52008PC0627

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 9.10.2008

COM(2008)627 konč.

2008/0190 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne

o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja, spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES ter razveljavitvi Direktive 2000/46/ES

(Besedilo velja za EGP)

(predložila Komisija) {SEC(2008) 2572}{SEC(2008) 2573}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Ozadje predloga

Cilji predloga

Stranke in podjetja v Evropski uniji vse pogosteje uporabljajo elektronski denar, ki šele zdaj uspešno zamenjuje druga plačilna sredstva v nekaterih državah članicah pri nekaterih vrstah plačil. Vendar elektronski denar še vedno ne zagotavlja vseh zmogljivosti, ki so bile pričakovane pred osmimi leti, ko je bila sprejeta Direktiva 2000/46/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (v nadaljevanju „Direktiva o elektronskem denarju“)[1].

Ocena uporabe te direktive[2] je pokazala, da so bile nekatere njene določbe očitno ovira za vzpostavitev trga elektronskega denarja, saj so ovirale tehnološke inovacije. Podatki o omejenem številu institucij za izdajo elektronskega denarja, ki imajo polno dovoljenje, in o majhni količini izdanega elektronskega denarja kažejo, da elektronski denar v večini držav članic še ni zares uveljavljen.

Zdaj, ko je bil s sprejetjem Direktive 2007/64/ES o plačilnih storitvah na notranjem trgu (v nadaljevanju „Direktiva o plačilnih storitvah“)[3] na ravni Skupnosti vzpostavljen sodoben in celovit pravni okvir za plačilne storitve, je treba nujno sprejeti nadaljnje ukrepe, da se spodbudi nastanek resničnega enotnega trga za storitve v zvezi z elektronskim denarjem v Evropski uniji.

Predlog Komisije je osredotočen na posodobitev določb Direktive o elektronskem denarju in se posebej nanaša na režim skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja, da se zagotovi usklajenost z režimom skrbnega in varnega poslovanja plačilnih institucij iz Direktive o plačilnih storitvah. Cilj predloga je omogočiti oblikovanje novih, inovativnih in varnih storitev izdaje elektronskega denarja, zagotoviti dostop do trga novim udeležencem in spodbuditi resnično in učinkovito konkurenco med vsemi udeleženci na trgu. Inovacije na plačilnem trgu bodo ustvarile vidne koristi za potrošnike, podjetja in širše evropsko gospodarstvo. Ustvarjalne rešitve bodo spodbudile hitro izvrševanje plačil, praktičnost uporabe in nove funkcionalnosti za elektronsko družbo 21. stoletja.

Splošno ozadje

Sedanja količina elektronskega denarja je nezadovoljivo majhna, predvsem zato, ker število novih udeležencev na plačilnem trgu po sprejetju Direktive o elektronskem denarju ni izpolnilo pričakovanj. Zato se v večini držav članic elektronski denar še ne obravnava kot verodostojna zamenjava za gotovino. Zmogljivosti trga elektronskega denarja še vedno niso v celoti izkoriščene, saj to plačilno sredstvo ni bistveno prispevalo k povečevanju potrošnje ljudi in gospodarske rasti. Avgusta 2007 je elektronski denar v obtoku znašal le 1 milijardo EUR v primerjavi s 637 milijardami EUR gotovine v obtoku. Ob koncu leta 2007 je bilo zabeleženih 20 institucij za izdajo elektronskega denarja in 127 subjektov z odobreno opustitvijo.

Sedanja direktiva o elektronskem denarju je bila sprejeta kot odgovor na nastanek novih kategorij predplačniških plačilnih instrumentov v okviru hitrih sprememb v poslovnem okolju, povezanih z revolucijo informacijske tehnologije. Namen Direktive o elektronskem denarju je bil odpreti trg za izdajo elektronskega denarja z ustanavljanjem „institucij za izdajo elektronskega denarja“, ki delujejo v skladu s posebnim režimom skrbnega in varnega poslovanja. Njen cilj je bil vzpostaviti jasen pravni okvir, zasnovan za krepitev enotnega trga za elektronska plačila in spodbujanje konkurence ob sočasnem zagotavljanju ustrezne stopnje nadzora skrbnega in varnega poslovanja. Vendar pa so nekatere pomanjkljivosti Direktive preprečile dosego pričakovanih rezultatov. Te pomanjkljivosti so bile opredeljene v oceni Direktive o elektronskem denarju, zadevajo pa predvsem neustreznost pravega okvira ter pravil skrbnega in varnega poslovanja za institucije za izdajo elektronskega denarja v sedanji direktivi.

Prvi sklop težav je povezan z nejasno opredelitvijo elektronskega denarja in področjem uporabe Direktive, kar povzroča pravno negotovost in ovira razvoj trga. Drugi sklop se nanaša na neskladen pravni okvir z nesorazmernim režimom skrbnega in varnega poslovanja, neskladne opustitve in postopke za poslovanje v drugih državah članicah ter uporabo pravil za preprečevanje pranja denarja za storitve v zvezi z elektronskim denarjem. Ta splošna pravna neskladnost se bo povečala z izvajanjem določb Direktive o plačilnih storitvah (do novembra 2009), ker se nekatere zahteve za režim skrbnega in varnega poslovanja plačilnih institucij bistveno razlikujejo od tistih, ki se danes uporabljajo za institucije za izdajo elektronskega denarja (npr. za institucije za izdajo elektronskega denarja danes velja načelo izključnosti dejavnosti, medtem ko za plačilne institucije to načelo ne bo veljalo).

V preteklosti so plačilne storitve opravljale banke, katerih poslovanje je bilo urejeno z bančnimi direktivami EU. Te so bile leta 2006 spremenjene in nadomeščene z Direktivo 2006/48/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovana Direktiva 2000/12/ES)[4] in Direktivo 2006/49/ES o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (preoblikovana Direktiva 93/6/EGS)[5] – v nadaljevanju „Direktiva o kapitalskih zahtevah“.

Elektronski denar lahko izdajajo institucije za izdajo elektronskega denarja (ki so za namene Direktive o kapitalskih zahtevah obravnavane kot kreditne institucije „s posebnim namenom“), katerih poslovanje je urejeno z Direktivo o elektronskem denarju. Kreditne institucije, katerih delovanje je urejeno z Direktivo o kapitalskih zahtevah, lahko prav tako izdajajo elektronski denar v okviru Direktive o elektronskem denarju. Ponudnik, ki želi izdajati elektronski denar, ima danes tako dve možnosti:

- lahko zaprosi za dovoljenje kot institucija za izdajo elektronskega denarja na podlagi Direktive o elektronskem denarju; ali

- zaprosi za dovoljenje kot kreditna institucija s polnim obsegom.

Direktiva o plačilnih storitvah zagotavlja pravno podlago za vzpostavitev enotnega plačilnega trga na ravni celotne EU. Njen cilj je uvedba sodobnega in celovitega sklopa pravil, ki se uporabljajo za vse plačilne storitve v Evropski uniji. Države članice jo bodo morale izvesti najpozneje do 1. novembra 2009. V okviru Naslova II Direktive o plačilnih storitvah je bila oblikovana nova kategorija ponudnikov plačilnih storitev, in sicer „plačilne institucije“. Za plačilne institucije velja poseben režim skrbnega in varnega poslovanja, ki se razlikuje od režima institucij za izdajo elektronskega denarja in kreditnih institucij. Vendar plačilne institucije ne smejo izdajati elektronskega denarja. Prav tako ne smejo sprejemati depozitov uporabnikov plačilnih storitev, dovoljeno pa jim je uporabljati sredstva, ki jih od uporabnikov plačilnih storitev prejmejo samo za opravljanje plačilnih storitev, navedenih v Prilogi k Direktivi o plačilnih storitvah. Dejavnost izdajanja elektronskega denarja v Prilogi k Direktivi o plačilnih storitvah ni navedena, je pa vsebovana v eni od postavk Priloge I k Direktivi 2006/48/ES.

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Skupnosti

Pristop je usklajen s politikami in cilji, da se vzpostavi pravi notranji trg za finančne storitve, in prispeva k oblikovanju enotnega območja plačil v eurih (SEPA). Usklajen je tudi z lizbonsko agendo, saj bo pregled Direktive o elektronskem denarju spodbudil tehnološke inovacije ter prispeval k rasti in zaposlovanju.

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Na podlagi klavzule o pregledu Direktive o elektronskem denarju (člen 11) je Komisija v začetku leta 2005 začela ocenjevanje. Za izvedbo te ocene so službe Komisije julija 2005 začele javno posvetovanje. Na podlagi ocenjevalne študije in javnega posvetovanja so službe Komisije julija 2006 objavile delovni dokument svojih služb o pregledu Direktive o elektronskem denarju[6].

Z državami članicami in zainteresiranimi stranmi so redno potekala posvetovanja o ciljih in vsebini predloga. Med decembrom 2007 in junijem 2008 sta o pregledu Direktive o elektronskem denarju razpravljali dve strokovni skupini za plačila manjših vrednosti, in sicer Državna strokovna skupina za plačilni sistem (Payment System Government Expert Group) in Skupina za plačilni trg (Payment System Market Group). Poleg tega so redno potekale dvostranske razprave z državami članicami, Evropsko centralno banko, plačilnim sektorjem (banke, institucije za izdajo elektronskega denarja in ponudniki mobilnih plačilnih storitev), potrošniškimi organizacijami itd.

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Glavne ugotovitve ocenjevalnega poročila in javnega posvetovanja so povzete v delovnem dokumentu služb Komisije o pregledu Direktive o elektronskem denarju, ki je bil objavljen julija 2006[7]. Večina vprašancev je menila, da je revizija Direktive potrebna, ker naj bi bile nekatere določbe očitno ovira za razvoj trga elektronskega denarja.

Med postopkom pregledovanja so zainteresirane strani izrazile skrb, da se s sedanjo direktivo pojavlja pravna negotovost zaradi nejasne opredelitve elektronskega denarja in nejasnega obsega uporabe Direktive.

Poleg tega je poročilo o pregledu pokazalo, da so visoke kapitalske zahteve ter nekatere omejitve (npr. glede obsega dejavnosti institucij za izdajo elektronskega denarja) in zahteve, določene z Direktivo o elektronskem denarju, ovira za razvoj trga elektronskega denarja.

Glavni prispevki javnega posvetovanja so na voljo na: http://circa.europa.eu/Public/irc/markt/markt_consultations/library?l=/financial_services/e-money_directive&vm=detailed&sb=Title.

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Komisija se je med pripravo tega predloga pogosto opirala na zunanja izvedenska mnenja. Ocenjevalna študija, ki so jo izvedli zunanji svetovalci, javno posvetovanje in prispevek dveh strokovnih skupin so zagotovili dragoceno strokovno znanje. Organizirano je bilo posebno srečanje s sektorjem elektronskega denarja in Evropsko centralno banko.

Ocena učinka

Preučena je bila vrsta rešitev za odpravo težav, ki vplivajo na storitve v zvezi z elektronskim denarjem, in za dosego zastavljenih ciljev. Kot je navedeno v oddelku 3, sta glavni težavi povezani z:

1. opredelitvijo elektronskega denarja in področjem uporabe Direktive o elektronskem denarju;

2. neustreznostjo pravnega okvira (režim skrbnega in varnega poslovanja, opustitve, pravila za preprečevanje pranja denarja).

Na podlagi začetnega pregleda različnih možnosti politike glede na cilje politike je bilo ocenjenih pet ključnih možnosti politike: 1) neukrepanje; 2) izdaja preprostih napotkov; 3) uporaba režima skrbnega in varnega poslovanja plačilnih institucij pri institucijah za izdajo elektronskega denarja; 4) uporaba posebnega režima skrbnega in varnega poslovanja pri institucijah za izdajo elektronskega denarja; 5) razveljavitev Direktive o elektronskem denarju.

Na podlagi ocene možnosti politike je prevladalo mnenje, da bi bila uskladitev z Direktivo o plačilnih storitvah, ki je predvidena tako v možnosti politike 3 kot v možnosti politike 4, najprimernejša pot naprej. Po pričakovanjih bosta imeli obe možnosti pozitiven učinek na razvoj trga elektronskega denarja v smislu količine elektronskega denarja v obtoku (mogoče povečanje do 10 milijard EUR) in števila institucij (do 120 institucij za izdajo elektronskega denarja).

Glavni prednosti možnosti politike 4 sta razpoložljivost posebnega režima skrbnega in varnega poslovanja, ki ustreza tveganjem institucij za izdajo elektronskega denarja, in ohranitev sedanjih poročevalnih zahtev za institucije za izdajo elektronskega denarja, da se zagotovi spremljanje trga. Slabost te možnosti je večje upravno breme, ki pa kljub temu ostaja sorazmerno s ciljem politike.

Prednost možnosti politike 3, s katero se uporabijo zahteve skrbnega in varnega poslovanja plačilnih institucij, je zmanjšanje upravnega bremena, ker poročanje ne bi bilo potrebno. Njena glavna slabost je oteženo spremljanje trga. Poleg tega je zadevni režim skrbnega in varnega poslovanja posredno povezan s tveganji institucij za izdajo elektronskega denarja, kar zadeva obseg plačil, saj se elektronski denar uporablja za izvrševanje plačil.

Z možnostjo politike 1 (neukrepanje) ali možnostjo politike 2 (izdaja napotkov) bi po prenosu Direktive o plačilnih storitvah v letu 2009 zapletenost pravnega okvira ostala enaka, nadaljnji razvoj trga pa bi bil oviran. Uporaba možnosti 5 (razveljavitev Direktive) bi povzročila pravno negotovost in ovire za razvoj novih storitev v zvezi z elektronskim denarjem.

Ocena učinka, ki jo je izvedla Komisija, je na voljo na:

http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/impact/docs/SEC_2008_..._1_en.pdf.

Pravni elementi predloga

Povzetek predlaganih ukrepov

Novi predlog ima povsem novo strukturo. Ob upoštevanju želene uskladitve z Direktivo o plačilnih storitvah in dejstva, da so bile vse določbe spremenjene, bo sedanja direktiva o elektronskem denarju razveljavljena in nadomeščena z novim predlogom.

Večje spremembe, ki bodo uvedene s predlogom, so naslednje:

Člena 1 in 2 : Razjasnitev področja uporabe Direktive in opredelitve elektronskega denarja

S sedanjo direktivo se pojavlja pravna negotovost glede njene uporabe za nekatere poslovne modele, direktiva pa tudi ovira razvoj novih in inovativnih storitev. Kot je predlagano v poročilu o pregledu, je razjasnitev opredelitev „elektronskega denarja“ in „institucije za izdajo elektronskega denarja“ potrebna za odpravo pomislekov glede tega, za katere poslovne modele velja Direktiva in katere storitve so urejene z Direktivo 2007/64/ES. Predlaga se tehnično nevtralna in preprostejša opredelitev „elektronskega denarja“.

Členi 3, 6, 7, in 9 : Revizija zahtev skrbnega in varnega poslovanja

Sedanji režim skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja je tesno povezan z režimom skrbnega in varnega poslovanja kreditnih institucij iz Direktive 2006/48/ES. Na podlagi kvalitativne ocene tveganja, izvedene v tej oceni učinka, Komisija meni, da so sedanje zahteve skrbnega in varnega poslovanja previsoke glede na tveganje dejavnosti. Da bi olajšali morebitno prihodnje vključevanje določb te direktive v Direktivo 2007/64/EC in ob upoštevanju tesne medsebojne povezanosti med elektronskim denarjem in elektronskimi plačili, je pomembno zagotoviti brezhibno usklajenost med zadevnima režimoma plačilnih institucij in institucij za izdajo elektronskega denarja. Predlog zato vključuje naslednje prilagoditve:

Uporaba kvalitativnih zahtev skrbnega in varnega poslovanja iz Naslova II Direktive 2007/64/ES za institucije za izdajo elektronskega denarja (člen 3). To vključuje postopek za pridobitev dovoljenja iz Direktive 2007/64/ES, po katerem morajo institucije za izdajo elektronskega denarja pristojnim organom matične države članice predložiti prošnjo, ki med drugim vsebuje program poslovanja, poslovni načrt ter dokazila o ustanovnem kapitalu in ureditvi upravljanja. Pristojni organi v treh mesecih od prejema prošnje obvestijo institucijo, ali je bilo dovoljenje odobreno ali zavrnjeno.

Znižanje zahteve glede ustanovnega kapitala z 1 milijona EUR na 125 000 EUR (člen 6). Komisija meni, da je zahtevani ustanovni kapital previsok in nesorazmeren glede na tveganje storitve. Visok ustanovni kapital je velika ovira za manjša podjetja (zlasti podjetja z odobreno opustitvijo), ki želijo zaprositi za dovoljenje in postati institucija za izdajo elektronskega denarja.

Zamenjava sedanjih zahtev glede tekočega kapitala z novimi metodami izračuna, ki temeljijo na vrsti in profilu tveganja institucije za izdajo elektronskega denarja (člen 7).

Člena 8 in 9 : Zahteve glede dejavnosti in zaščitnih ukrepov

Danes je institucijam za izdajo elektronskega denarja na podlagi člena 1(4) Direktive prepovedano opravljati dejavnosti, ki ne zadevajo izdaje elektronskega denarja in s tem tesno povezanih storitev. Ta omejitev dejavnosti ni v skladu s pristopom neizključnosti za plačilne institucije, ki lahko po Direktivi 2007/64/ES opravljajo neplačilne storitve (npr. maloprodajne ali telekomunikacijske dejavnosti). Priporoča se bolj usklajen pristop. Institucije za izdajo elektronskega denarja ne bi smele biti nujno omejene na izdajanje elektronskega denarja, zato bi morale zahteve glede zaščitnih ukrepov, kot so tiste, ki so navedene v členu 9 Direktive 2007/64/ES, veljati v primerih hibridnih institucij za izdajo elektronskega denarja.

Člen 5 : Unovčljivost

Potrebna je razjasnitev o uporabi zahtev glede unovčljivosti (možnost, da potrošnik kadar koli zahteva vračilo elektronskega denarja z nakazilom ali v gotovini) in zlasti o njihovi uporabi za mobilne telekomunikacije. Potrošniki bi morali imeti pravico do unovčenja sredstev v vsakem trenutku, storitev pa bi morala biti brezplačna, če se unovčenje izvrši v celoti. Če je unovčenje delno in se izvaja pred prenehanjem veljavnosti pogodbe, lahko izdajatelj imetniku zaračuna pristojbino, ki mora biti sorazmerna s stroški storitve.

Člen 10 : Opustitev

V poročilu o pregledu je bilo ugotovljeno, da je treba vzpostaviti ravnotežje med olajševanjem dostopa do trga, zagotavljanjem ustreznih zaščitnih ukrepov in izogibanjem izkrivljanju konkurence. Prav tako je treba zagotoviti spodbudo za institucije, ki poslujejo z odobreno opustitvijo, a načrtujejo širitev v institucije s polnim dovoljenjem. Predlaga se, da se režim opustitve za elektronski denar uskladi z režimom iz člena 26 Direktive 2007/64/ES. Na tako spremembo je treba gledati v okviru nižjih vstopnih zahtev za institucije za izdajo elektronskega denarja.

Člen 16 : Pravila glede pranja denarja

Glede na majhne povprečne zneske, ki so vključeni v transakcije elektronskega denarja, bi se polna uporaba zahtev glede identifikacije in vodenja evidence lahko zdela nesorazmerna, če se upoštevajo visoki upravni stroški teh zahtev za plačilni sektor v okviru spletnih ali mobilnih plačil majhnih vrednosti. Sedanja direktiva ne vsebuje posebnih določb glede preprečevanja pranja denarja. Vendar je bil z Direktivo 2005/60/ES uveden poenostavljen režim skrbnega preverjanja strank, ki se uporablja za elektronski denar, podoben režim pa je bil vključen v Uredbo o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev. Predlaga se uskladitev teh majhnih zneskov z zneski iz členov 34 in 53 Direktive 2007/64/ES in torej povečanje mejnih zneskov iz člena 11(5)(d) Direktive 2005/60/ES. Ta ukrep bi prispeval k preprečevanju dvojne identifikacije, kadar gre za račune. Poleg tega bi spremljevalni ukrepi, sprejeti v plačilnem sektorju, prispevali k zmanjšanju tveganja. To bi bilo v skladu s samoregulativnim pristopom na področju plačil (npr. SEPA).

Člen 17 : Spremembe Direktive 2006/48/ES

Institucije za izdajo elektronskega denarja ne sprejemajo depozitov. Sprejemanje depozitov ostaja izključno v domeni kreditnih institucij. Vendar pa je institucije za izdajo elektronskega denarja primerno obravnavati kot „finančne institucije“ za namene Direktive o kapitalskih zahtevah 2006/48/ES. Da bi to izrazili in kreditnim institucijam zagotovili nadaljnje izdajanje elektronskega denarja, se spremembe vnesejo v člen 4(5) in Prilogo I Direktive o kapitalskih zahtevah.

Pravna podlaga

Pravna podlaga predloga sta člena 47(2) in 95 Pogodbe ES.

Načelo subsidiarnosti

Upošteva se načelo subsidiarnosti. V skladu s tem načelom se ukrepi na ravni Skupnosti sprejmejo samo, če država članica sama ne more ustrezno doseči zastavljenih ciljev.

Z Direktivo 2000/46/ES je bil vzpostavljen enotni trg za zagotavljanje elektronskega denarja v Evropski uniji. Vendar pa nekatere ovire ostajajo in treba jih je odpraviti na vseevropski ravni. Elektronsko poslovanje je globalnega značaja in samo nacionalne rešitve bi bile ovira za razvoj elektronskega denarja. Primeren je pristop na ravni celotne Skupnosti, ker morajo biti veljavna pravila in načela enaka v vseh državah članicah, da se dosežejo pravna gotovost in enaki konkurenčni pogoji za vse udeležence na trgu.

Načelo sorazmernosti

V predlogu se upošteva načelo sorazmernosti, ker je njegov cilj zagotoviti popolno uskladitev samo tistih elementov, ki so potrebni, da se odpravijo ovire za razvoj enotnega trga elektronskega denarja, in ki so bili opredeljeni med odprtim posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi.

Za vsa predlagana pravila so bili opravljeni preskus sorazmernosti in temeljita posvetovanja, da se zagotovi ustrezna in sorazmerna ureditev. To se odraža zlasti v pravilih za skrbno in varno poslovanje institucij za izdajo elektronskega denarja, opustitvi in določbah o unovčljivosti.

Izbira instrumenta

Še naprej so potrebni ureditveni ukrepi, da se zagotovi pravni okvir za uskladitev nadzora skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja v obsegu, potrebnem zlasti za njihovo dobro, skrbno in varno poslovanje ter finančno celovitost. Zato Komisija predlaga ohranitev istega instrumenta (direktive).

Komisija predlaga uporabo direktive in ne uredbe, ker je direktiva primernejša za usklajevanje veljavnih zakonodaj. Poleg tega je skladna s predhodnim instrumentom, izbranim za uskladitev pravil na tem področju, in z drugimi instrumenti, sprejetimi na sorodnih področjih, kot je Direktiva o plačilnih storitvah.

Proračunske posledice

Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti.

DODATNE INFORMACIJE

Simulacija, pilotna faza in prehodno obdobje

V skladu z določbami iz Naslova II Direktive bo za nekatere že ustanovljene institucije za izdajo elektronskega denarja določeno prehodno obdobje.

Poenostavitev

Predlog predvideva poenostavitev zakonodaje, poenostavitev upravnih postopkov za javne organe (ES ali nacionalne) in poenostavitev upravnih postopkov za zasebne subjekte.

Nadzor institucij za izdajo elektronskega denarja bo potekal po usklajenem in celovitem pristopu, skladnim s pristopom za plačilne institucije, in z enakimi pravili za vse države članice. To bo pomagalo poenostaviti upravne postopke.

Pristop popolne uskladitve v predlogu poenostavlja postopke za zasebne subjekte.

Razveljavitev veljavne zakonodaje

S sprejetjem predloga bo razveljavljena veljavna zakonodaja. Ta direktiva bo nadomestila Direktivo 2000/46/ES.

2008/0190 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne

o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja, spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES ter razveljavitvi Direktive 2000/46/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega in tretjega stavka člena 47(2) in člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[8],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[9],

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke[10],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

3. Direktiva 2000/46/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja[11] je bila sprejeta kot odgovor na nastanek novih predplačniških elektronskih plačilnih proizvodov, njen namen pa je bil vzpostaviti jasen pravni okvir, zasnovan za krepitev enotnega trga ob zagotavljanju ustrezne stopnje nadzora skrbnega in varnega poslovanja.

4. Komisija je predstavila poročilo[12], v katerem je bila izpostavljena potreba po reviziji Direktive 2000/46/ES, ker naj bi bile nekatere njene določbe ovira za vzpostavitev resničnega enotnega trga za storitve v zvezi z elektronskim denarjem.

5. Z Direktivo 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu[13] je bil vzpostavljen sodoben in celovit pravni okvir za plačilne storitve, vključno z uskladitvijo nacionalnih določb o zahtevah glede skrbnega in varnega poslovanja za novo kategorijo ponudnikov plačilnih storitev, tj. plačilne institucije.

6. Da bi odpravili ovire za vstop na trg ter olajšali ustanavljanje in poslovanje institucij za izdajo elektronskega denarja, je treba pregledati pravila, ki veljajo za te institucije, in zagotoviti enake konkurenčne pogoje za vse ponudnike plačilnih storitev.

7. Uporabo te direktive je primerno omejiti na ponudnike plačilnih storitev, ki izdajajo elektronski denar. Direktiva se ne sme uporabljati za predplačniške instrumente, katerih načini uporabe so omejeni, bodisi zato, ker imetniku dopuščajo nakup blaga ali storitev samo v prostorih izdajatelja ali v okviru omejene mreže ponudnikov storitev na podlagi neposrednega trgovinskega sporazuma s poklicnim izdajateljem, bodisi zato, ker jih je mogoče uporabljati samo za nakup omejenega izbora blaga ali storitev. Za instrument se šteje, da se uporablja v okviru „omejene mreže“, če ga je mogoče uporabljati samo za nakup blaga in storitev v posebni trgovini, verigi trgovin ali za omejen izbor blaga ali storitev, ne glede na zemljepisno lego prodajnega mesta. Primeri takih instrumentov so kartice trgovin, kartice za nakup goriva, članske kartice, kartice za javni prevoz in boni za prehrano. Instrumenti, ki jih je mogoče uporabljati v navedenih trgovinah, ne smejo biti izvzeti, ker so praviloma zasnovani za mrežo ponudnikov storitev, ki se nenehno širi. Nazadnje, Direktiva se ne sme uporabljati za plačilne transakcije za nakup digitalnega blaga ali storitev, ki jim operater na podlagi njihovega značaja dodaja stvarno vrednost, npr. v obliki funkcij dostopa, iskanja ali prenosa, če je mogoče zadevno blago ali storitev uporabljati samo z digitalno napravo, kot je mobilni telefon ali računalnik.

8. Primerno je določiti jasno opredelitev elektronskega denarja, da bo ta tehnično nevtralna. Ta opredelitev mora pokrivati vse primere, v katerih ponudnik plačilnih storitev izda predplačniško shranjeno vrednost v zameno za sredstva.

9. Opredelitev mora pokrivati elektronski denar, ki je shranjen bodisi v plačilni napravi, ki jo ima imetnik, bodisi v oddaljenem strežniku, kjer z elektronskim denarjem upravlja imetnik prek plačilnega računa, odprtega pri ponudniku plačilnih storitev. Ta opredelitev mora biti dovolj široka, da se prepreči oviranje tehnoloških inovacij in da pokriva ne le sisteme elektronskega denarja, ki so na elektronskem trgu na voljo danes, temveč tudi tiste, ki bi lahko bili razviti v prihodnosti.

10. Režim za nadzor skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja je treba pregledati in bolj uskladiti s tveganji, s katerimi se soočajo te institucije. Prav tako ga je treba uskladiti z režimom za nadzor skrbnega in varnega poslovanja, ki se uporablja za plačilne institucije na podlagi Direktive 2007/64/ES.

11. Izdajanje elektronskega denarja v skladu z Direktivo 2006/48/ES samo po sebi ni dejavnost sprejemanja depozitov, saj se njegova posebna lastnost elektronskega nadomestka za kovance in bankovce po vsej verjetnosti uporablja samo za izvrševanje plačil omejenih vrednosti in ne kot način varčevanja. Pogoji za odobritev in ohranjanje dovoljenja institucij za izdajo elektronskega denarja morajo vsebovati zahteve skrbnega in varnega poslovanja, ki so sorazmerne z operativnimi in finančnimi tveganji, s katerimi se soočajo taki subjekti pri svojem poslovanju, povezanim z izdajo elektronskega denarja, ki se izvaja neodvisno od vseh drugih komercialnih dejavnosti institucije za izdajo elektronskega denarja.

12. Treba je oblikovati režim za ustanovni kapital v povezavi s tekočim kapitalom, da se zagotovita ustrezna raven zaščite potrošnikov ter dobro, skrbno in varno poslovanje institucij za izdajo elektronskega denarja. Glede na svojevrstnost elektronskega denarja je treba omogočiti dodatno metodo za izračun tekočega kapitala, vendar ohraniti diskrecijsko pravico nadzornih organov za zagotovitev, da so enaka tveganja obravnavana na enak način za vse ponudnike plačilnih storitev. Poleg tega je treba določiti, da se sredstva strank vodijo ločeno od sredstev, ki jih institucija za izdajo elektronskega denarja uporablja za druge poslovne dejavnosti. Prav tako je treba za institucije za izdajo elektronskega denarja določiti učinkovita pravila za preprečevanje pranja denarja in preprečevanje financiranja terorizma.

13. Da bi zagotovile skrbno in varno poslovanje, morajo države članice poskrbeti, da lahko elektronski denar izdajajo samo institucije za izdajo elektronskega denarja, ki so ustrezno odobrene v skladu s to direktivo, kreditne institucije, ki so odobrene v skladu z Direktivo 2006/48/ES, ter v nekaterih okoliščinah nacionalne centralne banke in drugi nacionalni organi.

14. Da se ohrani zaupanje uporabnikov, mora biti elektronski denar unovčljiv. Unovčljivost sama po sebi ne pomeni, da je treba sredstva, prejeta v zamenjavo za elektronski denar, obravnavati kot depozite ali druga vračljiva sredstva v smislu Direktive 2006/48/ES. Unovčenje mora biti vedno mogoče v vsakem trenutku in v višini nominalne vrednosti. Unovčenje celotnega zneska mora biti vedno brezplačno. Delno unovčenje lahko pomeni stroške za izdajatelja, zato lahko ta za to storitev zaračuna sorazmerno pristojbino na podlagi stroškov. To ne posega v nacionalne zakonodaje o davčnih ali socialnih zadevah ali v katero koli obveznost izdajatelja na podlagi drugih zadevnih zakonodaj Skupnosti ali držav članic, kot so pravila za preprečevanje pranja denarja ali financiranja terorizma, kakršni koli ukrepi za zamrznitev sredstev ali kakršni koli posebni ukrepi, povezani s preprečevanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj.

15. Državam članicam je primerno omogočiti, da opustijo uporabo nekaterih določb te direktive za institucije, ki izvršujejo samo omejeno količino plačilnih transakcij. Institucije, za katere velja taka opustitev, na podlagi te direktive ne smejo imeti pravice do ustanavljanja ali opravljanja čezmejnih storitev in teh pravic ne smejo uveljavljati posredno kot članice plačilnega sistema. Vendar pa je zaželena registracija podatkov o vseh subjektih, ki opravljajo storitve v zvezi z elektronskim denarjem, vključno z institucijami z odobreno opustitvijo. V ta namen morajo države članice take subjekte vnesti v register institucij za izdajo elektronskega denarja, pri čemer se ne upošteva vseh ali nekaterih pogojev za odobritev dovoljenja.

16. Zaradi pravne gotovosti je treba sprejeti prehodne ureditve, s katerimi se zagotovi, da lahko institucije za izdajo elektronskega denarja, ki so začele opravljati svojo dejavnost v skladu z nacionalnimi zakoni, s katerimi je bila v domačo zakonodajo prenesena Direktiva 2000/46/ES, nadaljujejo to dejavnost v zadevni državi članici v danem obdobju. To obdobje mora biti daljše za subjekte, ki jim je bila odobrena opustitev iz člena 8 Direktive 2000/46/ES.

17. Ta direktiva uvaja novo opredelitev elektronskega denarja, za katerega izdajanje je mogoče uporabiti odstopanja iz členov 34 in 53 Direktive 2007/64/ES, zato je treba skladno s tem spremeniti tudi poenostavljeni režim skrbnega preverjanja strank za institucije za izdajo elektronskega denarja iz Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma[14].

18. V skladu z Direktivo 2006/48/ES se institucije za izdajo elektronskega denarja obravnavajo kot kreditne institucije, čeprav ne morejo niti sprejemati depozitov javnosti niti odobriti kreditov iz prejetih sredstev javnosti. Glede na sistem, ki ga uvaja ta direktiva, je primerno spremeniti opredelitev kreditne institucije v Direktivi 2006/48/ES in s tem zagotoviti, da institucije za izdajo elektronskega denarja ne bodo obravnavane kot kreditne institucije. Vendar pa mora biti kreditnim institucijam še naprej dovoljeno izdajanje elektronskega denarja in opravljanje te dejavnosti na ravni celotne Skupnosti pod pogojem medsebojnega priznavanja ter celovitega režima za nadzor skrbnega in varnega poslovanja, ki veljata zanje v skladu z zakonodajo Skupnosti na področju bančništva.

19. Določbe te direktive nadomeščajo vse ustrezne določbe Direktive 2000/46/ES, zato je treba slednjo razveljaviti.

20. Države članice ne morejo ustrezno doseči ciljev te direktive, ker njihovo izpolnjevanje zahteva uskladitev številnih različnih pravil v pravnih sistemih različnih držav članic in jih je torej lažje doseči na ravni Skupnosti, zato lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego navedenih ciljev.

21. Učinkovitost delovanja te direktive je treba pregledati. Zato mora Komisija tri leta po izteku roka za prenos te direktive pripraviti poročilo.

22. Ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za izvajanje izvedbenih pooblastil, dodeljenih Komisiji[15].

23. Zlasti je treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejetje izvedbenih določb zaradi upoštevanja tehnološkega in tržnega razvoja. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi elementi, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

NASLOV I PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1 Vsebina in področje uporabe

24. V tej direktivi so določena pravila za začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti ter nadzor skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter za dejavnost izdajanja elektronskega denarja.

25. Z izjemo člena 5 se ta direktiva ne uporablja za kreditne institucije, kakor so opredeljene v členu 4(1)(a) Direktive 2006/48/ES.

26. Ta direktiva se ne uporablja za storitve, ki temeljijo na instrumentih, ki se lahko uporabljajo za nakup blaga ali storitev samo v prostorih izdajatelja ali na podlagi trgovinskega sporazuma z izdajateljem v okviru omejene mreže ponudnikov storitev ali za omejen izbor blaga ali storitev.

27. Ta direktiva se ne uporablja za storitve, ki temeljijo na kakršni koli telekomunikacijski, digitalni ali informacijsko-tehnološki napravi, pri čemer se kupljeno blago ali storitve dobavljajo v telekomunikacijske, digitalne ali informacijsko-tehnološke naprave in naj bi se tudi uporabljale z njimi, pod pogojem, da operater telekomunikacijskega, digitalnega ali informacijsko-tehnološkega omrežja ne deluje le kot posrednik med uporabnikom plačilnih storitev ter ponudnikom blaga in storitev.

Člen 2 Opredelitve

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

28. „ institucija za izdajo elektronskega denarja “ pomeni pravno osebo, ki je v skladu z Naslovom II te direktive pridobila dovoljenje za izdajanje elektronskega denarja;

29. „ elektronski denar “ pomeni denarno vrednost v obliki zahtevka izdajatelju, ki je elektronsko shranjena in izdana na podlagi prejema denarnih sredstev za namen izvrševanja plačilnih transakcij, kakor so opredeljene v členu 4(5) Direktive 2007/64/ES, in jo sprejemajo fizične ali pravne osebe, ki niso izdajatelj;

30. „ elektronski denar v obtoku “ pomeni mesečno povprečje finančnih obveznosti predhodnih 12 mesecev v zvezi z elektronskim denarjem;

31. „ obseg plačil “ pomeni povprečje skupnega zneska izvršenih plačilnih transakcij predhodnih 12 mesecev.

NASLOV II ZAHTEVE ZA DOSTOP DO ZAČETKA OPRAVLJANJA IN OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI INSTITUCIJ ZA IZDAJO ELEKTRONSKEGA DENARJA

Člen 3 Splošna pravila za skrbno in varno poslovanje

Členi 5, od 10 do 15 in od 17 do 25 Direktive 2007/64/ES se smiselno uporabljajo za institucije za izdajo elektronskega denarja.

Člen 4 Prepoved izdaje elektronskega denarja

Države članice prepovejo izdajanje elektronskega denarja fizičnim ali pravnim osebam, ki niso:

32. institucija za izdajo elektronskega denarja, kakor je opredeljena v členu 2(1);

33. kreditna institucija, kakor je opredeljena v členu 4(1)(a) Direktive 2006/48/ES;

34. ponudnik plačilnih storitev iz člena 1(1)(e) in (f) Direktive 2007/64/ES.

Člen 5 Unovčljivost

35. Države članice zagotovijo, da izdajatelji elektronskega denarja na zahtevo imetnika v vsakem trenutku in v nominalni vrednosti unovčijo denarno vrednost elektronskega denarja, ki ga hranijo.

36. Pogoji unovčenja so jasno navedeni v pogodbi med izdajateljem in imetnikom.

37. Če se unovčenje izvaja pred datumom prenehanja veljavnosti pogodbe, se lahko unovči delni ali celotni znesek elektronsko shranjenega denarja.

38. Če se unovčenje izvaja na dan prenehanja veljavnosti pogodbe, se denarna vrednost hranjenega elektronskega denarja unovči brezplačno.

39. Izdajatelj lahko zaračuna pristojbino samo pri delnem ali celotnem unovčenju pred prenehanjem veljavnosti pogodbe. Stopnja te pristojbine je omenjena v pogodbi ter je sorazmerna in skladna z dejanskimi izdajateljevimi stroški.

Člen 6 Ustanovni kapital

40. Države članice od institucij za izdajo elektronskega denarja zahtevajo, da njihov ustanovni kapital, ki je sestavljen iz postavk, določenih v členu 57(a) in (b) Direktive 2006/48/ES, v času odobritve dovoljenja znaša vsaj 125 000 EUR.

Člen 7 Lastna sredstva

41. Poleg zahtev glede ustanovnega kapitala, kakor so določene v členu 6, države članice od institucij za izdajo elektronskega denarja zahtevajo, da imajo vedno lastna sredstva, kakor so opredeljena v členih od 57 do 61, 63, 64 in 66 Direktive 2006/48/ES.

42. Lastna sredstva institucij za izdajo elektronskega denarja se izračunajo bodisi v skladu z eno od treh metod (A, B, C), določenih v členu 8 Direktive 2007/64/ES, bodisi v skladu z metodo D, opisano v odstavku 3. Ustrezno metodo določijo pristojni organi na podlagi nacionalne zakonodaje.

43. Metoda D: če elektronski denar predstavlja največji znesek med elektronskim denarjem v obtoku in obsegom plačil, so lastna sredstva institucij za izdajo elektronskega denarja enaka najmanj vsoti naslednjih elementov:

44. 5 % dela elektronskega denarja do 5 milijonov EUR;

45. 2,5 % dela elektronskega denarja od 5 milijonov EUR do 10 milijonov EUR;

46. 2 % dela elektronskega denarja od 10 milijonov EUR do 100 milijonov EUR;

47. 1,5 % dela elektronskega denarja od 100 milijonov EUR do 250 milijonov EUR;

48. 1 % dela elektronskega denarja nad 250 milijonov EUR.

49. Na podlagi ocene postopkov za obvladovanje tveganj, podatkovnih baz o tveganju izgub in mehanizmov notranjega nadzora institucije za izdajo elektronskega denarja lahko pristojni organi od institucije za izdajo elektronskega denarja zahtevajo, da hrani znesek lastnih sredstev, ki je do 20% večji od zneska, izračunanega na podlagi metode, izbrane v skladu z odstavkom 2, ali dovolijo instituciji za izdajo elektronskega denarja, da hrani znesek lastnih sredstev, ki je do 20% manjši od zneska, izračunanega na podlagi metode, izbrane v skladu z odstavkom 2.

50. Lastna sredstva institucij za izdajo elektronskega denarja ne smejo biti manjša od zneska, zahtevanega v členu 6.

51. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje večkratne uporabe elementov, ki so sprejemljivi kot lastna sredstva, če institucija za izdajo elektronskega denarja pripada isti skupini kot neka druga institucija za izdajo elektronskega denarja, kreditna institucija, investicijska družba, družba za upravljanje premoženja ali zavarovalnica. Ta odstavek se prav tako uporablja, če institucija za izdajo elektronskega denarja poleg izdajanja elektronskega denarja opravlja tudi druge dejavnosti.

Člen 8 Dejavnosti

52. Razen izdajanja elektronskega denarja lahko institucije za izdajo elektronskega denarja opravljajo tudi katero koli izmed naslednjih dejavnosti:

53. opravljanje plačilnih storitev, navedenih v Prilogi k Direktivi 2007/64/ES;

54. odobritev kreditov v zvezi s plačilnimi storitvami iz točk 4, 5 ali 7 Priloge k Direktivi 2007/64/ES, če so izpolnjeni pogoji, določeni v členu 16(3) in (5) te direktive;

55. opravljanje operativnih in drugih povezanih pomožnih storitev, ki so tesno povezane z izdajanjem elektronskega denarja;

56. upravljanje plačilnih sistemov;

57. poslovne dejavnosti, ki niso izdajanje elektronskega denarja, ob upoštevanju veljavne zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje.

58. Sredstva, ki jih institucije za izdajo elektronskega denarja prejmejo od uporabnika plačilnih storitev v zameno za elektronski denar, niso depoziti ali druga vračljiva sredstva v smislu člena 5 Direktive 2006/48/ES. Sredstva, ki jih prejmejo za katero koli drugo plačilno storitev, niso niti depoziti ali druga vračljiva sredstva v smislu člena 5 Direktive 2006/48/ES niti elektronski denar v smislu te direktive.

59. Institucije za izdajo elektronskega denarja ne opravljajo dejavnosti sprejemanja depozitov ali drugih vračljivih sredstev v smislu člena 5 Direktive 2006/48/ES.

Člen 9 Zahteve glede zaščitnih ukrepov

60. Države članice ali njihovi pristojni organi od institucije za izdajo elektronskega denarja, ki opravlja katero koli izmed dejavnosti iz člena 8(1)(a) do (d) in se hkrati ukvarja tudi z drugimi poslovnimi dejavnostmi iz člena 8(1)(e), zahtevajo, da v skladu z določbami člena 9(1), (2) in (4) Direktive 2007/64/ES zaščiti sredstva, ki jih je prejela od uporabnikov plačilnih storitev ali prek drugega ponudnika plačilnih storitev za izvršitev plačilnih transakcij.

61. Države članice ali njihovi pristojni organi lahko zahtevajo, da tudi institucije za izdajo elektronskega denarja, ki ne opravljajo drugih poslovnih dejavnosti iz člena 8(1)(a) do (d), izpolnjujejo zahteve glede zaščitnih ukrepov iz odstavka 1 tega člena.

Člen 10 Možnosti izvzetja

62. Z izjemo členov 20, 22, 23 in 24 Direktive 2007/64/ES lahko države članice opustijo – ali to dovolijo svojim pristojnim organom – uporabo dela postopka ali celotnega postopka in pogojev, določenih v členih 3, 6, 7 in 9 te direktive, ter dovolijo pravnim osebam vpis v register institucij za izdajo elektronskega denarja, če izpolnjujejo obe naslednji zahtevi:

63. povprečje skupnega zneska plačilnih transakcij, ki jih je v predhodnih dvanajstih mesecih izvršila zadevna oseba, vključno z vsemi zastopniki, za katere prevzema polno odgovornost, ne presega 3 milijonov EUR mesečno;

64. nobena od fizičnih oseb, ki so odgovorne za upravljanje ali izvajanje dejavnosti, ni bila obsojena zaradi kaznivih dejanj pranja denarja ali financiranja terorizma ali drugih finančnih kaznivih dejanj.

Zahteva, določena v točki (a) prvega pododstavka, se oceni na podlagi predvidenega skupnega zneska plačilnih transakcij v poslovnem načrtu pravne osebe, razen če pristojni organi zahtevajo prilagoditev tega načrta.

65. Vsaka pravna oseba, registrirana v skladu z odstavkom 1, mora imeti sedež v državi članici, v kateri dejansko opravlja dejavnost.

66. Pravne osebe iz odstavka 1 se obravnavajo kot institucije za izdajo elektronskega denarja, vendar se člena 10(9) in 25 Direktive 2007/64/ES zanje ne uporabljata.

67. Države članice lahko določijo tudi, da se lahko katera koli pravna oseba, registrirana v skladu z odstavkom 1, ukvarja samo z nekaterimi dejavnostmi iz člena 8(1).

68. Pravne osebe iz odstavka 1 obvestijo pristojne organe o vsaki spremembi svojega položaja, ki zadeva pogoje iz navedenega odstavka. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da zadevne osebe, če pogoji iz odstavkov 1, 2 in 4 niso več izpolnjeni, v skladu s členom 3 v roku 30 koledarskih dni zaprosijo za dovoljenje. Vsaki taki osebi, ki v tem obdobju ni zaprosila za dovoljenje, se v skladu s členom 4 prepove izdajanje elektronskega denarja.

69. Ta člen se ne uporablja ne za določbe Direktive 2005/60/ES ne za nacionalne določbe o preprečevanju pranja denarja.

NASLOV III IZVEDBENI UKREPI

Člen 11 Izvedbeni ukrepi

70. Komisija lahko sprejme naslednje ukrepe:

71. ukrepe za posodobitev zneskov, navedenih v členu 10, zaradi upoštevanja inflacije;

72. ukrepe za zagotovitev enotne uporabe te direktive;

73. ukrepe za upoštevanje tehnološkega napredka in razvoja trga.

74. Ukrepi iz odstavka 1, ki so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12.

Člen 12 Odbor

75. Komisiji pomaga Odbor za plačila, oblikovan v skladu s členom 85 Direktive 2007/64/ES.

76. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.

NASLOV IV KONČNE DOLOČBE

Člen 13 Popolna uskladitev

Države članice ne ohranjajo ali uvajajo določb, razen tistih, ki so določene v tej direktivi.

Člen 14 Pregled

Komisija najpozneje [tri leta po izteku roka za prenos iz člena 18(1)] predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Evropski centralni banki poročilo o izvajanju in učinku te direktive, zlasti o uporabi zahtev skrbnega in varnega poslovanja za institucije za izdajo elektronskega denarja, in, če je ustrezno, priloži predlog za njeno revizijo.

Člen 15 Prehodne določbe

77. Države članice dovolijo institucijam za izdajo elektronskega denarja, ki so začele opravljati svojo dejavnost v skladu z določbami za izvajanje Direktive 2000/46/EC v državi članici, v kateri imajo sedež, pred datumom začetka veljavnosti te direktive, da nadaljujejo s svojimi dejavnostmi brez dovoljenja, predvidenega v členu 3. Države članice od takih institucij za izdajo elektronskega denarja zahtevajo, da pristojnim organom predložijo vse pomembne informacije, na podlagi katerih ti v šestih mesecih po začetku veljavnosti določb iz člena 11 presodijo, ali institucije izpolnjujejo zahteve iz te direktive, in v nasprotnem primeru, kakšni ukrepi so potrebni za njihovo izpolnjevanje ter ali je potreben preklic dovoljenja. Institucijam za izdajo elektronskega denarja, ki izpolnjujejo zahteve, se odobri dovoljenje in se vnesejo v register. Če zahteve niso izpolnjene v šestih mesecih od [iztek roka za izvedbo Direktive], se zadevnim institucijam za izdajo elektronskega denarja prepove izdajanje elektronskega denarja.

78. Države članice lahko poskrbijo, da se institucijam za izdajo elektronskega denarja samodejno odobri dovoljenje in da se samodejno vnesejo v register, predviden v členu 3, če pristojni organi že imajo dokazila, da so zahteve iz členov 3, 6 in 7 izpolnjene. Pristojni organi o tem obvestijo zadevne institucije za izdajo elektronskega denarja pred odobritvijo dovoljenja.

79. Države članice dovolijo pravnim osebam, ki so začele opravljati svoje dejavnosti kot subjekti v okviru nacionalne zakonodaje za izvajanje člena 8 Direktive 2000/46/ES pred [datum sprejetja predloga Komisije], da nadaljujejo s svojimi dejavnostmi v zadevni državi članici do [12 mesecev po izteku roka za prenos], brez da bi jim bilo treba zaprositi za dovoljenje iz člena 3. Institucijam za izdajo elektronskega denarja, ki jim v tem obdobju nista bila odobrena ne dovoljenje ne opustitev v smislu člena 10, se prepove izdajanje elektronskega denarja.

Člen 16 Sprememba Direktive 2005/60/ES

80. Člen 11(5)(d) Direktive 2005/60/ES se nadomesti z:

„(d) elektronskim denarjem, kakor je opredeljen v členu 1(3)(b) Direktive 2009/../ES (*), če znesek, shranjen na nosilcu podatkov (če nanj ni mogoče ponovno naložiti podatkov), ne presega [500 EUR], ali če je znesek celega koledarskega leta (če je mogoče podatke ponovno naložiti na nosilec podatkov) omejen na [3 000 EUR], razen če imetnik v skladu s členom 5 Direktive 2009/../ES unovči znesek v višini [1 000 EUR] ali več v istem koledarskem letu“.

(*) UL

Člen 17 Spremembe Direktive 2006/48/ES

81. Člen 4 se spremeni na naslednji način:

82. točka (1)(b) se nadomesti z:

„(1) „kreditna institucija“ pomeni podjetje, čigar poslovanje predstavlja sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti in odobravanje kreditov za svoj račun“;

83. točka (5) se nadomesti z:

„(5) „finančna institucija“ pomeni podjetje, razen kreditne institucije, čigar osnovna dejavnost je pridobivati kapitalske deleže ali opravljati eno ali več dejavnosti, ki so naštete v točkah 2 do 12 in 15 v Prilogi I“.

84. Prilogi I se doda naslednja točka 15:

„15. Izdajanje elektronskega denarja“.

Člen 18 Razveljavitev

Direktiva 2000/46/ES se razveljavi s [iztek roka za prenos iz člena 19(1)].

Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se razlaga kot sklicevanje na to direktivo.

Člen 19 Prenos

85. Države članice najpozneje do […] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo takoj posredujejo Komisiji.

Države članice uporabljajo te predpise od .

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

86. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 20 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 21

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Komisijo

Član Komisije

[1] UL L 275, 27.10.2000, str. 39.

[2] SEC(2006) 1049, http://ec.europa.eu/internal_market/bank/docs/e-money/working-document_en.pdf.

[3] UL L 319, 5.12.2007, str. 1.

[4] UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

[5] UL L 177, 30.6.2006, str. 201.

[6] SEC(2006) 1049, 19.7.2006, http://ec.europa.eu/internal_market/bank/docs/e-money/working-document_en.pdf.

[7] Glej opombo 5.

[8] UL C , str. .

[9] UL C , str. .

[10] UL C , str. .

[11] UL L 275, 27.10.2000, str. 39.

[12] SEC(2006) 1049, 19.7.2006.

[13] UL L 319, 5.12.2007, str. 1.

[14] UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

[15] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.