11.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 218/65

1.1

EESO pozdravlja predlog Komisije. Gre za pomemben korak v pravo smer in lahko izboljša dobrobit živali v procesu zakola.

1.2

Odbor pozdravlja predlog, da mora biti upravljavec klavnice v celoti odgovoren za dobrobit živali v procesu zakola, vključno z zahtevo po uporabi standardnih operativnih postopkov, uvedbo spričeval o usposobljenosti in potrebo po imenovanju pooblaščenca za dobrobit živali.

1.3

Odbor poudarja, da mora imeti uradni veterinar ključno nadzorno vlogo, da v procesu zakola zagotovi popolno izvajanje pravilnih postopkov za dobrobit živali. O vseh spremembah standardnih operativnih postopkov je treba nemudoma obvestiti uradnega veterinarja.

1.4

Uradni veterinar mora biti še posebej odgovoren za redno preverjanje, da zagotovi ustrezno spremljanje postopkov zakola.

1.5

Predlog, da se dovoli odstopanje v primeru obrednih zakolov živali, je popolnoma v nasprotju s cilji za dobrobit živali v procesu zakola, ki so navedeni v predlogu uredbe.

1.6

Odbor pozdravlja nove postopke za depopulacijo in usmrtitev v nujnih primerih. Zelo pomembna je zlasti zahteva po oblikovanju akcijskega načrta, da se zagotovi skladnost s predpisi iz te uredbe pred začetkom delovanja. Objava ocenjevalnega poročila leto po koncu depopulacije je zelo dobrodošel predlog.

2.1

Vprašanja, povezana z dobrobitjo živali, pridobivajo na pomenu v EU, kar je zelo pomembno za družbo, ki zase trdi, da je napredna in civilizirana.

2.2

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je v znanstvenih mnenjih iz let 2004 in 2006 predlagala revizijo veljavne Direktive 93/119/ES.

2.3

V zakonodaji EU so bili odkriti konkretni problemi, na primer premalo usklajena metodologija pri novih metodah omamljanja in nejasne pristojnosti upravljavcev in vodij klavnic. Obstaja tudi potreba po ustreznem usposabljanju zaposlenih, ki delajo na področju zakola živali.

2.4

Treba je pojasniti pogoje za dobrobit živali, ki so zaklane zaradi obvladovanja bolezni. V primerih nujne usmrtitve živali je treba čim bolj spoštovati predpise, ki urejajo dobrobit živali, da se preprečijo zavlačevanja in nepotrebno trpljenje živali.

2.5

Treba je izboljšati razumevanje dobrobiti živali ter ga vključiti v pripravo živali in ravnanje z njimi pred zakolom.

2.6

Direktiva 93/119/ES bo razveljavljena in zamenjana s predlagano uredbo, področje uporabe zakonodaje pa bo ostalo nespremenjeno.

2.7

Predlog s spremembo direktive v uredbo omogoča enotno in hkratno uporabo povsod v EU, usklajeno z enotnim trgom.

3.1

Ta uredba določa pravila za usmrtitev živali za proizvodnjo živil, volne, kože, krzna ali drugih proizvodov ter za podobne postopke.

3.2

Odstopanje bo dovoljeno v primeru nujne usmrtitve, da se prepreči nepotrebna bolečina in trpljenje živali, ter v primerih, v katerih bi popolna skladnost s predpisi vodila v neposredno tveganje za zdravje in varnost ljudi.

3.3

Uredba se ne bo uporabljala v naslednjih primerih usmrtitev živali:

3.4

Živalim se med zakolom in povezanimi postopki prihrani vsakršna bolečina, vznemirjenje ali trpljenje, ki se jim je mogoče izogniti. Nosilci dejavnosti morajo sprejeti vse potrebne ukrepe, da pred zakolom ustrezno poskrbijo za živali in ravnajo tako, da so živali čim manj vznemirjene.

3.5

V skladu s členom 4(1) se živali sme usmrtiti samo po metodi, ki zagotavlja takojšnjo smrt, ali po omamljanju.

3.6

Možno je odstopanje, kadar so takšne metode določene v skladu z verskimi obredi; v tem primeru je žival lahko usmrčena brez predhodnega omamljanja, če je usmrtitev izvedena v klavnici. Države članice se lahko odločijo, da tega odstopanja ne uporabijo.

3.7

V Prilogi I je seznam metod omamljanja in natančen opis tehničnih specifikacij, omamljanje pa mora biti izvedeno v skladu s temi metodami. Preglede učinkovitosti procesa omamljanja je treba opravljati na zadostno reprezentativnem vzorcu živali, da se zagotovi ustreznost in doslednost procesa.

3.8

Kodeks dobre prakse Skupnosti v zvezi z metodami omamljanja iz Priloge I se lahko sprejme v skladu s postopkom iz člena 22(2), ki je bil opredeljen v sklepu Sveta iz leta 1999, ki določa postopek Komisije o uresničevanju pooblastil za izvajanje zakonodaje, ki so ji bila dodeljena, s pomočjo regulativnega odbora. Vsaka država članica bo imela predstavnika v tem odboru, ki mu bo predsedoval predstavnik Komisije.

3.9

Nosilci dejavnosti pripravijo in izvajajo standardne operativne postopke (SOP), da zagotovijo izvajanje usmrtitve in povezanih postopkov v skladu s členom 3(1). SOP morajo biti na zahtevo na voljo pristojnim organom. SOP morajo na področju omamljanja upoštevati proizvajalčeva priporočila in navodila za uporabo opreme. Poleg tega mora biti v primeru težav z opremo za omamljanje na voljo rezervna oprema.

3.10

Osebe, ki opravljajo usmrtitve in podobne postopke v klavnici, potrebujejo spričevalo o usposobljenosti. Ti postopki obsegajo:

3.11

Izdelkom, ki se tržijo ali oglašujejo kot oprema za omejitev premikanja in omamljanje, morajo biti priložena navodila za uporabo in vzdrževanje, ki zagotavljajo čim boljše pogoje za dobrobit živali, pri čemer morajo biti posebej navedene kategorije ali teža živali ter ustrezne metode za spremljanje učinkovitosti opreme.

3.12

V Prilogi II so navedene zahteve v zvezi z gradnjo, ureditvijo in opremo klavnic. Pristojni organ države članice (ki je opredeljen v členu 4 Uredbe (ES) št. 853/2004) mora za namene te uredbe odobriti vsako klavnico, ki izpolnjuje ustrezna merila.

3.13

Nosilci dejavnosti zagotovijo skladnost z operativnimi pravili za klavnice iz Priloge III. Ne glede na člen 3(1) so prepovedane naslednje metode omejitve premikanja:

Vendar se točki (a) in (b) ne uporabljata za obešala za perutnino.

3.14

Nosilci dejavnosti morajo uvesti postopke spremljanja zakola, da preverijo in potrdijo, ali so živali za zakol v obdobju med procesom omamljanja in potrditvijo smrti uspešno omamljene, pri tem pa je treba dodati ime pristojne osebe. Za vsako klavno linijo, pri kateri se uporablja drugačna oprema za omamljanje, se uvede poseben postopek spremljanja.

3.15

Nosilci dejavnosti morajo za vsako klavnico imenovati pooblaščenca za dobrobit živali, ki bo pristojen za zagotavljanje ustreznega izvajanja pravil iz te uredbe. Za klavnice, v katerih se zakolje manj kot 1 000 glav živine ali 150 000 glav perutnine na leto, je možno odstopanje.

3.16

Cilj predloga je, da se pristojnemu organu, ki opravlja usmrtitve zaradi obvladovanja bolezni (kot sta ptičja gripa ter slinavka in parkljevka), poveča odgovornost do javnosti glede dobrobiti žrtvovanih živali. Predlog bo zlasti zahteval boljše načrtovanje, nadzor in poročanje.

3.17

Osebe, odgovorne za te živali, pri usmrtitvi v nujnih primerih sprejmejo vse potrebne ukrepe za čimprejšnjo usmrtitev živali.

3.18

Vsaka država članica ustanovi nacionalno referenčno središče, ki bo uradnim inšpektorjem zagotavljalo stalno in usposobljeno pomoč ter tehnično in znanstveno strokovno znanje.

4.1

Odstopanje za majhne klavnice iz člena 14 je primerno in potrebno, da lahko majhne klavnice še naprej delujejo in oskrbujejo lokalne trge.

4.2

Treba je razširiti vlogo uradnih veterinarjev, da bodo imeli v predpisih o zaščiti živali v tej uredbi tudi nadzorno vlogo, pri tem pa mora biti posebej omenjen nadzor vloge pooblaščenca za dobrobit živali. Uradnega veterinarja je treba nemudoma obvestiti o vseh spremembah standardnih operativnih postopkih.

4.3

Ustanoviti je treba znanstveno skupino, ki bo preučila in pripravila kodeks dobre prakse za metode omamljanja v Prilogi I.

4.4

Predlog v členu 42, ki dovoljuje odstopanje za obredne zakole, je v nasprotju s splošnim ciljem uredbe za izboljšanje zaščite živali v procesu zakola. Inovativna tehnologija, kot je naprava za nadzor postopka omamljanja (Stun Assurance Monitor), omogoča osebam, ki želijo opraviti zakol po vnaprejšnjem omamljanju z električnim tokom v skladu s predpisi halal, da natančno nadzirajo, s kakšnim električnim nabojem omamijo žival. S tem zagotovijo, da je žival pred zakolom ustrezno omamljena, a še vedno živa. Nadzorna naprava zabeleži vsako omamljanje in napetost, ki je bila pri tem uporabljena. Naprava je pomemben prispevek k dobrobiti živali. Poleg tega bi uvedba sistema označevanja metode zakola spodbudila uporabo naprave za nadzor postopka omamljanja. Pomembno je, da bi bila Komisija pripravljena aktivno podpirati raziskave sistemov omamljanja, ki bi prepričali verske skupnosti in s tem zaščitili dobrobit živali ob zakolu.

4.5

V soglasju z različnimi zainteresiranimi stranmi je treba pripraviti kodeks dobre prakse, ki ga mora odobriti Komisija.

4.6

Majhne klavnice so imele nedavno znatne izdatke zaradi modernizacije, s katero so želele izpolniti predpise „higienskega paketa“. Nameniti bi jim bilo treba dati sredstva za kritje stroškov zaradi izpolnjevanja teh predpisov, da se prepreči ogrožanje njihove vzdržnosti.

4.7

Ustanovitev referenčnih središč mora biti usklajena in povezana z obstoječimi znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami v državi članici. Pomembno je, da ne pride do podvajanja in da so dodeljena ustrezna finančna sredstva, da se zagotovi učinkovito delovanje sistema. Na ravni EU je treba uskladiti programe usposabljanja.

4.8

Pri pripravi kodeksa prakse o ravnanju z živalmi in skrbi zanje je treba upoštevati stališča oseb, ki imajo vsaj pet let neprekinjenih izkušenj z ravnanjem z živalmi in skrbjo zanje, ter strokovno stališče o tem, kako je treba ravnati z živalmi in skrbeti zanje. Na tečajih za pridobitev spričevala o usposobljenosti je treba upoštevati tudi ta vidik.

4.9

Države članice morajo do 31. decembra 2014 brez uradnega preverjanja izdati spričevala o usposobljenosti osebam s petimi leti neprekinjenih izkušenj, ki jih je pred tem pozitivno ocenil uradni veterinar.

4.10

Odbor zlasti pozdravlja člen 4(1), ki je po njegovem mnenju najpomembnejši. V njem je določeno, da so živali usmrčene samo po metodi, ki zagotavlja takojšnjo smrt, ali po omamljanju.

4.11

Odbor pozdravlja predlog v členu 8, v skladu s katerim se oprema za omamljanje ne daje v promet brez ustreznih navodil za uporabo in vzdrževanje, tako da se zagotovijo optimalni pogoji za dobrobit živali. Treba je opraviti raziskave, da bo na razpolago samodejni nadzorni sistem. V uredbi ni določeno, kateri načini izdaje dovoljenj naj veljajo, da se zagotovi, da bo oprema za omamljanje, ki se daje v promet, neodvisno preverjena in s tem potrjene trditve proizvajalcev.

4.12

Odbor meni, da mora uvoz iz tretjih držav izpolnjevati enakovredne standarde, da ne pride do izkrivljanja konkurence. To vprašanje je obravnavano v členu 10, vendar ga je treba bolj poudariti in pojasniti. Potrebna je tudi izjava o nameri, da bo takšen ukrep izveden.

4.13

Odbor pozdravlja glavna načela, vsebovana v predlogu uredbe.