(a)

v sistemu Združenih narodov naj se predstavlja kot pošten posrednik med interesi in vrednotami različnih skupin članic, da bi spodbujal skupno razumevanja in večjo skladnost med tremi tesno prepletenimi stebri, na katerih temeljijo Združeni narodi, in sicer mir in varnost, gospodarski in socialni razvoj ter človekove pravice;

(b)

naj skupaj s Komisijo zagotovi, da se v dvostranskih pogovorih EU in njenih držav članic z drugimi državami in regionalnimi skupinami sistematično obravnavajo vprašanja, povezana z multilateralnim dnevnim redom;

(c)

naj z novo administracijo ZDA natančno preuči načine za krepitev sodelovanja obeh partneric pri podpiranju skupnih prednostnih nalog v Združenih narodih;

(d)

naj spodbuja razpravo o izvajanju načela odgovornosti za varovanje, ki jo je začel generalni sekretar Združenih narodov, Ban Ki-moon, da se doseže okrepljeno soglasje o tem temeljnem načelu doktrine Združenih narodov in razvije bolj operativen pristop do njega ter da se hkrati prepreči omejevanje področja uporabe tega načela;

(e)

naj zagotovi, da bo v zgoraj omenjeni razpravi primerno poudarjen preprečevalni značaj načela odgovornosti za varovanje in da se ustrezna pozornost nameni pomoči ranljivim in nestabilnim državam, da bodo razvile zmogljivosti, s katerimi bodo lahko nosile takšno odgovornost, pri čemer se je treba osredotočiti zlasti na regionalne akterje kot najučinkovitejše sogovornike v nestabilnih razmerah;

(f)

naj zagotovi, da se načelo odgovornosti za varovanje uporablja v kriznih razmerah, ko zadevne države ne morejo zaščititi svojih prebivalcev pred genocidom, vojnimi zločini, etničnim čiščenjem in zločini proti človečnosti;

(g)

naj Afriško unijo spodbuja, da dodatno razvije svoje zmogljivosti za krizno upravljanje, ter naj pozove akterje iz EU in Združenih narodov, da podprejo ta prizadevanja in poglobijo sodelovanje z Afriško unijo pri vzpostavljanju miru in varnosti na afriški celini;

(h)

naj pozove države članice EU, da si ustrezno prizadevajo za zaključek pogajanj o splošni konvenciji o mednarodnem terorizmu;

(i)

naj v vseh resolucijah, o katerih razpravlja in jih sprejme Generalna skupščina Združenih narodov, jasno podpre načela mednarodnega humanitarnega prava in nedvoumno obsodi vsako kršenje tega prava, zlasti v zvezi z varnostjo humanitarnih delavcev Združenih narodov in drugih organizacij;

(j)

naj vzpostavi stik z drugimi regionalnimi skupinami, da se spodbuja večja osveščenost in boljše razumevanje načel, ki so zajeta v izjavi o spolni usmerjenosti in spolni identiteti, ki jo podpira EU in 66 držav članic Združenih narodov;

(k)

naj pozove generalnega sekretarja Združeni narodov, naj poroča 65. Generalni skupščini Združenih narodov o tem, kako države članice upoštevajo prepoved smrtne kazni za mladoletnike, ter naj v svoje poročilo vključi informacije o številu mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, ki so trenutno obsojeni na smrt, in o številu usmrčenih v zadnjih petih letih;

(l)

naj pred pregledom Sveta Združenih narodov za človekove pravice leta 2011 začne razpravo, ki bo poudarila dopolnjevanje med tretjim odborom – medvladnim organom Generalne skupščine Združenih narodov z univerzalnim članstvom – in Svetom za človekove pravice, katerega sestava je omejena, njegov mandat pa je bolj operativen;

(m)

naj pozove države članice, da ponovno premislijo o svoji udeležbi na konferenci za revizijo konference iz Durbana, ki bo aprila 2009 v Ženevi, če bo kršitev vseh štirih tako imenovanih rdečih vrstic, navedenih v sklepnem dokumentu z dne 20. februarja 2009, potrjena v nadaljnjih pogajanjih pred konferenco;

(n)

naj spodbuja in podpira prizadevanja za zagotavljanje, da se za režim sankcij Združenih narodov, ki so povezane s terorizmom, uporabljajo pregledni in enakopravni postopki, zlasti z uvedbo učinkovitega postopka obveščanja in z oblikovanjem neodvisnega sodnega pregledovanja, v skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti;

(o)

naj pozove Varnostni svet in njegov protiteroristični odbor k sodelovanju z ustreznimi organi Združenih narodov za človekove pravice, da bi se stalno spremljalo izpolnjevanje obveznosti v skladu z mednarodnim pravom na področju človekovih pravic in beguncev ter mednarodnim humanitarnim pravom;

(p)

naj vztraja, da vse članice Združenih narodov ratificirajo Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, predvsem članice Varnostnega sveta, in naj, glede na revizijsko konferenco leta 2009 za Mednarodno kazensko sodišče, dejavno podpira prizadevanja za sklenitev sporazuma o še vedno nedorečeni opredelitvi zločina agresije in pogojev, pod katerimi bi lahko to sodišče izvajalo svojo pristojnost, kot je določeno v členu 5(2) Rimskega statuta;

(q)

naj spodbuja tekoči proces za doseganje skladnosti med napredkom, doseženim na ravni držav pri izvajanju reforme „ukrepajmo združeni“, in različnimi poslovnimi praksami, ki jih uporabljajo sedeži agencij in programov Združenih narodov, ki so doslej ovirali tesnejše sodelovanje in usklajevanje na terenu;

(r)

naj razvije usklajevanje na ravni EU, vključno z usklajevanjem donatorjev, v odnosih z agencijami, skladi in programi Združenih narodov tako na ravni celotne organizacije kot na ravni držav, vključno s sodelovanjem v skladih z več donatorji, ki jih vodijo Združeni narodi, ter naj razširi že ustaljen dialog s sekretariatom Združenih narodov tudi na agencije in programe te organizacije;

(s)

spodbuja naj razpravo o prihajajoči konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP15) v Kopenhagnu decembra 2009, da se oblikuje soglasje in zagon za sprejetje novega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2012; v zvezi s tem naj zbere podporo za finančni in tehnološki paket, namenjen državam v razvoju, da se jim olajša podpiranje novega zavezujočega sporazuma;

(t)

naj podpre naslednjo Generalno skupščino Združenih narodov pri sprejetju skladnejše strukture svetovnega upravljanja okolja – kot to priporoča upravljalni svet/svetovni ministrski forum Združenih narodov za okoljski program – v obliki sistema upravljanja, ki se bo sposoben soočiti se z izjemnimi izzivi v prihodnosti;

(u)

naj prevzame pobudo v sedanji razpravi o globalnem upravljanju, vključno z gospodarskim in finančnim upravljanjem, da se okrepijo pristojnosti in izboljšajo prakse Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke ter da se hkrati poživi Ekonomsko-socialni svet;

(v)

naj na podlagi poslovnika Generalne skupščine uporabi prihajajoča medvladna pogajanja o reformi Varnostnega sveta kot priložnost za osredotočanje na točke zbliževanja in doseganje oprijemljivega napredka glede pojasnitve pristojnosti Varnostnega sveta v odnosu do drugih organov Združenih narodov, za dodajanja novih stalnih in nestalnih članic – morebiti začasno – s čimer se izboljša reprezentativnost in legitimnost Varnostnega sveta, ter za pregled metod dela Varnostnega sveta;

(w)

naj poudari, da dolgoročni cilj Evropske unije ostaja pridobitev svojega sedeža v Varnostnem svetu;

(x)

naj spodbuja pogoje za uspešno revizijsko konferenco strank Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2010, zlasti s podpiranjem vzorca konvencije o jedrskem orožju; naj doseže soglasje glede predloga pogodbe o prepovedi proizvodnje cepljivih snovi; naj si prizadeva za sprejetje vsebinskega programa dela konference o razorožitvi, da bi ta organ postal operativen; naj večstransko in dvostransko sodeluje z državami članicami Združenih narodov, da se ponovno začne z ratifikacijami pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov; in nazadnje, naj spodbuja nadaljnja prizadevanja za začetek pogajanj o mednarodnem sporazumu o trgovini z orožjem;

(y)

naj v celoti izkoristi svojo finančno težo v Združenih narodih in zagotovi, da bo proračun za obdobje 2010-2011 bolj ustrezal nujnim operativnim potrebam te organizacije, ter generalnemu sekretarju Združenih narodov zagotovi več samostojnosti pri odločanju o razporeditvi človeških virov v skladu s temi potrebami in glede na operativne odločitve, ki jih sprejmejo ustrezni organi Združenih narodov, zlasti Varnostni sveti in Generalna skupščina;

(z)

naj v okviru razprav o reviziji lestvic za ocenjevanje porazdelitve stroškov Združenih narodov vzpostavi jasno povezavo med boljšo zastopanostjo v različnih organih Združenih narodov in pravičnejšim deljenjem finančnega bremena;

(aa)

naj razvije bolj tesno usklajeno kadrovsko politiko EU v Združenih narodih, da se doseže večja preglednost in učinkovitost postopkov zaposlovanja in se zagotovi, da bodo pogoji zaposlovanja ostali še naprej dovolj privlačni za državljane EU;

(ab)

naj prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju mednarodnih ukrepov za izpolnjevanje zavez iz razvojnih ciljev tisočletja, glede na vse bolj očitna znake, da svet še zdaleč ne izpolnjuje obljub, danih v zvezi z razvojnimi cilji tisočletja;

(ac)

naj podpre pobudo delovne skupine za odpravo vrzeli pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, po kateri bi bilo treba spremljati svetovne zaveze glede pomoči, trgovine, odpisa dolgov in dostopa do osnovnih zdravil in tehnologije;

(ad)

pozove naj takojšnji organizaciji konference Združenih narodov na visoki ravni o svetovni finančni in gospodarski krizi ter njenih posledicah za razvoj, o čemer je bil dosežen dogovor na konferenci o financiranju za razvoj leta 2008 v Dohi;

(ae)

naj sledi razpravam v okviru pobude, s katero poslovni svet poziva k ukrepanju, in naj si prizadeva za zaveze financiranja in podpore prizadevanjem v zvezi z razvojnimi cilji tisočletja, tudi s tem, kako to dopolnjevati s povečanjem odgovornosti sektorja podjetij;

(af)

naj skupaj z vsemi temi pobudami zagovarja pristopanje k načelom iz pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči in akcijskemu načrtu iz Akre, da se izboljša kakovost in zagotavljanje pomoči;

(ag)

naj 64. Generalno skupščino Združenih narodov izkoristi kot priložnost, da poroča o napredku, ki je bil dosežen pri izpolnjevanju ciljev iz programa ukrepanj EU glede razvojnih ciljev tisočletja;

(ah)

naj povabi Komisijo, da poroča o napredku, ki je bil dosežen pri izvajanju pogodb o razvojnih ciljih tisočletja, in druge donatorje spodbudi, da večji del svoje pomoči zagotavljajo na dolgoročni in predvidljivi podlagi v obliki proračunske podpore;

(ai)

naj pozove države članice EU, da nadgradijo svoje zaveze za učinkovit multilateralizem z zagotovitvijo sistematične in hitre ratifikacije vseh konvencij in pogodb Združenih narodov;

(aj)

naj podpre odločitev, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov v omenjeni resoluciji z naslovom „Sodelovanje med Združenimi narodi in medparlamentarno unijo“, da se predvidi posebna točka v začasnem dnevnem redu 65. Generalne skupščine Združenih narodov o sodelovanju med Organizacijo združenih narodov, nacionalnimi parlamenti in Medparlamentarno unijo, pod pogojem, da se v naslovu te točke omenijo tudi „regionalne parlamentarne skupščine“, ter naj spodbuja razpravo o tem, kako lahko poslanci, nacionalni parlamenti in regionalne parlamentarne skupščine odigrajo dejavnejšo vlogo v Združenih narodih;