52009DC0495

Bruselj, 30.9.2009

COM(2009) 495 konč.

SPOROčILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Evropska unija in Latinska Amerika: partnerstvo svetovnih akterjev {SEC(2009) 1227}

Evropska unija in Latinska Amerika: partnerstvo svetovnih akterjev

UVOD

Strateško partnerstvo med Evropsko unijo (EU) ter državami Latinske Amerike in Karibov (LAK)[1] je bilo oblikovano leta 1999 v Riu de Janeiru. V zadnjih desetih letih je bilo v Evropi, Latinski Ameriki in na svetovni ravni veliko sprememb, ki so ustvarile nove izzive in nove prednostne naloge.

Sporočilo ocenjuje trenutno stanje strateškega partnerstva glede Latinske Amerike in rezultatov strategije Komisije za Latinsko Ameriko, kot je začrtana v Sporočilu Komisije iz leta 2005 „Okrepljeno partnerstvo med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko“[2] . V zadnjem desetletju sta obe regiji sodelovali pri skupnem programu na številnih dvoregionalnih, dvostranskih, večstranskih in sektorskih forumih o zelo različnih vprašanjih. Danes je EU druga največja trgovinska partnerica Latinske Amerike in največja vlagateljica v regiji. V zadnjih desetih letih je Evropska komisija financirala več kot 450 projektov in programov v znesku več kot 3 milijarde EUR. Na podlagi pridobljenih izkušenj to sporočilo določa cilje, ki naj bi v prihodnjih letih usmerjali strategijo Komisije v zvezi z regijo.

Sporočilo obravnava tudi medregionalne izzive, ki so posledica svetovne gospodarske in finančne krize (v nadaljnjem besedilu: kriza), podnebnih sprememb in drugih tematik, ki so, kar zadeva Latinsko Ameriko, postale pomembnejše na politični agendi v odnosu med regijama (predvsem migracije).

To sovpada z vmesnim pregledom regionalnih in nacionalnih strateških dokumentov Evropske skupnosti za obdobje 2007–2013 in tako predstavlja tudi priložnost za prilagoditev sedanjih instrumentov sodelovanja novim potrebam in okoliščinam.

Sporočilo prispeva tudi k ustvarjalnim pripravam na naslednji vrh EU-LAK, ki bo spomladi leta 2010 v Španiji. Išče sinergije z drugimi institucionaliziranimi političnimi dialogi, v katerih sodeluje EU ali pa sodelujejo njene države članice (npr. ministrska srečanja skupine EU-Rio in ibero-ameriška srečanja na vrhu). To bi moralo utrditi zavezništvo med EU in Latinsko Ameriko.

STRATEšKA PARTNERJA, SVETOVNA AKTERJA: DOSEžKI IN NOVI IZZIVI

Dosežki

Komisija je v svojem Sporočilu iz leta 2005 „Okrepljeno partnerstvo med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko“ poskušala okrepiti politični in strateški dialog med regijama na številnih pomembnih področjih. Glavna cilja navedenega sporočila – ki še naprej ostajata strateški prednostni nalogi politike EU – sta: spodbujati regionalno povezovanje in pogajanja za sklenitev sporazumov o pridružitvi s podregijami v Latinski Ameriki; usmerjati razvojno sodelovanje k zmanjševanju revščine in družbene neenakosti ter izboljšati raven izobraževanja.

Povzetki glavnih rezultatov odnosa med regijama so:

- Okrepljeno usklajevanje strateških tematik ter političnega in sektorskega dialoga

Vrh EU-LAK je za izvajanje strateškega partnerstva ključen. Omogoča dialog na najvišji ravni, poudarja posebno naravo razmerja in krepi program obeh regij. Zadnji vrh v Limi leta 2008 je nudil možnost za razpravo o stališčih v zvezi s strateškimi tematikami, ki so zelo pomembne za program obeh regij in mednarodni program, kot so revščina in podnebne spremembe. Enak trend je opazen tudi na drugih srečanjih obeh regij na visoki ravni, kot je bilo ministrsko srečanje EU-Rio v Pragi (maja 2009), ki se je osredotočalo na gospodarsko in finančno krizo, obnovljive vire energije ter energetsko varnost.

V zadnjih letih se je sektorski politični dialog na visoki ravni med regijama okrepil, zlasti v zvezi z vprašanji trajnostnega razvoja, drog in migracij. Kot pripravo na vrh v Limi je Komisija organizirala prvo ministrsko srečanje EU-LAK o okolju (marca 2008 v Bruslju). Boj proti podnebnim spremembam postaja vedno pomembnejše vprašanje v odnosu med regijama in je bil ena od ključnih tematik vrha v Limi. Na tem vrhu je bil sprejet program EUrocLIMA, skupna pobuda EU in Latinske Amerike za spodbujanje sodelovanja med regijama na področju podnebnih sprememb z namenom zmanjšanja njihovega vpliva in lajšanja negativnih vplivov. Udeleženci vrha v Limi so pozvali tudi k nadaljnjemu razvoju strukturiranega in celovitega dialoga o migracijah, ki se je začel 30. junija 2009 in bo obravnaval vprašanja v zvezi z zakonitimi in nezakonitimi migracijami ter z migracijami in razvojem. Tudi na podregionalni in dvostranski ravni se krepi sektorski dialog, na primer o drogah, človekovih pravicah, izobraževanju, kulturi, znanosti in tehnologiji.

Poleg tega je poglabljanje sodelovanja med Latinsko Ameriko in Karibi pomembna sestavina strateškega partnerstva EU-LAK. Različne deklaracije na vrhu so pozvale k spodbujanju utrditve odnosov med EU in širšo karibsko regijo. Obe podregiji že povezuje več mednarodnih pogodb in sporazumov. Sodelovanje med vsemi državami ob Karibskem morju poteka tudi v okviru Združenja karibskih držav, katerega opazovalka je Komisija postala spomladi 2009.

Srečanja na vrhu | Glavni rezultati v zvezi z Latinsko Ameriko |

1. Rio de Janeiro 1999 | Začetek strateškega partnerstva med EU in LAK; začetek pogajanj EU-MERCOSUR. |

2. Madrid 2002 | Napoved Sporazuma o pridružitvi med EU in Čilom; uvedba programa ALBAN; predstavitev pobude o skupnem območju visokega šolstva in znanja EU-LAK. |

3. Guadalajara 2004 | Začetek programa EUROsociAL. |

4. Dunaj 2006 | Začetek pogajanj o sporazumu o pridružitvi med EU in Srednjo Ameriko; začetek pogajanj o sporazumu o pridružitvi med EU in Andsko skupnostjo; ustanovitev evro-latinskoameriškega parlamenta. |

5. Lima 2008 | Začetek programa EUrocLIMA; zamisel o fundaciji EU-LAK; odločitev o začetku strukturiranega in celovitega dialoga o migracijah. |

- Spodbujanje socialne kohezije

Latinsko-ameriške države imajo vedno pomembnejšo vlogo pri oblikovanju novih oblik gospodarskega in družbenega upravljanja na svetovni ravni, v preteklih letih pa so tudi znatno izboljšale socialne politike. Vendar pa neenakost in socialna izključenost v regiji še vedno ostajata pereči vprašanji. Zato je spodbujanje socialne kohezije ključni cilj politike strateškega partnerstva od njegove uvedbe na vrhu v Guadalajari. Medsebojne koristi dialoga med regijama o vprašanjih, kot so strokovno usposabljanje za zadovoljevanje tržnih potreb, zaposlovanje mladih, širitev obsega socialnega varstva in dostojno delo, so samoumevne.

Za spodbujanje socialne kohezije v regiji je bilo storjeno veliko. Po vrhu EU-LAK leta 2006 na Dunaju, je leta 2007 začel delovati prvi forum o socialni koheziji. Večji del sredstev, ki so na voljo za sodelovanje ES z Latinsko Ameriko, je bil dodeljen za socialno kohezijo. Dialog in sodelovanje med organi vlad, mednarodnimi institucijami in civilno družbo sta se okrepila tudi v okviru programov EUROsociAL in URB-AL.

Koristno je bilo tudi sodelovanje Komisije z organizacijami, kot so Medameriška razvojna banka (IDB), Razvojni program Združenih narodov (UNDP), Gospodarska komisija za Latinsko Ameriko in Karibe (ECLAC), Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad (IMF). To je pomembno prispevalo h konceptualnim in operativnim dejavnostim mednarodnih institucij ter razvojnim načrtom v regiji, zlasti s pomočjo pri zbliževanju pogledov na socialno kohezijo in pristopov k njej.

Med regijama se je začel tudi dialog o fiskalnih politikah, kar bi moralo spodbujati bolj pravično porazdelitev prihodkov in bogastva. Od leta 2008 naprej sta bila na visoki ravni izvedena dva foruma EU-LAK o fiskalnih politikah, ki sta zagotovila podlago za izmenjavo izkušenj in nazorno prikazala konkretni vpliv sodelovanja Komisije na tem področju. S pomočjo Komisije je na primer Urugvaj leta 2007 reformiral svoj davčni sistem, kar je omogočilo povečanje prihodkov in s tem tudi precejšnje povečanje socialnih izdatkov.

- Krepitev odnosov s partnerji v regiji

Partnerstvo med regijama se krepi na dva načina: s poglabljanjem odnosov s podregijami in s posameznimi državami.

Spodbujanje regionalnega povezovanja ostaja ključna prednostna naloga politike v odnosih EU z Latinsko Ameriko in Karibi, kar se zlasti kaže v pogajanjih o podregionalnih sporazumih o pridružitvi. Pogajanja s Srednjo Ameriko so dobro napredovala, dokler ni v Hondurasu izbruhnila politična kriza. Vendar ostaja upanje, da se bodo nadaljevala takoj, ko se bodo razmere umirile.

Ko je EU med pogajanji naletela na težave, je predstavila alternativne pristope k podpori zadevnih držav in regij. Poskus sklenitve medregionalnega sporazuma o pridružitvi z Andsko skupnostjo (CAN) ni bil uspešen. Vendar pa je EU več andskim državam na njihovo prošnjo ponudila možnost sklenitve trgovinskega sporazuma z regionalno perspektivo, povezano z možnostjo razširitve uporabe sporazuma iz leta 2003 s področja političnega dialoga in sodelovanja na druga področja.

Po začasni prekinitvi pogajanj z državami MERCOSUR leta 2004 je prišlo do napredka na področju političnega dialoga in sodelovanja, kar je vplivalo na nadaljnjo širitev politične agende. EU še naprej daje velik poudarek čim prejšnjemu ponovnemu zagonu pogajanj tudi na področjih, na katerih je naletela na težave, in preučuje praktične načine, kako še naprej podpirati povezovanje in medsebojno povezljivost v regiji.

Obenem se EU tesno povezuje s posameznimi državami v Latinski Ameriki in na Karibih. Rezultat vsestranskih sporazumov s Čilom in Mehiko so precej močnejši dvostranski odnosi, okrepljene politične, gospodarske in trgovinske vezi ter vzpostavitev pogojev za sodelovanje na številnih področjih. EU in Čile skupaj ustanavljata „Združenje za razvoj in inovacije“. Z Brazilijo in Mehiko sta bili vzpostavljeni strateški partnerstvi, izvajata pa se z ambicioznimi akcijskimi načrti in okrepljenim dialogom. Napredovalo je tudi vzpostavljanje političnega dialoga na visoki ravni z Argentino.

Po letih zastoja v odnosih je bil vzpostavljen politični dialog in bilo ponovno vzpostavljeno razvojno sodelovanje s Kubo, ki bi lahko sčasoma oblikovalo pogoje za pogodbeni okvir odnosov med EU in Kubo.

Odkar je bil na dunajskem vrhu ustanovljen EuroLat (evro-latinskoameriški parlament), je parlamentarni dialog postal bogatejši in bolj dinamičen. Za zagotovitev vključitve organizacij civilne družbe v partnerstvo in zlasti v pogajanja o sporazumih o pridružitvi z njimi teče redni dialog.

Novi izzivi

Od leta 2005 se je okvir delovanja partnerstva spremenil. Postal je bolj kompleksen, pojavili pa so se tudi novi svetovni izzivi, ki jih je treba reševati.

Obe regiji sta izkusili pomembne vplive nestanovitnih cen hrane in drugega blaga, ki jih je gospodarska in finančna kriza še zaostrila. Vendar pa je Latinska Amerika zaradi gospodarske reforme in trajnostne rasti v zadnjih letih v boljšem položaju glede reševanja te krize, kakor je bila pred tem glede zunanjih pretresov. Kljub temu pa je kriza vplivala tudi na raven neposrednih tujih naložb in obseg vračanja denarja v regijo, medtem ko se izvoz zmanjšuje. Za obnovitev gospodarske samozavesti in izhod iz sedanjih razmer je treba te trende obrniti, pri čemer je zelo pomembno, da se za to ne bi zatekli k protekcionizmu. Pomembne so tudi družbene posledice krize, zlasti za najbolj ranljive člane družbe, ki bodo številnim državam precej otežile spodbujanje socialne kohezije.

Negativni vpliv podnebnih sprememb se v Latinski Ameriki že čuti in bo verjetno v naslednjem desetletju postal še bolj pereč, kar bi lahko zelo poslabšalo obete trajnostnega razvoja. Bogata biotska raznovrstnost in kmetijska proizvodnja Latinske Amerike sta zelo ogroženi. Obenem je veliko držav Latinske Amerike zelo pomembnih pogajalskih partneric v mednarodnih podnebnih pogajanjih, zato so v dobrem položaju, da v regiji postanejo pobudnice nizkoogljičnih razvojnih rešitev, učinkovite porabe energije in obnovljivih virov energije. Na področju blažitve podnebnih sprememb so prizadevanja zoper krčenje gozdov v tej regiji še posebej pomembna in bi jim bilo treba zato nameniti ustrezno prednost v našem dialogu in dejavnostih sodelovanja. Zaradi navedenega bo imelo sodelovanje z Latinsko Ameriko na področju prilagajanja podnebnim spremembam in njihovi blažitvi, področju znanosti in tehnologije ter področju zmanjševanja tveganja naravnih nesreč največjo vlogo.

V zadnjem času so k najbolj pereči težavi v regiji, in sicer preprečevanju revščine, svoje prispevala še kazniva dejanja. Prepovedanih drog, trgovine z ljudmi, organiziranega kriminala in nasilja je vedno več, kar negativno vpliva na stabilnost, varnost, upravljanje in razvoj prizadetih držav in regij. V zvezi s tem je ključnega pomena tudi sodelovanje med vsemi državami ob glavnih poteh trgovine s prepovedanimi drogami in ljudmi.

Migracije predstavljajo dodaten izziv, partnerstvu pa ponujajo tudi priložnosti, saj lahko državam izvora in ciljnim državam prinesejo gospodarske, družbene in kulturne koristi. Zato je treba migracije ustrezno upravljati v korist vseh držav in migrantov samih ob popolnem spoštovanju človekovih pravic. Strukturiran in celovit dialog med regijama, ki se je začel junija 2009, ima zato velik pomen, zlasti glede krepitve migracijskih tokov iz LAK v EU. Dialog bo zagotovil podlago za izmenjavo mnenj in doseganje medsebojnega razumevanja za dejansko stanje, izzive in potrebe drugih držav. Da bi to dosegli, bo moral dialog obravnavati vse vidike migracij na odprt, uravnotežen in konstruktiven način, vsaka od pogodbenic pa bo morala prevzeti odgovornost za upravljanje migracijskih tokov.

Krepitev učinkovitega večstranskega sodelovanja je skupna zaveza in izziv partnerstva. Potrebno je storiti več za usklajevanje vpliva, ki ga imata EU in Latinska Amerika pri reševanju številnih vprašanj, pri katerih se njune politike zbližujejo. Večji vpliv je potreben na mednarodnem prizorišču, kjer regiji predstavljata približno eno tretjino članstva OZN in G20.

OBETI ZA PRIHODNOST: NOVE STRATEGIJE, NOVI ODZIVI

Krepitev dialoga med regijama

- Celoten politični kapital srečanj na vrhu še ni popolnoma izkoriščen. Rešitev za to je večja osredotočenost srečanj na vrhu na rezultate. Zato bi se moral dialog usmeriti v operativne cilje in sredstva, s katerimi se ti dosežejo. Srečanja na vrhu bi se morala osredotočiti na nekaj konkretnih pobud, ki bi postale glavno orodje za načrtovanje sodelovanja med regijama.

- Predvideti je treba krepitev dialoga in usklajevanja z drugimi regionalnimi procesi, kot so ibero-ameriška srečanja na vrhu, Zveza južnoameriških držav (UNASUR), Organizacija ameriških držav (OAS) itd.

- Dialog in strateško usklajevanje je treba stopnjevati na številnih ključnih področjih, ki so tesno povezana s svetovnimi izzivi, vključno z migracijami.

- Dialog mora biti vsestranski, vključevati mora tudi civilno družbo, nedržavne akterje, kulturne in finančne institucije itd. To je treba doseči s podporo fundacije EU-LAK.

Predlogi

- Krepiti makroekonomski in finančni dialog med regijama.

Stopnjevati zbliževanje mnenj za bolj učinkovito obravnavanje izzivov, ki so posledica krize, spodbujati svetovno trgovino in naložbe, zavračati protekcionizem in sodelovati v zadevah urejanja in nadzora financ ter reformirati mednarodne finančne institucije v skladu z reformnim programom G20.

- Krepiti dialog na področju okolja, podnebnih sprememb in zmanjševanj tveganja naravnih nesreč ter energetike.

Dialog bi se moral nadaljevati v okviru Združenih narodov in drugod, da bi se doseglo soglasje ter olajševalo uspešno sklepanje in spremljanje izvajanja mednarodnih sporazumov, vključno s sporazumom o podnebnih spremembah, ki bo decembra 2009 sklenjen v Københavnu.

- Krepiti dialog na področju znanosti, raziskav, visokega šolstva, tehnologije in inovacij.

V pripravah na vrh v Španiji leta 2010 bi moral na področju znanosti in tehnologije potekati dialog o vprašanjih znanja in inovacij, da bi prišlo do napredka pri razvoju območja znanja EU-LAK[3]. Pred kratkim oblikovani strateški forum EU za mednarodno sodelovanje[4] lahko koristi pri krepitvi znanstvenega in tehnološkega sodelovanja z LAK. V. ministrski forum EU-LAK o informacijski družbi leta 2010 bo pregledal dosedanje sodelovanje na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT).

- Krepiti dialog o zaposlovanju in socialnih zadevah.

Politični dialog med regijama bi moral pomagati pri napredku programa o dostojnem delu, vključno z dosedanjo svetovno razpravo o zaposlovanju ter socialni razsežnosti okrevanja od krize in trajnostni rasti, ter obravnavati ključna vprašanja politike zaposlovanja, kot so usklajevanje znanja s potrebami na trgu dela, zaposlovanje mladih in širitev obsega socialnega varstva.

- Med regijama krepiti dialog o migracijah.

Migracije je treba upravljati tako, da v celoti koristijo državam izvora in ciljnim državam ter migrantom samim. Dialog na področju migracij bi moral zagotoviti podlago za redno izmenjavo mnenj, da bi krepili medsebojno razumevanje dejanskega stanja, izzivov in potreb obeh regij.

Priporočila

- Krepiti politični dialog tako, da se srečanja na vrhu bolj osredotočajo na ukrepe.

- Zagotoviti doslednost programov srečanj na vrhu in ministrskih srečanj.

- Kar je odločilno, krepiti politični dialog na prednostnih področjih, povezanih s svetovnimi izzivi, kot so makroekonomska in finančna vprašanja, varnost in človekove pravice, zaposlovanje in socialne zadeve, okolje, podnebne spremembe in energetika, visoko šolstvo in tehnologija/inovacije.

- Razviti in krepiti mehanizem EU-LAK za usklajevanje in sodelovanje na področju drog ter na odprt in ustvarjalen način nadaljevati dosedanji strukturirani in celoviti dialog o migracijah v skladu z globalnim pristopom EU k migracijam.

- Poleg sodelovanja v političnem dialogu privzeti operativni pristop od spodaj navzgor (bottom-up) s krepitvijo medsebojne povezljivosti in sodelovanja na področju znanja in inovacij.

Krepitev regionalnega povezovanja in medsebojne povezljivosti

- EU bi morala obnoviti svojo zavezo glede regionalnega povezovanja v Latinski Ameriki, tako da se pogaja in podpira prizadevanja za povezovanje znotraj regije, vključno z novimi institucionalnimi tvorbami, kot je na primer UNASUR.

- Da bi dali regionalnemu povezovanju večji zagon in ga napravili za učinkovito orodje za spodbujanje trajnostnega razvoja in rasti, bi bilo treba še naprej podpirati razvoj trajnostne infrastrukture. Posebni poudarek je treba dati medsebojni povezljivosti. To obsega oblikovanje skupnih pobud in projektov, ki vključujejo javni in zasebni sektor ter finančne institucije.

- Zato bo Komisija oblikovala sklad za spodbujanje naložb v Latinski Ameriki (LAIF) . Ta pobuda, ki jo je navdihnil sklad za spodbujanje naložb v sosedstvo (NIF)[5] bo združila sredstva Skupnosti in možne dodatne prispevke držav članic. Temu namenjen znesek iz obstoječih okvirov proračuna Skupnosti bo v obdobju do leta 2013 znašal 100 milijonov EUR. Subvencije LAIF bodo delovale kot vzvod za mobilizacijo sredstev iz finančnih institucij v finančne naložbene projekte, zlasti na treh področjih:

i. medsebojna povezljivost in infrastruktura, predvsem energetska učinkovitost in obnovljivi energetski sistemi, trajnostni transport in komunikacijska omrežja;

ii. socialni in okoljski sektor, vključno z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem tem spremembam;

iii. zagotavljanje rasti zasebnega sektorja (zlasti MSP).

LAIF bo zato ne le dal odgovor na krizo, ampak bo tudi spodbujal dolgoročnejši razvoj s podpiranjem trajnostnih naložb v regiji.

Priporočila

- Nadaljevati pogajanja o sporazumih o pridružitvi in podpirati prizadevanja za povezovanje znotraj regije.

- Zavzeti pristop od spodaj navzgor (bottom-up) v podporo regionalnemu povezovanju s krepitvijo medsebojne povezljivosti. Ustanoviti sklad za spodbujanje naložb v Latinski Ameriki (LAIF).

Krepitev dvostranskih odnosov: boljše upoštevanje raznolikosti

Komisija meni, da je treba poglobiti odnose ter okrepiti strukturirani in intenzivni dialog s posameznimi državami v regiji. Vendar pa bi moral ta dialog prinesti dodano vrednost. Zato je treba stopnjevati dvostranski dialog in dvostransko sodelovanje na področjih skupnega interesa, kot so energetika, transport, raziskave, znanost in tehnologija, okrepi pa se lahko dobro upravljanje na področju davčnih zadev. To pomeni oblikovanje odnosov glede na vsak posamezni primer v največjo medsebojno korist. Ta pristop dopolnjuje in podpira prizadevanja za doseganje večje regionalne povezanosti.

Priporočila

- V celoti izkoristiti obstoječa strateška partnerstva (z Brazilijo in Mehiko), veljavne sporazume o pridružitvi (s Čilom in Mehiko) ter dvostranske sporazume o sodelovanju.

- Končati pogajanja za izvedbo določb o nadaljnjem sodelovanju v veljavnih sporazumih s Čilom in Mehiko zlasti glede trgovine.

- Krepiti dvostranske odnose s posameznimi državami z namenom dopolniti podporo EU regionalnim skupinam.

Oblikovanje in prilagajanje programov o sodelovanju

- Vsesplošni cilj razvojnega sodelovanja EU je izkoreniniti revščino in spodbujati trajnostni gospodarski in družbeni razvoj, vključno z doseganjem razvojnih ciljev novega tisočletja. To velja za države Latinske Amerike in države v razvoju. Vendar pa je treba ta cilj politike oblikovati glede na regijo, saj so v njej tudi nekatere hitro razvijajoče se države in države z višjimi srednjimi dohodki.

- Proučiti je treba prednosti pomembnega razlikovanja instrumentov in ciljev sodelovanja ES. Medtem ko EU usmerja finančna sredstva na najrevnejše države, bi morala iskati tudi nove oblike sodelovanja z državami na višjih stopnjah razvoja. Da bi prispevale k skupnim prizadevanjem, lahko vse države dajo večji poudarek sodelovanju na področjih, kot so podnebne spremembe (blažitev in prilagajanje), visoko šolstvo, raziskave večjezičnosti, znanost in tehnologija, vključno z energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije. Instrument za industrializirane države (ICI+)[6], do katerega bodo upravičene države Latinske Amerike, bi moral olajšati ta pristop.

- EU bi morala nadaljevati sodelovanje na področju socialne kohezije, zlasti v okviru prenovljenega programa EuroSociAL. Večji poudarek je treba dati podpori mrežam socialne varnosti in drugim ukrepom, ki dajejo oprijemljive kratkoročne rezultate in imajo tako proticiklični učinek. Komisija bi morala v okviru dosedanjega političnega dialoga preveriti, ali obstaja več priložnosti za institucionalna partnerstva (tesno medinstitucionalno sodelovanje – twinning)[7]. To bi moralo spodbuditi prenos znanja in izkušenj ter stopnjevati izmenjavo izkušenj in dobrih praks med uradnimi organi.

- Ker so številne države v regiji začele sodelovati z revnejšimi državami, je treba proučiti nadaljnje priložnosti za sodelovanje jug-jug in tristransko sodelovanje. EU je lahko udeležena v tristranskem sodelovanju s partnerji iz Latinske Amerike in drugih regij, da bi združili moči pri doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja in ukrepali proti nadregionalnim grožnjam.

Priporočila Oblikovati programe sodelovanja z Latinsko Ameriko z namenom ustvariti pogoje za nizkoogljično trajnostno rast, zaposlovanje in bolj pravično porazdelitev prihodkov ter blažiti vplive krize. Uporabiti vmesni pregled za proučitev večjih razlik v instrumentih in prilagoditi delo Komisije na področju sodelovanja različnim potrebam, in sicer: še naprej osredotočati finančna sredstva v okviru instrumenta za razvoj in sodelovanje na najrevnejše države in potrebe najbolj ranljivih skupin; izboljšati sodelovanje, zlasti na področju socialne kohezije in regionalnega povezovanja, s ciljnim usmerjanjem programov v nastajajoče potrebe in zagotavljanje oprijemljivejših rezultatov; skušati okrepiti sodelovanje na področjih, povezanih z znanjem in inovacijami, kot so raziskave / visoko šolstvo, znanost, tehnologija in obnovljivi viri energije; združevati razmišljanja o podnebnih spremembah, tako o blažitvi kot o prilagajanju, v naših razvojnih programih in programih sodelovanja, vključno z bojem zoper krčenje gozdov; razviti nove oblike sodelovanja v okviru ICI+. V okviru prenovljenega programa EUROsociAL proučiti priložnosti za institucionalna partnerstva in tristransko sodelovanje. Okrepiti sodelovanje na področju svobode, varnosti in pravice. |

NASLEDNJEMU VRHU EU-LAK MAJA 2010 NAPROTI

- Vrh EU-LAK v Španiji bo korak naprej v prenovljenem strateškem partnerstvu med obema regijama in se bo osredotočal na inovacije in tehnologijo kot gibala trajnostnega razvoja in socialne vključenosti. Vrh bo priložnost za ovrednotenje napredka glede izvajanja zavez, danih na prejšnjem vrhu, kot so ustanovitev fundacije EU-LAK, namenjene spodbujanju razprave o skupnih strategijah, ukrepanje za zagon partnerstva med regijama in povečanje njegove vidnosti ter nadaljnje napredovanje v zvezi z območjem znanja EU-LAK.

Priporočila Zagotoviti, da bo vrh upošteval vpliv krize, zlasti glede vprašanj zaposlovanja in sociale, in da bo dal uresničljive rezultate. Ustanoviti sklad za spodbujanje naložb v Latinski Ameriki (LAIF). Okrepiti dialog in sodelovanje med regijama na področju nizkoogljičnih in zelenih tehnologij ter inovacij s konkretnim ukrepom, vključno s krepitvijo institucionalne usposobljenosti za sodelovanje na področju znanosti in tehnologije v regiji. Zaznamovati ustanovitev fundacije EU-LAK. Spodbujati sodelovanje med Latinsko Ameriko in Karibi glede vprašanj splošnega pomena. |

SKLEPNE UGOTOVITVE

- V zadnjih desetih letih sta se EU in Latinska Amerika zavezali k učvrstitvi vezi v okviru strateškega partnerstva EU-LAK. To sporočilo določa vrsto priporočil, katerih izvajanje bo odvisno od vseh, ki jih zadeva. Komisija poziva Svet in Evropski parlament, naj proučita ta priporočila, zlati kot del priprav na naslednji vrh EU-LAK v Španiji (maja 2010). Komisija predlaga razpravo o Sporočilu z našimi partnerji iz Latinske Amerike kot sredstvom za spodbujanje razprave o načinih krepitve zavezništva med EU in Latinsko Ameriko.

[1] Vrh EU-LAK vključuje tudi karibske države, ki so pogodbenice Sporazuma iz Cotonouja. To sporočilo se osredotoča na odnose med EU in Latinsko Ameriko.

[2] COM(2005) 636 z dne 8.12.2005.

[3] „Znanje in inovacije“ je tudi ključna tematika za ibero-ameriško srečanje na vrhu (novembra 2009 na Portugalskem).

[4] Forum je bil vzpostavljen na 2891. zasedanju Sveta za konkurenčnost decembra 2008.

[5] Inovativni finančni mehanizem, namenjen mobiliziranju dodatnega financiranja za kritje naložbenih potreb držav v sosedstvu EU v infrastrukturo v sektorjih, kot so transport, energetika, okolje in socialna vprašanja. Sklad podpira tudi zasebni sektor, npr. z operacijami rizičnega kapitala, namenjenimi malim in srednjim podjetjem (MSP).

[6] Prenovljen finančni instrument za sodelovanje z industrializiranimi državami (ki ga je predlagala Evropska komisija) dovoljuje financiranje dejavnosti neuradne razvojne pomoči v državah v razvoju.

[7] Tesno medinstitucionalno sodelovanje (twinning) je skupni projekt med sodelujočima partnericama za doseganje konkretnih operativnih rezultatov.