11.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 218/27

1.1

EESO je večkrat pozval k poenostavitvi zakonodaje Skupnosti na tem področju. Prekrivanje še veljavnih predpisov s spremenjenimi je povzročilo težave pri izvajanju zakonodaje in v številnih primerih tudi pretirano birokracijo, kar zakonsko urejenim organizacijam preprečuje nemoteno delovanje.

1.2

Vendar pa je EESO poudarjal tudi, da postopek poenostavitve ne sme povzročiti deregulacije ali zmanjšane pravne varnosti, ki mora obstajati na vseh področjih delovanja EU.

1.3

Pravna ureditev enotnega trga in odnosi med ekonomskimi in socialnimi akterji v Evropi so omogočili usklajenost zakonodaje in prav tako olajšali prosti pretok ljudi in kapitala, ne da bi s tem ogrozili pravice in obveznosti različnih udeleženih strani.

1.4

Iz tega razloga in ob upoštevanju posledic pomanjkljive pravne ureditve in preglednosti v nekaterih ključnih organizacijah na enotnem trgu EESO meni, da bi Komisija morala oceniti, ali bodo predlogi za poenostavitev postopkov imeli zgolj pozitivne učinke – zmanjšanje gospodarskih stroškov, ali pa bi lahko z združitvami ali delitvami vplivali tudi na pravno varnost postopkov koncentracij.

1.5

EESO zato meni, da je treba predpise za evropska mala in srednja podjetja (MSP), ki so prevladujoča oblika podjetij na evropskem notranjem trgu, jasno ločiti od zakonodaje, ki se uporablja za velika podjetja, predvsem za tista, ki se financirajo na borznem trgu. Zahtevo po soglasju za številne predlagane določbe je mogoče razumeti, kot da velja za male in srednje velike kapitalske družbe, saj drugače to ne bi bilo izvedljivo.

1.6

Dokler zakonodaja ni tako jasno razdeljena, je treba ohraniti pravna jamstva za delničarje, upnike in zaposlene ter poiskati načine za podporo MSP, da se zmanjša gospodarsko breme izpolnjevanja zahtev veljavne zakonodaje.

2.1

Ena od prednostnih nalog Komisije v zvezi z notranjim trgom je bila uvedba postopka za poenostavitev zakonodaje EU, predvsem predpisov v zvezi z upravnim bremenom evropskih družb. Večina evropskih družb so MSP, vendar so številne zahteve, določene v direktivah o pravu družb, oblikovane za velike kapitalske družbe, ki zbirajo sredstva na borznem trgu.

2.2

Spomladanski Evropski svet je leta 2007 (1) podprl akcijski program za poenostavitev in zmanjšanje upravnih bremen, ki nepotrebno ovirajo gospodarske dejavnosti podjetij. Akcijski program določa cilj za zmanjšanje upravnih bremen za 25 % do leta 2012.

2.3

V okviru prava družb so se predlogi za poenostavitev postopkov izvajali že na dveh področjih: na področju materialnega prava, v prvi direktivi o ustanavljanju delniških družb (2) in drugi direktivi glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, (3) ter na področju procesnega prava (4), predvsem glede računovodskih standardov in zahtev za informacije za družbe, ki kotirajo na borzi.

2.4

Dve izmed direktiv, predlagani za spremembo, sta že bili predmet predloga za poenostavitev: tretja direktiva o združitvah in šesta direktiva o delitvah (5) v zvezi z zelo pomembno temo, vključitvijo neodvisnih strokovnjakov pri združitvah ali delitvah delniških družb. EESO je o tem (6) kritično menil, da odsotnost objektivnega in zunanjega merila lahko ogrozi interese tretjih strani, upnikov in zaposlenih.

3.1

Predlog direktive, na katerem temelji to mnenje, se neposredno nanaša na tri direktive: tretjo direktivo o združitvah, šesto direktivo o delitvah in direktivo o čezmejnih združitvah, ki je bila sprejeta kot zadnja (7). Poleg tega posredno spreminja drugo direktivo (8): uvedba izvzetja iz obveznosti neodvisnega poročila izvedenca (o vložku, ki ni bil plačan v denarju) v določbe o združitvah in delitvah bo vplivala na določbe o spreminjanju kapitala iz druge direktive.

3.2

Na splošno so ukrepi za poenostavitev, predlagani v treh direktivah, povezani z:

3.3

V tretji in šesti direktivi se trenutno zahteva priprava treh poročil: poročila vodstva o pravnih in gospodarskih razlogih za združitev ali delitev, poročila neodvisnega izvedenca in bilance stanja, če je letni računovodski izkaz starejši od šest mesecev. Vse te dokumente mora odobriti skupščina delničarjev vsake družbe, ki sodeluje pri združitvi ali delitvi.

3.4

V skladu s predlogom so te zahteve manjše, če se delničarji soglasno strinjajo, da vodstvo opusti pripravo pisnega poročila, za bilanco stanja pa se bodo določbe iz direktive o preglednosti (9) uporabljale, v kolikor ima družba vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi.

3.5

Glede spremembe druge direktive o spreminjanju kapitala se predlaga, da se družbe izvzame iz obveznosti priprave izvedenskega poročila o vložku, ki ni bil plačan v denarju.

3.6

V skladu s pomembnim predlogom glede objavljanja poročil o združitvah in delitvah se priporoča uporaba novih tehnologij in interneta, ki bodo omogočili seznanjanje s temi poročili.

3.7

V zvezi z zaščito upnikov predlog direktive spreminja njihovo sedanjo pravico, da nasprotujejo združitvam ali delitvam, dokler ni zajamčeno plačilo njihovih posojil. Vendar pa je pri čezmejnih združitvah treba pripraviti izvedensko poročilo o vložku, ki ni bil plačan v denarju, da se zagotovi vrednost, ki bi bila iztožljiva na sodiščih v različnih državah članicah, kjer imajo podjetja sedež, in s tem zaščiti upnike.

4.1

EESO meni, da je poenostavitev zakonodaje EU – zlasti prava družb – na splošno pozitiven ukrep, ker so evropske družbe in predvsem MSP, ki so pomemben sestavni del gospodarstva EU, preobremenjena z birokracijo. EESO je že poudaril, da ta proces poenostavitve nikakor ne sme povzročiti pravne negotovosti za akterje na enotnem trgu.

4.2

Odbor razume interes Komisije, da zaščiti delničarje kot lastnike družbe, vendar ne sme zapostaviti drugih zainteresiranih strani, na pravice katerih bi lahko vplivali pravni posli. Zato Odbor razume in podpira stališče (10) Evropskega parlamenta ki je poudaril potrebo po upoštevanju interesov vseh zainteresiranih strani (vlagateljev, lastnikov, upnikov in zaposlenih). EESO je to stališče (11) že izrazil in še enkrat poudarja, da je treba poskušati ohraniti preglednost in zaupanje ekonomskih in socialnih akterjev v evropski enotni trg.

4.3

Upoštevati je treba naslednje kritike o predlagani poenostavitvi zahtev za poročanje za združitve in delitve, ki omogočajo, da so delničarjem in upnikom dokumenti dostopni na internetu namesto, da so objavljeni v registru (to velja tudi za čezmejne združitve). Prvič, spremembe se ne more obravnavati kot zaščite pravic delničarjev ali upnikov, v kolikor se s tem izgubi javni značaj, ki je značilen za registracijo dokumentov, in drugič, te informacije ne bo več mogoče uporabiti kot zanesljiv dokaz v katerem koli sporu. Odbor je tako prepričan, da mora zagotavljanje preglednosti v tej vrsti posla prevladovati nad prihrankom stroškov, in zato meni, da je treba to načelo zaščititi bolj učinkovito.

4.4

Vendar pa je po mnenju EESO smiselno, da se računovodska poročila za družbe (12), ki kotirajo na borzi, ne podvajajo, ker so pripravljena v skladu z veljavnimi določbami in ker vključujejo tudi organe za nadzor trga vrednostnih papirjev. Vendar pa se zdi, da razširitev tega ukrepa na druge družbe, ki ne kotirajo na borzi, ko se vsi delničarji iz vseh udeleženih družb soglasno strinjajo, izkrivlja namen zakonodaje. Če so računovodski izkazi družbe že na voljo in če so v skladu z zakonodajo, jih ni treba podvajati, kar pa ni v skladu s členom 9 (ii)(b) tretje direktive, kjer se lahko priprava poročila opusti, če se delničarji soglasno strinjajo.

4.5

EESO meni, da je zaskrbljujoča tudi predlagana sprememba Druge direktive 77/91/EGS, ki se pridružuje predhodnim spremembam. Predlaga se, da se člen 10 – vložek, ki ni bil plačan v denarju, in ocena neodvisnega izvedenca – ne uporablja v primeru združitev ali delitev in da se za izvedenska poročila uporabljajo posebna pravila. EESO meni, da poročilo določa, koliko kapitala pripada vsakemu delničarju in da kapital pomeni višino odgovornosti družbe tretjim stranem. EESO še vedno vztraja na svojem stališču o preglednosti, predvsem o zaščitnih ukrepih, ki bi jih morali uporabljati za vse zainteresirane strani in druge, na katere se ti posli nanašajo. Če ni vsaj „objektivnega“ poročila o premoženju družbe, izraženem v vrednosti nominalnega deleža kapitala družbe, to zagotovo ni dober začetek.

4.6

Možnost za upnike, da nasprotujejo združitvam ali delitvam, dokler ne dobijo jamstva za plačilo (če imajo dokazilo o neporavnanih obveznostih družb, ki sodelujejo v teh pravnih poslih), je bil eden od načinov za ohranitev zaupanja v tržne posle in zagotovilo, da ti potekajo nemoteno. Zahteva, da lahko upniki pri ustreznem upravnem ali sodnem organu zaprosijo za zadostne zaščitne ukrepe, če lahko verodostojno prikažejo, da je zaradi predlagane delitve ogrožena varnost njihovih zahtevkov in da družba ni zagotovila ustreznih zaščitnih ukrepov (člen 12(2) Direktive 82/891/EGS)), dejansko zmanjšuje zaščito upnikov. Taka sprememba dokaznega bremena bi nas morala spodbuditi k razmisleku o smiselnosti te spremembe: tržni posli, ki so bili do zdaj rutinski, bodo postali bolj zapleteni, kar bi lahko povečalo število postopkov, ki so izvršljivi s pravno zavezujočimi jamstvi.