih norm in standardov,

M.

ker je treba še bolj upoštevati priznavanje, ustrezno in učinkovito zaščito, izvajanje in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, vključno s patenti, blagovnimi ali storitvenimi znamkami, avtorskimi in sorodnimi pravicami, geografskimi označbami (skupaj z označbami porekla), industrijskim oblikovanjem in topografijami tiskanih vezij,

N.

ker je Indija eden največjih virov ponarejenih zdravil, ki jih zasežejo carinske službe držav članic, kar predstavlja 30 % vseh takih zdravil; ker podstandardna in ponarejena zdravila prispevajo k odpornosti na zdravila ter povečujejo obolevnost in smrtnost,

O.

ker člen 1(1) sporazuma o sodelovanju predvideva spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih načel in ker je bistven element sporazuma,

P.

ker se Indija na podlagi svetovnega indeksa lakote za leto 2008 uvršča na 66. mesto (od 88 držav v razvoju in držav v tranziciji), ker na podlagi indijskega indeksa lakote nobena indijska zvezna država ne sodi v kategorijo „nizka stopnja lakote“ ali „zmerna stopnja lakote“, dvanajst držav sodi v kategorijo „zaskrbljujoče“, štiri države – Pandžab, Kerala, Harjana in Asam – pa sodijo v kategorijo „resno“,

Q.

ker bi sporazum o prosti trgovini moral zajemati obveze na področju socialnih in okoljskih standardov, trajnostnega razvoja ter učinkovitega izvajanja mednarodno dogovorjenih standardov na socialnem in okoljskem področju, kar je nujen pogoj za spodbujanje dostojnega dela prek učinkovitega domačega izvajanja temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela,

R.

ker Indija ni podpisnica sporazuma o neširjenju jedrskega orožja; ker je skupina dobaviteljic jedrskega blaga umaknila embargo na indijsko trgovino z jedrskim orožjem in je ameriški kongres sprejel sporazum med ZDA in Indijo o jedrskem sodelovanju,

S.

ker je bil na 9. vrhu EU in Indije v Marseillu podpisan horizontalen sporazum o letalstvu in je bila Indija razvrščena kot enajsta glede na potniški promet med državami EU in državami, ki niso članice EU; ker sta EU in Indija sprejeli revidiran skupni akcijski načrt, ki strateško partnerstvo iz leta 2005 razširja na nova področja, in ker je bil v Indiji ustanovljen evropski podjetniški in tehnološki center,

Splošna vprašanja

1.

meni, da bi moral biti sporazum o prosti trgovini uravnotežen in skladen s predpisi in zahtevami STO; meni, da uspešen razvojni program iz Dohe ostaja prednostna naloga Evropske unije na področju trgovine ter da pogajanja z Indijo o sporazumu o prosti trgovini torej dopolnjujejo večstranske predpise;

2.

opozarja, da strateško partnerstvo med EU in Indijo temelji na skupnih načelih in vrednotah, kar dokazujeta sporazum o sodelovanju ES in Indije iz leta 1994 in skupni akcijski načrt iz leta 2005; nov sporazum o prosti trgovini, sklenjen zaradi konkurenčnosti, mora dopolniti sporazum o sodelovanju iz leta 1994, na katerega mora biti pravno in institucionalno vezan;

3.

pozdravlja izid 9. vrha EU in Indije ter revidirani skupni akcijski načrt, spodbuja pogajalski strani, naj nadaljujeta posvetovanje s ključnimi interesnimi skupinami; opozarja na obvezo Evropske unije in Indije za pospešitev pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu ter za velik in učinkovit napredek, da bi se čim prej sklenil ambiciozen, uravnotežen in široko zasnovan sporazum o trgovini in naložbah; je razočaran nad počasnim potekom pogajanj; poziva obe strani k sklenitvi celostnega, ambicioznega in uravnoteženega sporazuma o prosti trgovini do konca leta 2010;

4.

spodbuja indijsko državo in zvezne vlade k usklajevanju politik in postopkov, da se omogočijo največje možne prednosti;

5.

glede na dopolnjevanje obeh gospodarstev opozarja na možnost večje trgovine in naložb med EU in Indijo ter na poslovne priložnosti, ki izhajajo iz sporazuma o prosti trgovini; meni, da bo sporazum o prosti trgovini med EU in Indijo na splošno prinesel koristi obema pogodbenicama, vendar priporoča, da se izvede ocena obstoječih posebnosti posameznih sektorjev; nadalje poudarja, da mora sporazum o prosti trgovini zagotoviti, da bo obsežnejša dvostranska trgovina koristila čim večjemu številu ljudi in prispevala k doseganju razvojnih ciljev tisočletja Indije, vključno s preprečevanjem degradacije okolja;

6.

spodbuja obe strani, naj obravnavata tudi morebitne slabe strani sporazuma o prosti trgovini in načine, kako hitro odpiranje trgov škodljivo vpliva na človekov razvoj in enakost spolov;

7.

poziva Komisijo, naj bo poglavje o ambicioznem in trajnostnem razvoju bistven del sporazuma o prosti trgovini ter naj zanj velja standarden mehanizem za reševanje sporov;

Blagovna menjava

8.

pozdravlja rezultate številnih simulacij proste trgovine, ki kažejo, da bi sporazum o prosti trgovini povečal skupen izvoz in uvoz za Evropsko unijo in Indijo; poudarja, da bi morala ob sedanji povprečni stopnji rasti dvostranska trgovina po pričakovanjih do leta 2010 preseči 70,7 milijarde EUR, do leta 2015 pa 160,6 milijarde EUR;

9.

ugotavlja, da se je povprečna tarifa, ki se uporablja v Indiji, zmanjšala na stopnjo, ki je primerljiva z drugimi azijskimi državami, kar pomeni, da je povprečna tarifa, ki se uporablja v Indiji, zdaj 14,5 %, povprečna tarifa v EU pa 4,1 %;

10.

meni, da je pomembno, da sporazum o prosti trgovini ohrani določbe sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini in sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj obravnava pomembna vprašanja, kot je dobro počutje živali;

11.

ugotavlja, da je Indija zaskrbljena zaradi slabega usklajevanja mikrobioloških standardov v EU, izvajanja sistema REACH, dragih certifikatov za izvoz sadja v EU in dragih postopkov za ugotavljanje skladnosti glede oznake CE, ter poudarja, da mora sporazum o prosti trgovini ta vprašanja rešiti; poziva obe strani, naj zagotovita, da se bodo predpisi in netarifne ovire uredili tako, da se ne bo ovirala celotna trgovina; poziva EU in Indijo, naj tesneje sodelujeta v različnih delovnih skupinah, da bi se vzpostavil preglednejši okvir za tehnične predpise in standarde; nadalje poziva Komisijo, naj zagotovi tehnično pomoč za podporo indijskim proizvajalcem, ki si prizadevajo doseči standarde EU, zlasti glede zdravstvenih, okoljskih in socialnih razsežnosti proizvodnje, s čimer bi se ustvaril položaj, koristen za vse;

12.

priznava, da se indijski sistem standardov razvija; poziva indijski urad za standarde in osrednjo organizacijo za nadzor standardov za zdravila, naj dvigneta svoje standarde na raven mednarodnih in povečata preglednost pri oblikovanju standardov z boljšimi postopki preskušanja in certificiranja; je zaskrbljen glede izvajanja in nadzora sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov in standardov; poziva Komisijo, naj zagotovi primerno podporo za povečanje zmogljivosti in števila usposobljenih človeških virov v indijskih izvršilnih organih;

13.

poudarja, da sporazum o prosti trgovini vsebuje zavezujoči mehanizem za reševanje sporov med državami, določbe o posredovanju pri netarifnih ovirah, protidampinških ali izravnalnih ukrepih ter splošno klavzulo o izvzetju na osnovi člena XX in XXI splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT);

Trgovina s storitvami in pravica do ustanavljanja

14.

priznava, da so storitve najhitreje rastoči sektor indijskega gospodarstva; meni, da ima Indija ofenzivne interese glede liberalizacije po načinu 1 in načinu 4 splošnega sporazuma o trgovini in storitvah (GATS), EU pa bi rada zaključila liberalizacijo glede dostopa do trga in nacionalne obravnave po načinu 3 za večino storitev;

15.

poudarja, da liberalizacija storitev nikakor ne sme ovirati pravice do urejanja storitev, zlasti javnih;

16.

ugotavlja, da naj bi po mnenju zveze gospodarskih zbornic Indije dvostranska trgovina s storitvami po pričakovanjih do leta 2015 presegla 246,8 milijarde EUR, in sicer ko se bo začel izvajati sporazum o prosti trgovini s storitvami;

17.

ugotavlja, da je trgovina s storitvami med EU in Indijo sorazmerno neuravnotežena, pri čemer EU izvozi 1,5 % svojih storitev v Indijo, ta pa v EU izvozi 9,2 % svojega celotnega izvoza;

18.

spodbuja Indijo k oblikovanju ustrezne zakonodaje o varstvu osebnih podatkov, kar bi Indiji omogočilo, da doseže status države z ustrezno stopnjo zaščite, s čimer bi se omogočil prenos osebnih podatkov iz Evropske unije na podlagi zakonodaje EU in skladno z njo;

19.

ugotavlja, da je Indija peti največji trg telekomunikacijskih storitev na svetu ter da je ta trg v zadnjih petih letih rasel za približno 25 % na leto; pozdravlja sprostitev omejitev tujega lastništva na področju telekomunikacij, vendar obžaluje, da ostajajo omejitve notranje politike; zato poziva k sprostitvi omejitev licenc za ponudnike storitev in k odpravi nejasnosti v politiki tarifnih in medsebojno povezanih režimov ter poudarja, da je treba staro zakonodajo, ki ureja sektor, nadomestiti z novo, v prihodnost usmerjeno zakonodajo, ki bo vključevala zakone o spletu in podeljevanju licenc; meni, da sta sektor telekomunikacij in informacijskih storitev največja spodbujevalca indijskega gospodarstva ter da naj bi Indija postala središče telekomunikacijske proizvodnje z vzpostavitvijo posebnih gospodarskih območij, namenjenih telekomunikacijam; poudarja, da proizvodni sektor nudi zelo velike priložnosti;

20.

v zvezi s satelitskim sektorjem poziva Indijo, naj se vključi v dialog s podjetji EU in zanje odpre svoj trg, da bi

(a)

bolje podprla nacionalne razvojne cilje in zadovoljila vse večje domače povpraševanje po zagotavljanju televizijskih storitev neposredno do doma (DTH) (prek satelita) in širokopasovnih storitev;

(b)

rešila varnostna vprašanja pri mobilnih satelitskih storitvah z novimi tehničnimi rešitvami, ki nacionalnim organom zagotavljajo več kot primeren nadzor nad mobilnimi satelitskimi komunikacijami;

21.

pozdravlja zavezanost Indije, da tujim odvetniškim pisarnam dovoli opravljanje dejavnosti v Indiji, saj bo to prineslo veliko korist za indijsko gospodarstvo in pravno stroko ter za evropske odvetniške pisarne s strokovnim znanjem na področju mednarodnega prava in njihove stranke; poziva Komisijo, naj z indijskimi organi v sporazumu o prosti trgovini razišče možnost in obseg liberalizacije pravnih storitev;

22.

ugotavlja, da sporazum o prosti trgovini ne bo mogel v celoti učinkovati brez načina 4; poudarja, da obstajajo velike koristi akreditacije poklicnih kvalifikacij na nacionalni ravni in ravni EU ter sporazumov o medsebojnem priznavanju in zahtevah za pridobitev dovoljenj za strokovne storitve v EU in Indiji, kar bi se lahko brez težav vključilo v sporazum o prosti trgovini; kljub temu poziva k temeljiti analizi stanja glede posameznih držav članic;

23.

spodbuja Indijo, naj postopoma sprosti bančni in zavarovalniški sektor;

24.

poziva Indijo, naj zagotovi, da spremenjeni osnutek predloga zakona o pošti ne bo omejil dostopa na trg za izvajalce kurirskih storitev, in poziva Komisijo, naj zagotovi popolno zavezanost Indije na področju kurirskih storitev ter samooskrbe za hitre prevoznike tovora na letališčih, da bi zaščitili možnosti dostopa na trg tudi v prihodnosti;

25.

poziva, naj ima Indija bolj odprt pristop pri izdajanju vizumov za državljane, poslovneže in politike iz držav članic, ki omogočajo večkratni vstop in so veljavni najmanj eno leto;

Naložbe

26.

poziva Komisijo, naj v sporazum o prosti trgovini vključi poglavje o naložbah, ki lahko omogoči vzpostavitev sistema informacij na enem mestu za vlagatelje;

27.

pozdravlja ustanovitev evropskega podjetniškega in tehnološkega centra v New Delhiju, katerega namen je izboljšati medpodjetniško in tehnološko sodelovanje med Indijo in državami članicami;

28.

poudarja, da morajo naložbe za to, da bi bile koristne, spremljati dobro oblikovana pravila in predpisi; pri tem ponovno opozarja na svojo resolucijo z dne 13. marca 2007 o družbeni odgovornosti podjetij: novem partnerstvu (13); zato poziva Komisijo, naj v sporazumu o prosti trgovini zagovarja pravila za nadnacionalne družbe, s katerimi bo zagotovila, da bodo vlagatelji spoštovali temeljne standarde Mednarodne organizacije dela, družbene in okoljske dogovore ter mednarodne sporazume, da bi se doseglo svetovno ravnovesje med gospodarsko rastjo in višjimi socialnimi in okoljskimi standardi;

29.

opozarja, da je treba kljub temu, da poglavja o naložbah sporazuma o prosti trgovini pogosto spremljajo obveze o sprostitvi pretoka kapitala in odpravi nadzora kapitala, te določbe obravnavati izjemno previdno, saj je nadzor kapitala zelo pomemben – zlasti za države v razvoju – da bi se ublažil vpliv finančne krize; poziva EU, naj v mednarodnih forumih spodbudi večjo korporacijsko odgovornost med tujimi podjetji s sedežem v Indiji, ter hkrati poziva, da se doseže sporazum z indijsko vlado o vzpostavitvi učinkovitega sistema za nadzor nad pravicami delavcev v domačih in tujih podjetjih s sedežem v Indiji;

30.

poziva Komisijo, naj v sporazum o prosti trgovini kot njegov pomemben del vključi poglavje o naložbah, s čimer bo omogočila nemoten postopek vzajemnega vlaganja v trge s spodbujanjem in zaščito sklenjenih naložb ter z raziskovanjem neposrednih priložnosti; predlaga, da bi tak sporazum o naložbah lahko omogočil vzpostavitev sistema informacij na enem mestu za vlagatelje v obeh gospodarstvih, kjer bi jim razložili razlike v naložbenih pravilih in praksi ter zagotovili informacije o vseh pravnih vidikih;

Javna naročila

31.

obžaluje, da Indija v sporazum o prosti trgovini ne želi vključiti javnih naročil; poziva Komisijo, naj doseže dogovor o učinkovitih in preglednih sistemih javnih naročil; poziva Indijo, naj javna naročila oddaja na podlagi preglednih in pravičnih postopkov ter zagotovi dostop do sistemov javnega naročanja za evropska podjetja;

Trgovina in konkurenca

32.

spodbuja izvajanje novega indijskega zakona o konkurenci; meni, da bi morala Evropska unija v sporazum o prosti trgovini vključiti člena 81 in 82 Pogodbe ES, da bi zagotovila zavezanost politiki konkurence;

Politika na področju pravic intelektualne lastnine, industrijska in poslovna politika

33.

pozdravlja odločno zavezanost Indije k zagotavljanju trdnega sistema pravic intelektualne lastnine in uporabi prožnosti TRIPS, da bi izpolnila obveznosti na področju javnega zdravstva, zlasti pri dostopu do zdravil; spodbuja strogo izvajanje in uveljavljanje tega sistema; poziva Komisijo in zadevne indijske organe, naj uskladijo ukrepe za učinkovito obravnavanje boja proti ponarejanju, zlasti boja proti ponarejanju zdravil;

34.

poziva Evropsko unijo in Indijo, naj zagotovita, da zaradi obveznosti iz sporazuma o prosti trgovini ne bo oviran dostop do osnovnih zdravil, medtem ko se Indija preusmerja z generičnih zdravil in razvija svoje zmogljivosti v industriji, oprti na raziskave;

35.

poziva Evropsko unijo in Indijo, naj podpreta ukrepe in pobude, kot so nagradni skladi, patentna združenja in drugi alternativni mehanizmi, da bi podprli dostop do zdravil in inovacije na tem področju, zlasti kar zadeva zapostavljene bolezni;

Trgovina in trajnostni razvoj

36.

priznava, da mora biti obsežno poglavje o razvoju bistven del vsakršnega sporazuma o prosti trgovini in zanj velja standarden mehanizem za reševanje sporov;

37.

poziva Evropsko unijo in Indijo, naj zagotovita, da se trgovina in neposredne tuje naložbe ne bodo spodbujale na račun omilitve okoljske, osnovne delavske zakonodaje in zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu ter standardov na teh področjih;

38.

poziva k ratifikaciji in učinkoviti uporabi osnovnih konvencij Mednarodne organizacije dela;

39.

je zaskrbljen zaradi dela otrok v Indiji, kjer se otroke zelo pogosto izkorišča v nevarnih in nezdravih razmerah; poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava med pogajanji o sporazumu o prosti trgovini, ter poziva indijsko vlado, naj si čim bolj prizadeva za odstranitev temeljnih vzrokov tega pojava in ga tako odpravi;

40.

pozdravlja uvedbo novega indijskega zakona proti delu otrok leta 2006, ki prepoveduje, da bi otroci, mlajši od štirinajst let, delali kot hišni pomočniki ali na stojnicah za prodajo hrane, ter poziva EU, naj še naprej spodbuja Indijo, naj ratificira konvencije Mednarodne organizacije dela: Konvencijo 182 o najslabših oblikah dela otrok, Konvencijo 138 o najnižji starosti za zaposlitev in Konvencijo 98 o pravici do organizacije in skupinskega pogajanja, kar bi pomenilo pozitiven korak k morebitni prepovedi dela otrok;

41.

poudarja, da bi EU morala vztrajati pri indijski vladi, naj obravnava vprašanje prisilnega dela, ki v Indiji zadeva milijone ljudi, večinoma iz skupnosti dalitov in adivasijev (domorodnih ljudstev in plemen); ugotavlja, da je v veljavi prepričanje, da to vprašanje ni dobilo zadostne pozornosti zaradi pomanjkanja upravne in politične volje;

42.

poziva EU, naj v sporazum o prosti trgovini z Indijo vključi določbo, ki bo zagotavljala, da podjetja EU, ki uporabljajo posebna gospodarska območja, ne smejo biti izvzeta pri spoštovanju temeljnih delavskih pravic in drugih delavskih pravic na podlagi konvencije Mednarodne organizacije dela, ki jih je Indija ratificirala;

43.

poudarja, da so klavzule o človekovih pravicah in demokraciji bistven del sporazuma o prosti trgovini; je zaskrbljen zaradi preganjanja verskih manjšin in zagovornikov človekovih pravic v Indiji ter razmer na področju človekovih pravic in varnosti v delu Kašmirja, ki je pod oblastjo Indije;

44.

poziva Svet, Komisijo in Indijo, naj zagotovijo, da sporazum o prosti trgovini ne bo škodil zapostavljenim skupinam, kot so daliti in adivasi, ter da bodo morebitnih koristi sporazuma o prosti trgovini deležni vsi člani družbe;

45.

pozdravlja zaveze Evropske unije in Indije, da bosta sodelovali na področju civilnih jedrskih raziskav; ugotavlja, da Indija ni podpisnica sporazuma o neširjenju jedrskega orožja ter da ji je skupina jedrskih dobaviteljic odobrila izvzetje; poziva Indijo, naj podpiše sporazum o neširjenju jedrskega orožja;

Vloga Evropskega parlamenta

46.

pričakuje, da bosta Svet in Komisija sporazum o prosti trgovini predložila Parlamentu za privolitev v skladu z drugim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe ES;

47.

poziva Svet in Komisijo, naj potrdita zavezanost Indije za pogajanja o sporazumu o prosti trgovini med EU in novo vlado po prihajajočih splošnih volitvah;

Drugi preudarki

48.

ugotavlja hitro rast inflacije v Indiji; se zaveda, da bodo potrebne velike naložbe v infrastrukturo in veliko večje zmogljivosti za pridobivanje energije, če naj Indija ostane konkurenčna kot vse pomembnejša trgovinska partnerica EU; pozdravlja vladni načrt, da za to področje v naslednjih petih letih porabi 500 milijard USD, ter poziva zasebne in javne organe, naj obširno sodelujejo v tem velikem projektu;

49.

pozdravlja odprtje nove šrinagarske železniške proge med Baramulo in Kazigundom, ki ga je vodil indijski predsednik vlade, saj bo ta proga zagotovila več tisoč novih delovnih mest za lokalne prebivalce; meni, da bodo tovrstne gospodarske pobude izboljšale možnosti za uspešno in mirno prihodnost Kašmircev;

50.

pozdravlja napredek Indije, da postaja darovalka, ne le prejemnica razvojne pomoči;

51.

pozdravlja napredek pri sodelovanju na področju raziskav in razvoja, tudi prek okvirnega programa, ki ga financira EU; pozdravlja veliko število indijskih študentov, ki študirajo na evropskih univerzah v programu Erasmus Mundus;

52.

poudarja, da lahko gospodarsko sodelovanje med EU in Indijo, če bo podprto s sistemom univerzalnih vrednot Unije, postane zgled za sodelovanje z drugimi državami;

53.

pozdravlja začetek posebnih dejavnosti za kulturno sodelovanje med EU in Indijo v obdobju 2007–2009, zlasti na področju izobrazbe, izmenjave študentov, usposabljanja in medkulturnega dialoga;

54.

izraža zaskrbljenost nad naraščanjem cen surovin v svetu in njihovega vpliva na najrevnejše prebivalstvo, vključno z indijskim, kar je izziv za stabilno rast in povečuje neenakosti na svetovni ravni; poziva EU in Indijo, naj se celostno uskladita pri celoviti strategiji za soočanje s tem vprašanjem;

55.

pozdravlja občuten napredek Indije v smeri splošne osnovne izobrazbe, s čimer se krepi izkoreninjenje revščine in izboljšuje dostop do varne pitne vode, vendar ugotavlja, da je Indija še vedno daleč od večine z zdravjem povezanih razvojnih ciljev tisočletja glede umrljivosti dojenčkov, zdravja mater, nedohranjenosti otrok ter zmanjšanja obolevnosti za malarijo, tuberkulozo in virusom HIV/AIDS; izraža zaskrbljenost, da daliti in adivasiji še najmanj napredujejo v smeri doseganja razvojnih ciljev tisočletja in se še naprej soočajo z diskriminacijo pri naseljevanju, izobrazbi, zaposlovanju ter zdravstvenem varstvu in drugih storitvah;

56.

ugotavlja, da razlike ostajajo kljub trajnostni gospodarski rasti; več kot 800 milijonov ljudi živi z manj kot 2 USD na dan; je zlasti zaskrbljen zaradi razmer v zapostavljenih skupinah populacije, zlasti pri ženskah, otrocih, obrobnih skupinah in žrtvah diskriminacije, kot so daliti in adivasiji, in podeželskem prebivalstvu: poudarja, da je treba zagotoviti, da sporazum o prosti trgovini ne bo omejil pooblastil, ki jih indijska vlada mora imeti pri boju proti revščini in razlikam; poziva Svet in Komisijo, naj sodelujeta z indijsko vlado, da se izboljša položaj teh skupin in da se preuči njihov prihodnji prispevek k odpravi diskriminacije na podlagi spola in pripadnosti kastam v smislu zgoraj navedene resolucije o položaju človekovih pravic dalitov v Indiji;

57.

poudarja, da je vse večje uničevanje okolja v Indiji čedalje hujši problem z nepredstavljivimi posledicami za gospodarstvo, družbo in okolje, zlasti za veliko število Indijcev, ki živijo v revščini, ter zato poudarja, da je zlasti potrebno nepretrgano sodelovanje EU z Indijo na tem področju;

58.

je prijetno presenečen nad razvojnim učinkom gospodarske rasti v nekaterih indijskih regijah ter poziva Komisijo, naj podpre raziskave o glavnih vzorcih in osnovnih nacionalnih in podnacionalnih politikah, ki so povzročile te učinke, da bi se olajšalo medregijsko učenje in spodbujale najboljše prakse;

59.

pozdravlja zavezo Indije, da bo večji delež javne porabe namenila za zdravstvo, ter spodbuja ta trend, da bi se zagotovil ustrezen dostop do učinkovitega zdravstvenega varstva, zlasti na podeželskih območjih;

60.

meni, da mora biti EU posebej pozorna na sektor malih in srednje velikih podjetij v Indiji, ter zato predlaga, da se v vseh programih za razvojno sodelovanje med EU in Indijo okrepi položaj teh podjetij z ukrepi, ki bodo v pomoč pri financiranju tržno usmerjenih lokalnih projektov, ki jih bodo predlagali državljani;

61.

pozdravlja razširitev mikrokreditov v Indiji, kar se je pokazalo za učinkovit način za spodbujanje razvoja na najosnovnejši družbeni ravni;

*

* *

62.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Indije.


(1)  UL C 285 E, 22.11.2006, str. 79.

(2)  UL C 293 E, 2.12.2006, str. 155.

(3)  UL C 227 E, 21.9.2006, str. 589.

(4)  DGExP/B/PolDep/Study/2005/06.

(5)  UL C 306 E, 15.12.2006, str. 400.

(6)  UL C 175 E, 10.7.2008, str. 591.

(7)  UL C 290 E, 29.11.2006, str. 107.

(8)  UL C 250 E, 25.10.2007, str. 87.

(9)  UL C 102 E, 24.4.2008, str. 128.

(10)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0407.

(11)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0366.

(12)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0455.

(13)  UL C 301 E, 13.12.2007, str. 45.


Top