52009DC0191

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 23.4.2009

COM(2009) 191 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju programa EDICOM II (2001–2005) {SEC(2009) 527 konč.}

(predložila Komisija)

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju programa EDICOM II( 2001–2005)

KAZALO

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju programa EDICOM II (2001–2005) 1

1. Uvod 3

2. Vrednotenje v skladu z merili 4

2.1. Ustreznost 4

2.2. Uspešnost 4

2.3. Učinkovitost 7

2.4. Uporabnost 8

2.5. Trajnost 8

3. Priporočila za prihodnost 9

4. Priporočila za upravljanje 10

5. Povezave z drugimi programi Skupnosti 10

6. Sklepne ugotovitve 11

1. UVOD

Z oblikovanjem enotnega trga leta 1993 so bile carinske formalnosti med državami članicami EU odstranjene in uveden je bil sistem Intrastat za nadaljnje spremljanje blagovne menjave med državami članicami. Ta novi sistem je nadomestil uporabo carinskih podatkov z neposrednim zbiranjem informacij podjetij z mesečnimi raziskavami. Statistični podatki o trgovini med državami članicami in tretjimi državami so še naprej temeljili zlasti na carinskih informacijah.

V podporo tem spremembam je Svet sprejel Sklep št. 96/715/ES z dne 9. decembra 1996 o medupravnih telematskih omrežjih za statistične podatke o blagovni menjavi med državami članicami (program Edicom I[1]). Program Edicom I je olajšal prehod na interoperabilen sistem na evropski ravni za zbiranje, pripravo in širjenje statističnih podatkov o blagovni menjavi.

Ob izteku programa Edicom I se je Skupnost soočila s povečanim povpraševanjem po hitrih, zanesljivih in točnih makroekonomskih informacijah. Eurostat je v tesnem sodelovanju z nacionalnimi upravami pripravil osnutek strateškega dokumenta za izboljšanje in pripravo obstoječega sistema na dolgi rok.

Ta strateški dokument sta potrdila Odbor za statistični program in Odbor za statistične podatke v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami.

Evropski parlament in Svet sta na podlagi predhodnega vrednotenja, ki ga je pripravila Komisija, sprejela Odločbo št. 507/2001/ES z dne 12. marca 2001 o vrsti ukrepov v zvezi z vseevropskim omrežjem za zbiranje, obdelavo in diseminacijo statističnih podatkov o blagovni menjavi znotraj Skupnosti ter med Skupnostjo in državami nečlanicami (program Edicom II[2]).

Splošni cilji tega novega programa so bili:

- spodbujati najmodernejšo, najracionalnejšo in najučinkovitejšo organizacijo statističnega omrežja ter sprejeti ukrepe, potrebne za izboljšanje in uskladitev uporabljenih metod;

- naprej razvijati sedanja računalniška orodja za zbiranje, pripravo, prenos in širjenje statističnih podatkov ob upoštevanju najnovejših tehnoloških dosežkov ter prizadevanju za optimalno stroškovno učinkovitost.

Za doseganje splošnih ciljev je bilo določenih šest operativnih ciljev, razdeljenih v 13 ukrepov.

To poročilo je namenjeno zagotavljanju informacij o izvajanju programa Edicom II v skladu s členom 5(2) Odločbe št. 507/2001/ES. Vrednotenje je temeljilo na standardnih merilih: ustreznost, uspešnost, učinkovitost, uporabnost in trajnost.

2. VREDNOTENJE V SKLADU Z MERILI

2.1. Ustreznost

Odločitev o uvedbi drugega programa Edicom je bila zelo pomembna, saj je bil program usmerjen na konkretne potrebe in težave. Predvsem:

- ukrepi, izvedeni v fazi programa Edicom I, so znatno izboljšali kakovost statističnih podatkov o trgovini znotraj Skupnosti; vendar so bila opredeljena dodatna področja, na katerih so potrebne izboljšave, ter povečano povpraševanje po makroekonomskih informacijah o trgovini.

- Evropska centralna banka (ECB) je izrazila potrebo po pravočasnih, zanesljivih in točnih statističnih podatkih o zunanji trgovini kot ključnih elementih, ki jih je treba vključiti v akcijski načrt v zvezi s statističnimi zahtevami.

- Prizadevati si je bilo treba za poenostavitev sistema Intrastat za zmanjšanje obremenitev za podjetja in uprave, ne da bi se pri tem zmanjšala kakovost statističnih podatkov o zunanji trgovini.

- Države članice same niso mogle v zadostni meri in na stroškovno učinkovit način doseči posodobitve vseevropskega omrežja za zbiranje, obdelavo in širjenje statističnih podatkov o trgovini, zato je bil potreben program Skupnosti za uskladitev rešitev in doseganje ekonomij obsega.

Program Edicom II je bil zato oblikovan tako, da doseže številne upravičence: uprave in podjetja pa tudi institucionalne in zasebne uporabnike statističnih podatkov o zunanji trgovini.

Glede na težave pri pripravi osnutka strateških smernic pet let vnaprej lahko rečemo, da so bile vsebine programa oblikovane s strateško vizijo. Upoštevale so se tudi upravljavske sposobnosti in tehnična zmogljivost Komisije in držav članic pri izvajanju in razvoju programskih vsebin.

2.2. Uspešnost

Program Edicom II je zagotovil nekatere pomembne rezultate v skladu s predhodnim vrednotenjem. Težave so se pojavile pri vzpostavljanju skupne platforme EU za pripravo statističnih podatkov o zunanji trgovini zaradi bistvenih razlik v tehnoloških in upravnih sistemih v posameznih državah članicah.

Glavni dosežki v skladu s splošnimi cilji Odločbe EDICOM so opisani v nadaljevanju. Za podrobnejšo predstavitev rezultatov glejte delovni dokument Komisije Končno poročilo o izvajanju programa Edicom II.

Cilj 1 „ Razvoj cenejšega vseevropskega omrežja za pripravo bolj kakovostnih statističnih informacij, bo hitreje zagotavljal podatke, da se izpolnijo zahteve politik Skupnosti“

Izboljšanje razpoložljivosti in kakovosti podatkov je bilo glavni cilj v smislu števila projektov, uresničenih med izvajanjem programa EDICOM II.

Večina držav članic je izvedla primerjalne študije ter uspešno oblikovala in uveljavila napredne tehnike ocenjevanja. Ob izteku programa so vse države članice izpolnile rok 40 dni za posredovanje mesečnih zbirnih podatkov Eurostatu. Vendar so v nekaterih primerih razlike med predhodnimi in končnimi številkami precej velike, kar kaže na potrebo po nadaljnjih ukrepih na tem področju.

Na centralizirani ravni je Eurostat razvil metode in programe IT za oceno agregatov o trgovini znotraj in zunaj EU za države članice, ki morda ne bodo izpolnile roka za posredovanje podatkov.

Zagotavljanje podrobnih podatkov Eurostatu je bilo izboljšano tudi v smislu pravočasnosti in točnosti. Države članice so leta 2005 posredovale svoje podatke Intrastat in Extrastat v povprečju osem oziroma tri dni vnaprej. Uvedene so bile nove kontrole veljavnosti in verodostojnosti ter izboljšave metodologije pri oceni trgovine pod pragom in pri neodzivu, s čimer se je izboljšala splošna kakovost statističnih podatkov o zunanji trgovini. Te kontrole so Eurostatu pomagale tudi pri pripravi kakovostnih poročil glede podrobnih podatkov o trgovini držav članic.

Nesorazmerja v trgovini znotraj EU so se na agregirani ravni zmanjšala, vendar na nižji ravni še vedno obstajajo znatne razlike. Primerjava podatkov Intrastat ter podatkov o davku na dodano vrednost (DDV) in podatkov sistema izmenjave informacij o DDV (VIES) se zdaj sistematično izvaja.

Cilj 2 „Razvoj vseevropskega omrežja za pripravo statističnih informacij, ki so pomembne in ustrezne za nove potrebe uporabnikov znotraj ekonomske in monetarne unije ter spreminjajoče se mednarodno gospodarsko okolje“.

Novi kratkoročni kazalci in statistični proizvodi so bili oblikovani kot odziv na potrebe uporabnikov. Ravnanje z zaupnimi podatki se je na nacionalni in evropski ravni izboljšalo.

Eurostat je uspešno razvil in uvedel novo aplikacijo za pripravo indeksov vrednosti enot in količine. Države članice so se v glavnem osredotočile na indekse uvoznih cen izven euro območja za zadovoljitev potreb ECB.

Oblikovani so bili nove metode in orodja za pripravo in objavo sezonsko prilagojenih mesečnih podatkov za Skupnost (EU in euro območje) in države članice.

Analize časovne vrste in prilagoditve statističnih vrednosti so izvedle samo nekatere države članice. Vrednotenje najboljših praks v državah članicah za doseganje trgovinske bilance, ki je skladna s plačilno bilanco in nacionalnimi računi, je še vedno nepopolno.

Na evropski ravni je bil vzpostavljen metodološki okvir za skupno zbiranje in predstavitev statističnih podatkov o zunanji trgovini in strukturnih statistik podjetij. Objavljeni so bili rezultati pilotnih študij, izvedenih v več državah članicah, kar omogoča analizo zunanje trgovine po značilnostih podjetij.

Nekatere države članice so na področju statističnih podatkov o trgovini med podjetji pridobile spodbudne rezultate za nadaljnji razvoj statistike EU.

Cilj 3 „Učinkovitejša vključitev statističnih podatkov o blagovni menjavi v splošni statistični sistem na ravni Skupnosti in na mednarodni ravni ter njihova prilagoditev spremembam v upravnem okolju“

Večina držav članic je zaključila projekte, namenjene izboljšanju razpoložljivosti in kakovosti njihovih trgovinskih registrov. Skoraj polovica držav članic ne vodi registra Extrastat, ker to ni obvezno.

Sodelovanje med statističnimi uradi in carinskimi upravami je bilo v več državah članicah izboljšano. Uvedeni so bili interaktivni popravki poročil za Extrastat ter proučena možnost zbiranja dodatnih informacij iz carinskih dokumentov po najnižjih stroških.

Izvedene so bile raziskave za oceno potreb uporabnikov in obremenitev, ki jih sistem Intrastat povzroča posredovalcem statističnih informacij. Študije o možni poenostavitvi sistema so bile usmerjene na sprejetje sistema z enotnim potekom, poenostavitvene prage in zmanjšanje podrobnosti podatkov o proizvodu. Izvajati so se začeli seminarji o aplikacijah za e-učenje, namenjeni posredovalcem statističnih informacij, da se izboljša kakovost in popolnost poročil za Intrastat.

Cilj 4 „Izboljšanje storitev za uprave, poročevalske enote in uporabnike informacij, tako da se zagotovijo vsi razpoložljivi statistični podatki in metapodatki v zvezi z blagovno menjavo“

Razporejena so bila sredstva za vzpostavitev dobro strukturiranega in izčrpnega informacijskega sistema v Eurostatu in državah članicah.

Na podlagi novih avtomatiziranih postopkov se je čas objave makroekonomskih in sezonsko prilagojenih podatkov skrajšal za pet dni, da se zadovoljijo potrebe uporabnikov, zlasti ECB. Širjenje podrobnih podatkov je bilo cilj nadaljnjega razvoja. Eurostatov sistem baze podatkov Comtex je bil vsebinsko in tehnološko nadgrajen. Razvit je bil nov sistem širjenja podatkov (Easy Comtex), ki bo javnosti omogočil vpogled v podrobne podatke držav članic o trgovini in njihovo črpanje.

Na centralizirani ravni so bila razvita posebna orodja za hiter in uporabniku prijazen dostop do klasifikacij, pojasnil, metapodatkov in drugih povezanih proizvodov, ki so bila posredovana državam članicam. Za uslužbence Evropske komisije in držav članic so bili organizirani mesečni tečaji usposabljanja o sistemu Comtex.

Cilj 5: „Razvoj in spodbujanje uporabe orodij za zbiranje informacij o blagovni menjavi, pri čemer se upoštevajo najnovejši tehnološki dosežki, da se izboljšajo funkcije, ki jih imajo na voljo poročevalske enote“

Eurostat in države članice so uspešno razvili in uporabljali novah orodja in standardizirane formate posredovanja za zbiranje podatkov. Večja pozornost je bila namenjena razvoju spletnih sistemov, kar so pozdravila evropska podjetja. To je privedlo do znatnih znižanj stroškov ter boljše kakovosti večje pravočasnosti podatkov. Okoli 100 000 posredovalcev statističnih informacij je prek spleta mesečno pošiljalo poročila za Intrastat, kar je zmanjšalo uporabo poročil na papirju za 30 %.

Sveženj IDEP/CN8 brez elektronske povezave za zbirko podatkov Intrastat se je na centralizirani ravni ohranil do leta 2004; nato so nekatere države članice nadaljevale z njegovo nadgradnjo, druge pa so razvile alternativne sisteme.

Cilj 6: „Izvajanje ukrepov EDICOM v okviru integriranega projekta. Zagotavljanje interoperabilnosti različnih razvitih orodij z uporabo skupnih norm in standardov. Omogočiti je treba povezavo različnih modulov sistema v omrežja, tako da jih bodo lahko zainteresirane stranke uporabljale v celoti ali delno“

Komisija in države članice so uvedle posebne ukrepe za posodobitev različnih elementov vseevropskega omrežja. V okviru projekta XT/NET je bilo razvitih več povezanih orodij, ki so bila dana na razpolago državam članicam.

Projekt XT/NET je bil predviden kot izhodišče za razvoj enotnega in popolnoma integriranega informacijskega sistema. Sistem na podlagi uveljavljenih skupnih pravil omogoča prenos pristojnosti za potrjevanje podatkov z Eurostata na države članice.

2.3. Učinkovitost

Načini izvajanja programa Edicom so bili v skladu z načini, določenimi v Odločbi št. 507/2001/ES. Komisija je bila odgovorna za vodenje programa ob pomoči odborov Intrastat in Extrastat.

Statistične enote Eurostata za zunanjo trgovino so bile pristojne za program, razen ukrepov v zvezi s centraliziranim razvojem informacijske tehnologije. Ti ukrepi so bili dodeljeni enoti, pristojni za „sisteme IT za pripravo statističnih podatkov“.

Skupni odhodki za izvajanje programa Edicom so znašali 31,2 milijona EUR ali 61 % proračuna. Na tekoče izvajanje programa so delno vplivale težave na Eurostatu, kar je privedlo do bistvene upočasnitve centraliziranih dejavnosti v letih 2003 in 2004. Od širitve EU maja 2004 so nove države članice postale upravičenke brez kakršnih koli sprememb prvotnega proračuna.

Zasebna podjetja (v imenu Eurostata) in države članice so izvedli skupaj 393 centraliziranih in decentraliziranih projektov. Poleg tega so v glavnem države članice opustile izvajanje 19 projektov zaradi pomanjkanja človeških virov in/ali izjemne zapletenosti ciljev, ki jih je bilo treba doseči.

Države članice so zaključile 72 % vseh projektov. Vendar se je za decentralizirane in centralizirane projekte porabila skoraj enaka količina finančnih sredstev. Donacije so zajemale približno 90 % celotnih stroškov decentraliziranih projektov, medtem ko so bili centralizirani projekti dodeljeni zasebnim podjetjem prek razpisov.

Kar zadeva vsebino, se je program v glavnem osredotočil na dve prednostni področji: izboljšanje kakovosti (cilj 1) in razvoj orodij za zbiranje informacij (cilj 5). V okviru teh dveh ciljev se je zaključilo 124 oziroma 84 projektov, ki so pomenili 21 % in 25 % skupnih odhodkov.

Delež odhodkov po posameznih ciljih je skladen z ocenami iz Priloge II k Odločbi Edicom, z izjemo ciljev 3 in 5. Tehnična in upravna pomoč in podporni ukrepi so znašali 5 % celotnega proračuna odhodkov.

Projekti Edicom so bili ocenjeni na podlagi vmesnih in končnih poročil, predloženih Komisiji. Vodje projektov na Eurostatu so zaradi povprečno 160 poročil na leto skrbno spremljali vse dejavnosti, v večini primerov brez možnosti ocene dela, ki so ga države članice opravile na kraju samem. Napredek pri centraliziranih pogodbah se je ocenil na mesečnih srečanjih z izvajalci.

Poročila o projektih so bila vnesena v javni sistem Komisije CIRCA in dana na voljo registriranim spletnim uporabnikom. To je nacionalnim upravam omogočilo vpogled v ugotovitve in rešitve, ki so jih sprejele druge uprave, in uporabo teh informacij kot izhodišča za njihove študije. Izmenjava znanja je potekala prek študijskih obiskov in seminarjev o izbranih temah.

Ta program je znatno pomagal pri izboljšanju vseevropskega omrežja za zbiranje, pripravo in širjenje statističnih podatkov o blagovni menjavi. Na nekaterih področjih so imele države članice težave pri spremembi svojih nacionalnih sistemov, kar je oviralo celoten izkoristek priložnosti, ki jih ponuja ta program.

Skupni rezultati programa Edicom so bili doseženi ob sprejemljivih stroških. Glede na stopnjo specializacije so izvajalci, dejavni na področju trgovinske statistike, v nasprotju s pričakovanji zaračunavali znatno nižje pristojbine kot tisti s splošnejšimi področji pristojnosti (npr. davki, finance, človeški viri…). Številne projekte so izvedli javni uslužbenci v državah članicah po lokalnih (zato nižjih) stopnjah in ne po mednarodnih cenah.

2.4. Uporabnost

Program Edicom je bil nujen instrument za večjo pravočasnost, točnost, razpoložljivost in usklajenost statističnih podatkov o zunanji trgovini, ki so jih pripravile države članice.

Oblikovani so bili začetni elementi med seboj povezanih vseevropskih omrežij informacij, saj so bile države članice spodbujene k sprejetju skupnih pravil in standardov. Napredek na tem področju bi privedel do shranjevanja nacionalnih podatkov zgolj na ravni držav članic, kar bi preprečilo sedanje podvajanje na ravni Eurostata.

V nekaterih primerih izvajanje standardnih metod v vseh državah članicah ni bilo mogoče, zlasti v primeru znatnih razlik na tehnološkem in upravnem področju.

Program je zagotovil rezultate, ki jih države članice same ne bi mogle doseči. Države članice same bi omahovale pri vlaganju velikih vsot v prihodnje tehnologije ali spremembi svojih nacionalnih sistemov.

2.5. Trajnost

Splošen napredek, dosežen na podlagi programa Edicom, bi moral zagotoviti dolgoročne koristi. Otipljivi kratkoročni rezultati so že vidni, njihov pozitivni vpliv pa se bo verjetno občutil na srednji in dolgi rok.

V skladu z merilom trajnosti so bile dosežene različne vrste rezultatov. Prva skupina ukrepov, sestavljena iz pilotnih študij, ocen kakovosti, vrednotenja potreb in zadovoljstva, je ustvarila kratkoročne rezultate, ki koristijo nosilcem odločanja.

Raziskave statističnih metod in razvoj novih statističnih orodij so prinesli rešitve, ki so jih izvedle Komisija in države članice, kar je privedlo do dolgoročnih koristi brez potrebe po dodatnih virih. Razvoj elektronskih orodij za zbiranje in širjenje podatkov pa tudi sporočil o standardizaciji bi lahko zahteval dodatno finančno podporo na srednji rok, da se dosežejo podobni standardi in raven uporabe v vseh državah članicah.

Pomemben strateški projekt XT NET za doseganje popolnoma integriranega evropskega omrežja mora biti predmet posebnega programa, da se zagotovi njegovo izvajanje v Evropski uniji.

Na splošno je treba opozoriti, da se statistični podatki pripravljajo v razvijajočem se okolju, zato je treba statistični sistem stalno in skrbno spremljati, zlasti glede pokritosti in kakovosti podatkov. Spremembe v gospodarstvu, nove potrebe uporabnikov in razvoj tehnologij zahtevajo redno prilagajanje sistema na srednji in dolgi rok.

3. PRIPOROčILA ZA PRIHODNOST

V okviru programa Edicom II so bili doseženi pomembni rezultati, vendar mora biti izboljšanje statističnega sistema stalen proces. Vsak prihodnji program mora upoštevati naslednje točke:

- zaradi pomanjkanja osebja države članice niso sodelovale v vseh ukrepih Edicom;

- sisteme in metodologijo je mogoče še dodatno izboljšati;

- vse države članice morajo izvajati podobne projekte za izboljšanje kakovosti svojih podatkov in za boljšo vključitev v evropski statistični sistem;

- uvesti je treba ukrepe za doseganje večje avtomatizacije orodij za zbiranje podatkov;

- okvir za popolno integrirano vseevropsko omrežje za pripravo statističnih podatkov o zunanji trgovini je bil vzpostavljen, vendar še ne deluje v celoti.

Glavna področja prihodnjih ukrepov bi lahko bila:

- nadaljnje delo v zvezi s tehnikami ocenjevanja in kratkoročnega napovedovanja, ravnanjem z zaupnimi podatki, statistično vrednostjo, trgovinskimi registri, trgovine med podjetji in globalizacijo;

- ukrepe za izboljšanje sodelovanja med državami članicami in Eurostatom za zbiranje in prenos osnovnih informacij je treba izvajati v okviru varnega omrežja;

- študije o sprejetju prihodnjih tehnologij;

- nadaljnje usklajevanje sistemov zbiranja na ravni EU in prilagoditev orodij za doseganje popolnoma integriranega in usklajenega statističnega sistema.

4. PRIPOROčILA ZA UPRAVLJANJE

Izkušnje s programom Edicom II kažejo, da lahko dolgoročni programi delujejo nemoteno samo, če so finančna sredstva ocenjena pravilno in so na voljo pravočasno. Pozno sprejetje sklepa Komisije o financiranju leta 2003 in preložitev nekaterih dejavnosti Edicom leta 2003 na podlagi navodil Komisije so pokazali, kako na program vplivajo zunanji dogodki ali odločitve.

Čeprav je bil program načrtovan za obdobje petih let, je trajal dlje, če upoštevamo čas za strateško načrtovanje, izvedbo nalog in upravni zaključek projektov.

Med izvajanjem tega programa je bilo treba upravljati z veliko količino informacij. Pretok informacij je pripeljal do obravnave številnih uradnih dokumentov, poročil in sporočil. Prav tako so bili obremenjujoči finančni postopki za dodelitev donacij državam članicam in oddajo naročil podjetjem.

Visoka fluktuacija osebja Komisije je delno vplivala na vodenje programa, zlasti pri nezadostni organizaciji prenosa znanja in odgovornosti. To je vplivalo na ocenjevalce, ki so imeli težave pri zbiranju samo delnih in v nekaterih primerih nedostopnih informacij.

Komisija mora za premagovanje teh težav v prihodnosti sprejeti popoln sistem vodenja projektov, ki bo dostopen izbranim uporabnikom z različnimi ravnmi pristojnosti.

V večini primerov so bili pri projektih dejavni vodilni zaposleni na Eurostatu in osebje nacionalnih uprav, ki so hkrati opravljali tudi vsakodnevne naloge. Države so se pogosto soočale s pomanjkanjem človeških virov za izvajanje nadaljnjih projektov Edicom. V nekaterih državah so notranja pravila prepovedala zaposlovanje osebja za krajši čas.

Uporabnost tehnične in upravne pomoči, ki mora spremljati celotno trajanje dolgoročnih programov, se ne sme podcenjevati. Enako velja za dejavnosti vrednotenja, saj bi bilo zelo težko oceniti rezultate brez rednega zbiranja in spremljanja kazalcev uspešnosti. Z naknadnim vrednotenjem je treba začeti šele, ko so na voljo vse tehnične in upravne informacije, tj. približno tri leta po potrditvi zadnjega letnega delovnega programa.

5. POVEZAVE Z DRUGIMI PROGRAMI SKUPNOSTI

V skladu s členom 5 Odločbe Edicom je treba z vrednotenjem preveriti sinergijo z drugimi dejavnostmi Skupnosti. Jasna medsebojna razmerja so bila vzpostavljena s projektom DSIS (decentralizirane službe za statistične informacije) in projektom eDAMIS (elektronski informacijski sistem za upravljanje pretoka podatkov) „programa IDA“ (program za elektronsko izmenjavo podatkov med upravami).

Eurostat in države članice so sestavne dele, oblikovane v okviru projektov IDA, uporabljali za izboljšanje prenosa podatkov, upravljanja in shranjevanja statističnih podatkov o zunanji trgovini. Sprejetje novih standardiziranih protokolov je olajšalo izmenjavo in širjenje strukturiranih podatkov med različnimi informacijskimi sistemi in uporabniki. Poleg tega se je CIRCA, generična storitev programa IDA, uporabila kot skupna platforma za shranjevanje in izmenjavo poročil in orodij, ustvarjenih na podlagi študij EDICOM, med Eurostatom in državami članicami.

Rezultati Edicom II se lahko obravnavajo v skladu s cilji teme „e-vlada“, ki se spodbuja v okviru „programa eTEN“, ki je podprl uveljavljanje vseevropskih e-storitev. Primeri vključujejo razvoj spletnih obrazcev Intrastat in brezplačno spletno širjenje statističnih podatkov o trgovini prek nacionalnih spletnih strani in Eurostatove baze podatkov Comext.

6. SKLEPNE UGOTOVITVE

Rezultati, pridobljeni v okviru programa Edicom II, so omogočili občutno posodobitev vseevropskega omrežja za zbiranje, pripravo in širjenje statističnih podatkov o blagovni menjavi v Skupnosti ter med Skupnostjo in državami nečlanicami.

Program je zajemal obdobje 2001–2005, vendar je izvajanje upravnih nalog trajalo do leta 2008. Eurostat in države članice so izvedli skupno 393 projektov, ki so pomenili izdatke v višini 31,2 milijona EUR ali 61 % celotnega proračuna, potrjenega v Odločbi Edicom.

Komisija in države članice so uspešno razvile nove tehnologije IT in spletne rešitve, kar je koristilo posredovalcem statističnih informacij, ustreznim upravam in uporabnikom.

Zagotavljanje kakovostnih statističnih podatkov o trgovini je hitrejše in stroškovno učinkovito, ustvarjeni so bili novi statistični proizvodi, ki zadovoljujejo potrebe institucionalnih in zasebnih uporabnikov. Statistične informacije so brezplačno na voljo vsem uporabnikom. Učinkovitosti virov so bile dosežene na ravni Eurostata in nacionalni ravni.

Študije o poenostavitvi Intrastata so pokazale, da je po mnenju posredovalcev statističnih informacij obremenitev, ki jo povzroča poročanje za Intrastat, sprejemljivo. Prihodnja prizadevanja za poenostavitev morajo biti usmerjena na ohranitev ali izboljšanje kakovosti podatkov za uporabnike.

Na osrednji ravni so bila razvita orodja IT, ki so bila dana na voljo državam članicam za vzpostavitev temelja popolnoma integriranega in interoperabilnega evropskega sistema. Sistem še ni v celoti izveden zaradi težav držav članic pri spremembi njihovih nacionalnih sistemov.

Obstajajo številni spodbudni rezultati, vendar je še nekaj pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti s prihodnjimi programi.

[pic] Slika 1: Predlog sistema za upravljanje programa

[1] UL L 327 z dne 18.12.1996, str. 34–37.

[2] UL L 76 z dne 16.3.2001, str. 1–4.