52008PC0583

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 29.9.2008

COM(2008) 583 konč.

2008/0185 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA)

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA |

1100 | Razlogi za predlog in njegovi cilji Državljani lahko danes v Evropi prosto delajo in se selijo znotraj Unije, podjetja pa lahko prosto trgujejo in poslujejo po vsej Uniji. Pri tem pogosto prihajajo v stik z upravami držav članic, vedno večkrat elektronsko. Da bi države članice olajšale elektronske stike z državljani in podjetji, so postopoma preoblikovale svoje uprave, tako da so izboljšale njihove poslovne procese ter način sodelovanja z državljani in podjetji, s tem pa so večinoma zmanjšale upravno breme in znižale stroške, medtem ko so povečale zmogljivost in učinkovitost javnih storitev. Vendar pa obstaja nevarnost, da bodo pri tem preoblikovanju zaradi njegove nacionalne razsežnosti in pomanjkanja interoperabilnosti na evropski ravni nastale elektronske ovire („e-ovire“), tako da državljani in podjetja z drugimi nacionalnimi upravami ne bodo mogli elektronsko poslovati tako enostavno, kot to počnejo lokalni državljani in podjetja. To bi lahko oviralo dobro delovanje notranjega trga in s tem povezano prosto gibanje, kar bi negativno vplivalo na odprtost in konkurenčnost trgov in čezmejno mobilnost ter na zagotavljanje nekaterih gospodarskih ali negospodarskih storitev splošnega interesa državljanom in podjetjem. Hkrati pa izzivi, s katerimi se danes srečuje Evropa, vedno bolj zahtevajo odzive skupne politike in posledično od držav članic zahtevajo, naj združijo sile v zvezi s takimi odzivi skupne politike. Izvajanje širokega razpona zakonodajnih aktov je pravzaprav skupna odgovornost držav članic in Evropske komisije ter zahteva sodelovanje prek meja in sektorjev z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami (IKT), kar je danes sestavni del večine zakonodajnih aktov in ključni instrument za sodelovanje med upravami. Države članice in Komisija morajo okrepiti prizadevanja za doseganje interoperabilnosti med rešitvami IKT na nacionalni ravni in ravni Skupnosti, spodbujati skupno dogovorjene rešitve in se izogibati odvisnosti od poti, da bi zagotovile zmogljivo in učinkovito sodelovanje med evropskimi javnimi upravami v podporo zagotavljanju elektronskih javnih storitev ter izvajanju politik in dejavnosti Skupnosti. |

120 | Splošno ozadje Program o interoperabilnem zagotavljanju vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom[1] (program IDABC) je bil tako kot njegov predhodnik – program za izmenjavo podatkov med upravami[2] (program IDA) koristen za doseganje stalnega napredka pri sodelovanju med Komisijo in upravami držav članic. Programa IDA in IDABC sta zagotovila forum za izmenjavo zamisli in izkušenj ter podprla izvajanje politik Skupnosti prek sektorskih projektov, ki so pripomogli k vzpostavitvi širokega portfelja operativnih vseevropskih mrež in storitev na tradicionalnih področjih politike, kot so kmetijstvo, ribištvo, zaposlovanje, pa tudi na novejših področjih politike, kot so notranje in pravosodne zadeve, nalezljive bolezni, zdravje in varstvo potrošnikov. Programa IDA in IDABC upravnim sektorjem in državam članicam zagotavljata tudi infrastrukturne storitve, tj. okvire, skupne storitve in generična orodja, kot so komunikacijska platforma, ki se imenuje sTESTA in za katero je značilna visoka raven varnosti in razpoložljivosti, ter več dopolnilnih orodij, namenjenih doseganju interoperabilnosti med zalednimi upravnimi sistemi in procesi ter med neposrednimi storitvami za stranke in zalednimi storitvami. Pri tem sta programa IDA in IDABC dokazala, da sta zmožna bolje dodajati vrednost izmenjavi informacij med upravnimi sektorji v primerjavi s tem, kar bi lahko ponudil ločen in neusklajen projektni pristop. Če povzamemo napredek sedanjih pobud, tudi v državah članicah, sta programa dokazala, da lahko usklajen pristop prispeva k hitrejšemu zagotavljanju rezultatov, ki so kakovostnejši in izpolnjujejo poslovne zahteve, kar dosegajo predvsem z okviri, generičnimi storitvami in skupnimi orodji, razvitimi kot infrastrukturne storitve v sodelovanju z državami članicami. Program IDABC se bo končal 31. decembra 2009. Komisija zdaj predlaga nadaljevalni program o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (program ISA), ki se osredotoča na zaledne rešitve v podporo sodelovanju med evropskimi javnimi upravami ter izvajanju politik in dejavnosti Skupnosti. Program ISA bo prispeval k obvladovanju izzivov in zagotavljanju kontinuitete ter obenem nudil forum za izmenjavo zamisli in izkušenj. |

130 | Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Tako kot se program IDABC in Podporni program izvajanju politike IKT Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (PKI)[3] (program PPP IKT) zdaj dopolnjujeta pri številnih dejavnostih, program PPP IKT na primer uvaja pilotne ukrepe, program IDABC pa zagotavlja vložek pri podpori pilotnim ukrepom, bo program ISA z ožjo usmeritvijo dopolnil program PPP IKT na nekaterih področjih, tako da bo zagotovil vložek in deloval kot okvir za industrializacijske in operativne rezultate, dosežene s pilotnimi projekti PPP IKT. To dopolnjevanje bo omogočilo sinergije med obema programoma. Program PPP IKT podpira predvsem pilotne ukrepe, da pokaže in ovrednoti pomembnost rešitev IKT v realnih okoljih, in sicer tako pilotne ukrepe, ki obravnavajo inovativne rešitve ali se zgledujejo po najboljših praksah, kot tudi pilotne ukrepe, ki temeljijo na tekočih pobudah držav članic. Program PPP IKT ne podpira izvajanja rešitev, za katere bi bila lahko potrebna raven EU. To raven je mogoče podpreti s programom ISA, katerega namen je vzpostaviti skupne operativne in večkrat uporabne rešitve IKT, ki ustrezajo generičnim potrebam, izraženim v upravnih sektorjih in državah članicah. Poleg tega programa ISA in PPP IKT prispevata k različnim ciljem z različnimi časovnicami in uporabo različnih mehanizmov financiranja. Medtem ko program PPP IKT za poskusno izvajanje in razvoj skupnih specifikacij uporablja mehanizem sofinanciranja, ki temelji na pozivih za zbiranje predlogov, pa program ISA uporablja mehanizem celotnega financiranja prek javnih razpisov za zbiranje ponudb na podlagi celovitih in popolnih specifikacij za končno izvedbo. Posledično program ISA v osnovi pridobi končne proizvode, katerih tehnične značilnosti so znane od začetka, medtem kot program PPP IKT pridobi mogoče rezultate prek projektov, ki opredeljujejo značilnosti. Pravzaprav je namen programa ISA podpora izvajanju rešitev, medtem ko je cilj programa PPP IKT opredeliti mogoče rešitve. Program ISA bo ohranil močno usmerjenost programa IDABC v organizacijsko upravljanje in interaktivno vzpostavljanje rešitev ob podpori strokovnih skupin, da bi zagotovil tesno usklajevanje, sodelovanje in dialog z državami članicami in sektorji glede ukrepov delovnega programa. Kadar bo primerno, bodo ustanovljene strokovne skupine za celoten program kot platforma za izmenjavo mnenj in zagotavljanje povezljivosti obeh programov. |

140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije S pospeševanjem sodelovanja med evropskimi javnimi upravami tako z zagotavljanjem skupnih storitev in orodij kot tudi s spodbujanjem interoperabilnosti program ISA prispeva h krepitvi notranjega trga, tako da se spopada s pojavom e-ovir, ki bi lahko ovirale dobro delovanje notranjega trga. Z enakimi sredstvi program ISA na splošno prispeva k zagotavljanju nemotenega izvajanja politik in pobud Skupnosti, kar večinoma pomeni uporabo podpore IKT in pogosto tudi izmenjavo informacij prek meja in/ali sektorjev. Tako kot program IDABC prispeva k izvajanju pobude i2010 in s tem povezanega akcijskega načrta i2010, bo program ISA prispeval k izvajanju kakršne koli nadaljevalne pobude. Posledično je program ISA skladen ne samo z obstoječimi politikami, temveč je tudi izjemno pomemben za njihovo izvajanje, saj dosega z usklajevanjem prek sektorjev in meja precejšnje sinergije. |

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

211 | Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev Na podlagi dokumenta za razpravo, ki ga je pripravila Komisija za drugo izmenjavo mnenj o nadaljevalnem programu z državami članicami, ki so zastopane v upravnem odboru IDABC, je Komisija pripravila dokument, ki je bil predstavljen na vmesni konferenci IDABC v Sloveniji 12. in 13. februarja 2008 in o katerem so marca 2008 potekali pogovori z upravnim odborom IDABC. Komisija je ob ustreznem upoštevanju nadaljnjih povratnih informacij, ki jih je prejela ob teh priložnostih, sprožila predhodno vrednotenje, ki je vključevalo teoretične raziskave, pilotne pogovore, anketiranje držav članic in delavnice/delovna srečanja, začela pa je tudi uradno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, da bi zagotovila, da bodo cilji in dejavnosti programa ustrezno upoštevali izražene potrebe. Ker je program ISA usmerjen v sodelovanje med evropskimi javnimi upravami, je bilo uradno posvetovanje omejeno na države članice, ki so bile zaprošene, da zagotovijo le en odgovor na vprašalnik. Posvetovanje je potekalo prek interneta od 30. aprila do 20. junija 2008. Nanj se je odzvalo 26 držav članic. Rezultati posvetovanja in poročilo o predhodnem vrednotenju so na voljo na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/idabc/en/document/7706. |

212 | Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje 25 držav članic vidi veliko ali jasno potrebo po vzpostavljanju in izboljševanju skupnih okvirov. Ena te potrebe ne vidi. 25 držav članic vidi veliko ali jasno potrebo po podpori in spodbujanju ocene posledic predlagane ali sprejete zakonodaje Skupnosti na IKT ter načrtovanju izvajanja sistemov IKT. Ena država članica vidi majhno potrebo. 22 držav članic vidi veliko ali jasno potrebo po podpiranju in spodbujanju delovanja in izboljševanja obstoječih skupnih storitev, vzpostavljenih v skladu s programoma IDA in IDABC in podobnimi pobudami, ter po uvajanju, industrializaciji, delovanju in izboljševanju novih skupnih storitev v odgovor na nove potrebe in zahteve. Tri države članice vidijo majhno potrebo po tem, ena pa nobene. 22 držav članic vidi veliko ali jasno potrebo po podpiranju in spodbujanju izboljšanja obstoječih generičnih orodij, razvitih v skladu s programoma IDA in IDABC in podobnimi pobudami, ter po vzpostavljanju, zagotavljanju in izboljšanju novih generičnih orodij v odgovor na nove potrebe in zahteve. Dve državi članici vidita majhno potrebo po tem, dve pa nobene. 25 držav članic vidi veliko ali jasno potrebo po spremljevalnih ukrepih v podporo drugim dejavnostim, kadar je to primerno. Ena te potrebe ne vidi. 23 držav članic se strinja ali večinoma strinja, da zgoraj (ter v členu 3 in členu 5(4) predlaganega sklepa) navedene dejavnosti ustrezajo potrebam, ki so jih izrazile države članice. Tri o tem nimajo mnenja. 25 držav članic se strinja ali večinoma strinja, da cilji, kakor so opredeljeni v členu 1(2) predlaganega sklepa, zajemajo vse dejavnosti, navedene zgoraj (ter v členu 3 in členu 5(4) predlaganega sklepa). Ena se ne strinja. 25 držav članic se strinja ali večinoma strinja, da obstaja potreba po nadaljevalnem programu IDABC s ciljem, ki je opredeljen v členu 1(2) in zajema vse dejavnosti, ugotovljene v členu 3 in členu 5(4). Ena se ne strinja. Posledično so bile potrebe, ki so jih izrazile države članice, uspešno prevedene v dejavnosti, zajete v splošnem cilju nadaljevalnega programa, ki je potreben. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

229 | Ni bilo potrebe po zunanjih izvedenskih mnenjih. |

230 | Ocena učinka Če Skupnost ne bi uvedla programa ISA, obstoječe rešitve, ponujene v podporo učinkovitemu in zmogljivemu sodelovanju med evropskimi javnimi upravami, ne bi bile več podprte, vključno z rešitvami, kot sta evropski okvir interoperabilnosti in sTESTA, brez katerih bi bilo na primer ogroženo nemoteno delovanje Schengenskega sporazuma, vizumskega informacijskega sistema in drugih dejavnosti na področju pravosodja, svobode in zaščite. Poleg tega bi se lahko nenamerno povečalo širjenje neskladnih rešitev in imelo za posledico nastanek e-ovir, ki bi ovirale nemoteno delovanje notranjega trga in s tem povezanih prostih gibanj. Podobno uvajanje in upravljanje novih rešitev, naj gre za skupne okvire, generična orodja, ali skupne storitve, ne bi več prispevalo k zagotavljanju zmogljive in učinkovite izmenjave podatkov med evropskimi javnimi upravami. Brez novega programa bi bilo sprejetih veliko manj pobud Skupnosti v podporo interoperabilnosti na evropski ravni. Na podlagi teh premislekov ter opredeljenih izzivov in potreb je bila izločena možnost neukrepanja, izbrana pa možnost predlaganja programa ISA. Z uvedbo programa ISA bo Skupnost pomembno prispevala k zagotavljanju nemotenega sodelovanja med evropskimi javnimi upravami v neposredno korist držav članic in Skupnosti kot take, pa tudi k neposredni koristi podjetij in državljanov kot končnih upravičencev. Možnost ustanovitve agencije je bila izločena, saj velikost programa ne bi dosegla kritične mase, ki bi upravičila režijske stroške, zaradi časa, potrebnega za dogovor o agenciji in za njeno ustanovitev, pa ne bi bilo mogoče zagotoviti kontinuitete ukrepov. Možnost vključitve programa v Podporni program izvajanju politike IKT Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost je bila izločena zaradi razlik v ciljih, usmerjenosti, kraju ukrepov v razvojni/proizvodni verigi, pravočasnosti in mehanizmih financiranja. Program bo dodal finančno vrednost intervenciji Skupnosti, saj bo uvedel skupne in večkrat uporabne rešitve, ki državam članicam in sektorjem omogočajo, da se izognejo podvajanju prizadevanj. Poleg tega bodo večkrat uporabne rešitve omogočile ekonomijo obsega. Program bo dodal gospodarsko vrednost s podpiranjem ustreznega delovanja notranjega trga, ki bi ga lahko oviral pojav e-ovir, povzročenih zaradi nezdružljivih rešitev, ki bi jih države članice in sektorji izbrali, če ne bi bilo skupnih rešitev, in zaradi pomanjkanja interoperabilnosti. Dodana bi bila socialna vrednost, saj bi programske dejavnosti posredno podpirale državljane in podjetja kot uporabnike čezmejnih elektronskih javnih storitev, ki izkoriščajo take skupne rešitve. |

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov Namen programa ISA je spodbujati zmogljivo in učinkovito elektronsko čezmejno in čezsektorsko sodelovanje med evropskimi javnimi upravami, ki omogoča zagotavljanje elektronskih javnih storitev v podporo izvajanju politik in dejavnosti Skupnosti z zagotavljanjem skupnih okvirov, skupnih storitev in generičnih orodij ter z ozaveščanjem o vidikih IKT v zakonodaji Skupnosti. |

310 | Pravna podlaga Člen 156 Pogodbe ES, kakor je bilo pri programih IDA in IDABC. |

320 | Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ne spada pod izključno pristojnost Skupnosti. |

Države članice ne morejo zadostno doseči ciljev predloga, saj nepovezano ravnanje držav članic ne bi moglo doseči interoperabilnosti, ki je potrebna za čezmejne in čezsektorske elektronske javne storitve, ter ne bi moglo uvesti skupnih rešitev v podporo sodelovanju med evropskimi javnimi upravami. |

Ukrep Skupnosti bo bolje dosegel cilje predloga, saj bo program vzpostavil in upravljal skupne storitve, generična orodja in skupne okvire v podporo interoperabilnosti, da bi pospešil nemoteno sodelovanje med javnimi upravami prek meja in sektorjev, s čimer bo omogočil zagotavljanje elektronskih javnih storitev v podporo izvajanju politik in dejavnosti Skupnosti. Kot tak ima program po svoji naravi jasno razsežnost EU. |

Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti |

331 | Program bo podprl zagotavljanje skupnih rešitev, tj. skupnih okvirov, generičnih orodij in skupnih storitev, ki jih, kadar je to primerno, uporabljajo evropske javne uprave za izmenjavo informacij prek meja in sektorjev. Če ni predvideno drugače, je uporaba takih rešitev v osnovi odvisna od odločitev držav članic. |

332 | Vzpostavljanje in izboljševanje skupnih okvirov in generičnih orodij bosta financirana prek programa, medtem ko bodo uporabo takih okvirov in orodij financirali uporabniki na kateri koli upravni ravni. Uvajanje, industrializacija, tj. razvoj rešitev, primernih za praktično uporabo, in izboljševanje skupnih storitev bodo financirani prek programa, medtem ko bo upravljanje takih storitev financirano prek programa le toliko, kolikor lahko njihova uporaba koristi interesom Skupnosti. V drugih primerih bodo uporabo storitev, vključno z njihovim upravljanjem na decentralizirani podlagi, financirali uporabniki. Rešitve, vzpostavljene s programom, bodo v osnovi zmanjšale finančno in upravno breme, ki ga nosijo evropske javne uprave pri medsebojnem sodelovanju. |

Predlog je zato skladen z načelom sorazmernosti. |

Izbira instrumentov |

342 | Tako kot je bilo v primeru programa IDABC, je predlagani akt sklep Evropskega parlamenta in Sveta, ker izbira uredbe ali direktive ni primerna za izvajanje programa Skupnosti. |

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE |

401 | Finančna sredstva za izvajanje programa ISA v obdobju od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2015 znašajo 164,1 milijona EUR, od tega 103,5 milijona za obdobje do 31. decembra 2013, kot je predvideno v finančnem načrtu za obdobje 2007–1013. Nadaljnje podrobnosti so na voljo v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložen predlogu. |

5. DODATNE INFORMACIJE |

560 | Evropski gospodarski prostor Predlagani akt obravnava zadevo EGP in se mora zato razširiti na Evropski gospodarski prostor. |

Države kandidatke Predlagani akt je odprt za sodelovanje držav kandidatk. |

2008/0185 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega odstavka člena 156 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[4],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[5],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[6],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Da bi Skupnost pomagala doseči cilje iz členov 14 in 158 Pogodbe ter državljanom Evropske unije, gospodarskim subjektom in regionalnim ter lokalnim skupnostim omogočila v polni meri izkoristiti uvedbo območja brez notranjih meja, v skladu s členom 154 Pogodbe prispeva k vzpostavljanju in razvoju vseevropskih mrež, tako da sprejema ukrepe za spodbujanje medsebojne povezljivosti, interoperabilnosti in dostopnosti.

(2) Svet je v sklepih z dne 1. decembra 2005 o sporočilu Komisije „i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje“ poudaril, da so bolj osredotočene, učinkovite in povezane politike informacijskih in komunikacijskih tehnologij (v nadaljevanju IKT) na evropski in nacionalni ravni bistvene za dosego ciljev gospodarske rasti in produktivnosti. Komisija je bila povabljena, naj spodbuja učinkovito uporabo IKT v javnih storitvah z izmenjavo izkušenj in razvija skupne pristope glede ključnih vprašanj, kot sta interoperabilnost in učinkovita uporaba odprtih standardov.

(3) V Ministrski deklaraciji iz Manchestra z dne 24. novembra 2005 so se ministri, odgovorni za politike IKT, med drugim dogovorili za medsebojno sodelovanje in sodelovanje s Komisijo, da si bodo učinkoviteje izmenjevali obstoječa orodja, skupne specifikacije, standarde in rešitve ter spodbujali skupni razvoj rešitev, kadar je to potrebno.

(4) V Ministrski deklaraciji iz Lizbone z dne 19. septembra 2007 so ministri povabili Komisijo, naj med drugim pospeši sodelovanje med državami članicami in Komisijo, da bi opredelili, razvijali, izvajali in spremljali čezmejno in čezsektorsko interoperabilnost, ter navedli, da je treba v prihodnji zakonodaji Skupnosti predvsem predvideti in oceniti vpliv te zakonodaje na infrastrukture IKT in preoblikovanje storitev.

(5) Zaradi hitrega razvoja IKT obstaja nevarnost, da se bodo države članice odločile za različne ali nezdružljive rešitve in da bi lahko nastale nove e-ovire, ki bi ovirale ustrezno delovanje notranjega trga in s tem povezanih prostih gibanj. To bi lahko negativno vplivalo na odprtost in konkurenčnost trgov ter na zagotavljanje nekaterih gospodarskih ali negospodarskih storitev splošnega interesa za državljane in podjetja. Države članice in Komisija bi morale povečati prizadevanja, da se izognejo razdrobljenosti trga, dosežejo interoperabilnost in spodbujajo skupaj dogovorjene rešitve IKT, medtem ko zagotavljajo ustrezno upravljanje.

(6) Razpoložljivost skupnih, večkrat uporabnih in interoperabilnih rešitev ter interoperabilnih upravnih zalednih postopkov je potrebna za učinkovito in zmogljivo zagotavljanje javnih storitev podjetjem in državljanom prek meja in sektorjev.

(7) Potrebna so stalna prizadevanja za zagotavljanje čezmejne in čezsektorske interoperabilnosti, izmenjavo izkušenj, uvajanje in vzdrževanje skupnih pristopov, specifikacij, standardov in rešitev ter ocenjevanja posledic zakonodaje Skupnosti na IKT, da bi podprli zmogljivo in učinkovito čezmejno sodelovanje, med drugim izvajanje zakonodaje Skupnosti, ob zmanjševanju upravnih bremen in zniževanju stroškov.

(8) Za uspešno spopadanje s temi izzivi bo treba taka prizadevanja uresničiti s tesnim sodelovanjem, usklajevanjem in dialogom med Komisijo in državami članicami, ob tesnem sodelovanju s sektorji, odgovornimi za izvajanje politik Skupnosti in po potrebi z drugimi zainteresiranimi stranmi, ob ustreznem upoštevanju prednostnih nalog in jezikovne raznolikosti Skupnosti.

(9) V skladu s Sklepom 2004/387/ES z dne 21. aprila 2004 o interoperabilnem zagotavljanju vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom (IDABC)[7], s katerim se od Komisije zahteva, naj opredeli mehanizme za zagotovitev finančne in operativne trajnosti infrastrukturnih storitev, je treba infrastrukturne storitve trajnostno vzdrževati in upravljati. Za take infrastrukturne storitve so se države članice dogovorile med izvajanjem Odločbe št. 1719/1999/ES z dne 12. julija 1999 o nizu smernic, vključno z opredelitvijo projektov skupnega interesa, za čezevropska omrežja za elektronsko izmenjavo podatkov med upravami (IDA)[8] in Sklepa 1720/1999/ES z dne 12. julija 1999 o sprejemu niza dejavnosti in ukrepov za zagotavljanje medobratovalnosti in dostopa do čezevropskih omrežij za elektronsko izmenjavo podatkov med upravami (IDA)[9] ter med izvajanjem programa IDABC in drugih ustreznih programov.

(10) Program IDABC se bo končal 31. decembra 2009, nasledil pa naj bi ga program Skupnosti za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave (program ISA), da bi se ustrezno spopadali z izzivi.

(11) Program ISA naj bi temeljil na izkušnjah iz programov IDA in IDABC, ki sta dokazala, da lahko usklajen pristop prispeva k hitrejšemu zagotavljanju rezultatov, ki so kakovostnejši in izpolnjujejo poslovne zahteve, s skupnimi rešitvami, ki se uvedejo in upravljajo v sodelovanju z državami članicami. Te dejavnosti so že pomembno prispevale k zagotavljanju interoperabilnosti v podporo elektronski izmenjavi informacij med evropskimi javnimi upravami in to se še nadaljuje.

(12) Da bi se izognili razdrobljenosti in zagotovili celosten pristop, je treba pri določanju prednostnih nalog za program ISA ustrezno upoštevati evropsko strategijo interoperabilnosti in evropski okvir interoperabilnosti.

(13) Rešitve, ki se uvedejo in upravljajo v okviru programa ISA, morajo temeljiti na povpraševanju in v največji možni meri pripadati stalnemu ekosistemu storitev, ki pospešujejo sodelovanje med evropskimi javnimi upravami, ter zagotavljati, pospeševati ali omogočati čezmejno in čezsektorsko interoperabilnost.

(14) Program ISA mora zagotoviti razpoložljivost skupnih okvirov, skupnih storitev in generičnih orodij v podporo čezmejnemu in čezsektorskemu sodelovanju med evropskimi javnimi upravami ter podpirati sektorje pri ocenjevanju posledic zakonodaje Skupnosti na IKT in načrtovanju izvajanja ustreznih rešitev.

(15) Skupni okviri morajo med drugim vsebovati skupne specifikacije, smernice in metodologije ter skupne strategije.

(16) Ob zagotavljanju upravljanja in izboljševanja obstoječih skupnih storitev, vzpostavljenih v skladu s programoma IDA in IDABC, ter podobnih pobud mora program ISA podpirati vzpostavljanje, industrializacijo, delovanje in izboljševanje novih skupnih storitev v odgovor na nove potrebe in zahteve.

(17) Ob zagotavljanju izboljševanja obstoječih večkrat uporabnih generičnih orodij, vzpostavljenih v skladu s programoma IDA in IDABC, ter podobnih pobud mora program ISA podpirati vzpostavljanje, delovanje in izboljševanje novih večkrat uporabnih generičnih storitev v odgovor na nove potrebe in zahteve, ki so bile med drugim ugotovljene z oceno vpliva zakonodaje Skupnosti na IKT.

(18) Pri uvajanju, izboljševanju ali upravljanju skupnih rešitev mora program ISA, kadar je to primerno, graditi na izmenjavi izkušenj in rešitev ter izmenjavi in spodbujanju dobrih praks ali ga mora to spremljati.

(19) Rešitve, vzpostavljene in upravljane v okviru programa ISA, morajo temeljiti na načelu tehnološke nevtralnosti in prilagodljivosti, da se državljanom, podjetjem in upravam zagotovi tudi prosta izbira tehnologije, ki jo bodo uporabljali.

(20) Pri vseh dejavnostih, ki jih zajema program ISA, je treba upoštevati načela varnosti, zasebnosti in varstva osebnih podatkov.

(21) Medtem ko je treba pri ukrepih v okviru programa ISA spodbujati udeležbo vseh držav članic, se lahko sprožijo ukrepi, ki vključujejo več držav članic. Države članice, ki niso vključene v take ukrepe, je treba spodbujati, da se priključijo pozneje.

(22) Program ISA naj bi prispeval k izvajanju morebitnih nadaljevalnih pobud i2010, pri tem pa upošteval druge programe Skupnosti na področju IKT, predvsem Podporni program izvajanju politike IKT Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost, kot je določen v Sklepu št. 1639/2006/ES z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013)[10], da bi se izognili podvajanju prizadevanj.

(23) Iskati je treba sinergije z zasebnim sektorjem in drugimi subjekti, da bi, kadar je to primerno, dali prednost rešitvam, ki so na voljo na trgu in jih ta tudi podpira.

(24) Program ISA je treba izvajati v skladu s pravili o javnih naročilih.

(25) Ker so ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa, upravljalni ukrepi v smislu člena 2 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[11], jih je treba sprejeti ob uporabi upravljalnega postopka, predvidenega v členu 4 navedenega sklepa.

(26) Program ISA je treba redno spremljati in ocenjevati, da se omogočijo prilagoditve.

(27) Spodbujati je treba mednarodno sodelovanje in glede tega mora biti program ISA odprt tudi za sodelovanje držav Evropskega gospodarskega prostora in držav kandidatk. Spodbujati je treba tudi sodelovanje z drugimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ali organi, predvsem v okviru Evro-sredozemskega partnerstva, in s sosednjimi državami, predvsem državami Zahodnega Balkana.

(28) Da bi zagotovili dobro upravljanje finančnih virov Skupnosti in se izognili nepotrebnemu povečevanju količine opreme, ponavljanju preiskav in razlikujočim se pristopom, bi moralo biti mogoče, da se pri neskupnostnih pobudah uporabljajo rešitve, vzpostavljene ali upravljane s programom ISA, če to ne pomeni stroškov za proračun Skupnosti in če ni ogrožen glavni cilj Skupnosti v zvezi s to rešitvijo.

(29) Za celotno trajanje programa je treba vzpostaviti finančni okvir, ki bo glavna referenčna točka v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. Ta okvir mora zajemati tudi odhodke, povezane s pripravljalnimi, nadzornimi, kontrolnimi, revizijskimi in ocenjevalnimi ukrepi, ki so neposredno potrebni za upravljanje programa in doseganje njegovih ciljev, in predvsem s študijami, srečanji izvedencev, ukrepi za obveščanje in objavljanje, stroške, povezane s sistemi in mrežami informacijske tehnologije za izmenjavo in obdelavo informacij, skupaj z vsemi drugimi izdatki za tehnično in upravno podporo, ki bi jih Komisija lahko imela zaradi upravljanja programa.

(30) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev ukrepa, ki naj bi bil sprejet, da bi pospešili učinkovito in zmogljivo elektronsko čezmejno in čezsektorsko sodelovanje med evropskimi javnimi upravami, ki bo omogočalo zagotavljanje elektronskih javnih storitev v podporo izvajanju politik in dejavnosti Skupnosti, in ker je zaradi obsega in učinkov te cilje mogoče učinkoviteje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SKLENILA:

Člen 1 Vsebina in cilj

1. Ta sklep za obdobje 2010–2015 uvaja program o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave, vključno z institucijami in organi Skupnosti, ki zagotavlja skupne rešitve za pospeševanje interoperabilnosti (v nadaljevanju „program ISA“).

2. Cilj programa ISA je podpreti sodelovanje med evropskimi javnimi upravami s pospeševanjem učinkovitega in zmogljivega elektronskega čezmejnega in čezsektorskega sodelovanja med takimi upravami, ki omogoča zagotavljanje elektronskih javnih storitev v podporo izvajanju politik in dejavnosti Skupnosti.

Člen 2 Opredelitve pojmov

Za namene tega sklepa se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „interoperabilnost“ pomeni zmožnost neenakih in različnih organizacij za sodelovanje za vzajemno koristne in dogovorjene skupne cilje, ki vključuje izmenjavo informacij in znanja med organizacijami prek poslovnih procesov, ki jih podpirajo, z izmenjavo podatkov med zadevnimi sistemi IKT;

(b) „rešitve“ pomeni skupne okvire, skupne storitve in generična orodja;

(c) „skupni okviri“ pomeni strategije, specifikacije, metodologije, smernice ter podobne pristope in dokumente;

(d) „skupne storitve“ pomeni operativne aplikacije in infrastrukture generične narave, ki izpolnjujejo skupne zahteve uporabnikov po področjih politike;

(e) „generična orodja“ pomeni skupne platforme in platforme za sodelovanje, skupne komponente in podobne sestavne elemente, ki izpolnjujejo skupne zahteve uporabnikov na različnih področjih politike;

(f) „ukrepi“ pomeni študije, projekte in spremljevalne ukrepe;

(g) „spremljevalni ukrepi“ pomeni strateške ukrepe in ukrepe za ozaveščanje, ukrepe v podporo upravljanju programa ISA ter ukrepe v zvezi z izmenjavo izkušenj in izmenjavo in spodbujanjem dobrih praks.

Člen 3 Dejavnosti

Program ISA podpira in spodbuja:

(a) vzpostavljanje in izboljševanje skupnih okvirov v podporo interoperabilnosti prek meja in sektorjev;

(b) oceno posledic predlagane ali sprejete zakonodaje Skupnosti na IKT ter načrtovanje izvajanja sistemov IKT v podporo izvajanju take zakonodaje;

(c) upravljanje in izboljševanje obstoječih skupnih storitev ter uvajanje, industrializacijo, delovanje in izboljševanje novih skupnih storitev;

(d) izboljševanje obstoječih večkrat uporabnih generičnih orodij ter vzpostavljanje, zagotavljanje in izboljševanje novih večkrat uporabnih generičnih orodij.

Člen 4 Splošna načela

Ukrepi, ki se uvedejo ali nadaljujejo s programom ISA, temeljijo na naslednjih načelih, kadar je primerno:

(a) načelu tehnološke nevtralnosti in prilagodljivosti;

(b) načelu zasebnosti in varstva osebnih podatkov;

(c) načelu varnosti.

Člen 5 Ukrepi

1. Skupnost v sodelovanju z državami članicami sprejme ukrepe, opredeljene v tekočem delovnem programu iz člena 9 v skladu z izvedbenimi pravili iz člena 8. Te ukrepe izvaja Komisija.

2. Študija ima eno fazo in bo končana s končnim poročilom.

3. Projekt ima, kadar je to primerno, tri faze:

(a) fazo zasnove, ki pripelje do oblikovanja projektne listine,

(b) fazo izvedbe, ki se zaključi s poročilom o izvedbi, in

(c) operativno fazo, ki se začne, ko je rešitev na voljo za uporabo.

Zadevne faze projekta so opredeljene, ko se ukrep vključi v tekoči delovni program.

4. Izvajanje programa ISA je podprto s spremljevalnimi ukrepi.

Člen 6 Projektna listina in poročilo o izvedbi

1. Projektna listina vključuje opis:

(a) področja uporabe, ciljev in problemov ali priložnosti, vključno s pričakovanimi upravičenci in koristmi rešitve ter količinskimi in kakovostnimi kazalniki za merjenje teh koristi;

(b) pristopa, vključno z organizacijskimi vidiki, kot so faze, rezultati in mejniki, ter, kadar je to primerno, ukrepov za spodbujanje večjezične komunikacije;

(c) zainteresiranih strani in uporabnikov ter s tem povezanih struktur upravljanja;

(d) podatkov o rešitvi, vključno z njeno skladnostjo z drugimi rešitvami in odvisnostmi od njih, razčlenitvijo pričakovanih stroškov, časovno razporeditvijo in zahtevami ter oceno skupnih stroškov lastništva, skupaj z morebitnimi letnimi stroški poslovanja;

(e) značilnosti;

(f) omejitev, vključno z zahtevami glede varnosti in varstva podatkov.

2. Poročilo o izvedbi vključuje opis:

(a) področja uporabe, ciljev in problemov ali priložnosti, merjenih na podlagi projektne listine;

(b) učinkovitosti projekta, vključno z merjenjem dosežkov, nastalimi stroški, dejansko časovno razporeditvijo in zahtevami glede na projektno listino, analizo pričakovane donosnosti naložbe ter skupnimi stroški lastništva, skupaj z letnimi stroški poslovanja;

(c) organizacijskih vidikov, vključno s trajnostjo uporabljene strukture upravljanja, in, kadar je to primerno, priporočili za strukturo upravljanja po izvedbi;

(d) kadar je primerno, predlaganega načrta za razvoj rešitve do operativne faze in kazalnikov ravni storitev;

(e) končnega uporabnika in razpoložljivega gradiva za tehnično podporo.

Člen 7 Rešitve

1. Skupne okvire je treba vzpostavljati in vzdrževati s študijami.

Študije se uporabljajo tudi kot sredstvo za podporo ocenjevanju posledic predlagane ali sprejete zakonodaje Skupnosti na IKT ter načrtovanju izvajanja rešitev v podporo izvajanju take zakonodaje.

2. Generična orodja se vzpostavljajo in vzdržujejo s projekti. Tudi projekti so sredstvo za uvajanje, industrializacijo, delovanje in vzdrževanje skupnih storitev.

Člen 8 Izvedbena pravila

1. Pri izvajanju programa ISA se ustrezno upoštevata evropska strategija interoperabilnosti in evropski okvir interoperabilnosti.

2. Spodbuja se sodelovanje čim večjega mogočega števila držav članic v študiji ali projektu.

3. Uvajanje ali izboljševanje rešitev po potrebi temelji na izmenjavi izkušenj ter izmenjavi in spodbujanju dobrih praks, ali pa ga to spremlja.

4. Da bi se izognili podvajanju in bi pospešili uvajanje rešitev, se po potrebi upoštevajo rezultati, doseženi z drugimi ustreznimi pobudami Skupnosti in držav članic.

Da bi kar najbolj povečali sinergije ter zagotovili dopolnilna in skupna prizadevanja, se ukrepi, kadar je to primerno, uskladijo z drugimi zadevnimi pobudami Skupnosti.

5. Uvedbo ukrepov, opredeljevanje njihovih faz ter pripravo projektnih listin in poročil o izvedbi opravlja in nadzoruje Komisija kot del izvajanja tekočega delovnega programa, določenega v skladu s členom 9.

Člen 9 Tekoči delovni program

1. Komisija pripravi tekoči delovni program za izvajanje ukrepov za celotno trajanje tega sklepa.

2. Komisija odobri tekoči delovni program in vsaj enkrat na leto vse njegove spremembe.

3. Brez poseganja v člen 10(4) se za odobritev tekočega delovnega programa in vseh njegovih sprememb s strani Komisije uporablja postopek iz člena 12(2).

4. Tekoči delovni program za vsak ukrep po potrebi vsebuje:

(a) opis področja uporabe, ciljev, problema ali priložnosti, vključno s pričakovanimi upravičenci in koristmi ter organizacijskim in tehničnim pristopom;

(b) razčlenitev pričakovanih stroškov in po potrebi mejnikov, ki naj bi bili doseženi.

5. Projekt je mogoče vključiti v tekoči delovni program v kateri koli od njegovih faz.

Člen 10 Proračunske določbe

1. Sredstva se sprostijo na podlagi doseganja posebnih mejnikov, ki so:

(a) za začetek študije, spremljevalnega ukrepa ali faze zasnove projekta je mejnik vključitev projekta v tekoči delovni program;

(b) za začetek faze izvedbe projekta je mejnik projektna listina;

(c) za začetek nadaljnje operativne faze projekta je mejnik poročilo o izvedbi.

2. Morebitni mejniki, ki naj bi bili doseženi med fazo izvedbe in operativno fazo, so opredeljeni v tekočem delovnem programu.

3. Če je projekt vključen v tekoči delovni program med fazo izvedbe ali operativno fazo, se sredstva sprostijo po vključitvi v tekoči delovni program.

4. Spremembe tekočega delovnega programa, ki zadevajo odobrena proračunska sredstva, ki presegajo 400 000 EUR na ukrep, se sprejemajo v skladu s postopkom iz člena 12(2).

5. Program ISA se izvaja na podlagi pravil o javnih naročilih.

Člen 11 Finančni prispevek Skupnosti

1. Vzpostavljanje in izboljševanje skupnih okvirov in generičnih orodij se v celoti financirata s programom ISA. Uporabo takih okvirov in orodij financirajo uporabniki.

2. Vzpostavljanje, industrializacija in izboljševanje skupnih storitev se v celoti financirajo s programom ISA. Delovanje takih storitev se v celoti financira s programom ISA, v kolikor lahko njihova uporaba koristi interesom Skupnosti. V drugih primerih uporabo storitev, vključno z njihovim delovanjem na decentralizirani podlagi, financirajo uporabniki.

3. Spremljevalni ukrepi se v celoti financirajo s programom ISA.

Člen 12 Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, imenovan Odbor za čezmejno interoperabilnost (v nadaljevanju „odbor ČIO“), ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu Komisija.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja upravljalni postopek iz člena 4 Sklepa Sveta 1999/468/ES, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom Sveta 2006/512/ES z dne 17. julija 2006, v skladu s členom 7(3) in členom 8 tega sklepa.

3. Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

4. Odbor ČIO sprejme poslovnik.

Člen 13 Nadzor in vrednotenje

1. Komisija redno spremlja izvajanje programa ISA. Raziskuje sinergije z dopolnilnimi programi Skupnosti.

Komisija odboru ČIO vsako leto poroča o izvajanju programa ISA.

2. Rešitve se revidirajo vsako drugo leto.

3. Program ISA je predmet vmesnega in končnega vrednotenja, rezultati vrednotenj pa se sporočijo Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2012 in 31. decembra 2015.

V vrednotenjih se preučijo vprašanja, kot so ustreznost, učinkovitost, zmogljivost, uporabnost, trajnost in skladnost ukrepov ISA, oceni pa se tudi uspešnost glede na cilje programa ISA in tekočega delovnega programa. V končnem vrednotenju se poleg tega preuči, koliko je program ISA dosegel svoj cilj.

V vrednotenjih se preučijo tudi koristi ukrepov za Skupnost kar zadeva izboljšanje skupnih politik, opredelijo področja za mogoče izboljšanje in preverijo sinergije z drugimi pobudami Skupnosti na področju čezmejne in čezsektorske interoperabilnosti.

Člen 14 Mednarodno sodelovanje

1. Program ISA je odprt za sodelovanje držav Evropskega gospodarskega prostora in držav kandidatk na podlagi njihovih zadevnih pogodb s Skupnostjo.

2. Spodbujati je treba sodelovanje z drugimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ali organi, predvsem na podlagi Evro-sredozemskega partnerstva, in s sosednjimi državami, predvsem državami Zahodnega Balkana. Program ISA ne krije s tem povezanih stroškov.

Člen 15 Neskupnostne pobude

Brez poseganja v druge politike Skupnosti lahko rešitve, ki se uvajajo ali upravljajo s programom ISA, uporabljajo tudi neskupnostne pobude, če le ne nastanejo dodatni stroški za proračun Skupnosti in ni ogrožen glavni cilj Skupnosti v zvezi z rešitvijo.

Člen 16 Finančne določbe

1. Finančna sredstva za izvajanje ukrepa Skupnosti po tem sklepu za obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2015 znašajo 164,1 milijona EUR, od tega 103,5 milijona EUR za obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2013.

Za obdobje po 31. decembru 2013 šteje znesek za potrjenega, če je za to fazo skladen s finančnim okvirom, veljavnim za obdobje, ki se začne leta 2014.

2. Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.

Člen 17 Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2015.

V Strasbourgu, ….

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. NASLOV PREDLOGA:

Predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA).

2. OKVIR ABM/ABB (UPRAVLJANJE PRORAčUNA NA PODLAGI DEJAVNOSTI/OBLIKOVANJE PRORAčUNA NA PODLAGI DEJAVNOSTI)

Zadevno(-a) področje(-a) in povezana(-e) dejavnost(-i):

Informacijske in komunikacijske tehnologije – operativni program pod naslovom 26 „Upravljanje, ki ga izvaja Komisija“

Dejavnost: 26 03 – Interoperabilno zagotavljanje vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1 Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

26 03 01 01 Interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave (ISA)[12]

26 01 04 01 Interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave (ISA) – Odhodki za upravno poslovodenje

3.2 Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

Obdobje uporabe: od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2015

Plačila iz proračuna Skupnosti po 31. decembru 2015 bodo mogoča za zneske, odobrene med obdobjem uporabe.

3.3 Značilnosti proračuna:

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

26030101 | neobvezni | dif.[13] | DA | DA | DA | 1A |

26010401 | neobvezni | nedif.[14] | NE | DA | DA | 1A |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1 Finančna sredstva

4.1.1 Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 in pozneje | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[15] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1. | a | 23,00 | 25,20 | 26,00 | 26,10 | 28,50 | 30,50 | 159,3 |

Odobritve plačil (OP) | b | 5,75 | 23,55 | 25,40 | 26,00 | 26,73 | 51,87 | 159,3 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije[16] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4. | c | 0,8 | 0,8 | 0,8 | 0,8 | 0,8 | 0,8 | 4,8 |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 23,80 | 26,00 | 26,80 | 26,90 | 29,30 | 31,30 | 164,1 |

Odobritve plačil | b+c | 6,55 | 24,35 | 26,20 | 26,80 | 27,53 | 52,67 | 164,1 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije[17] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | d | 2,141 | 2,191 | 2,191 | 2,191 | 2,191 | 2,191 | 13,097 |

Upravni stroški, ki jih referenčni znesek ne krije, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6. | e | 0,046 | 0,049 | 0,049 | 0,049 | 0,049 | 0,049 | 0,291 |

Predvideni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 25,986 | 28,240 | 29,040 | 29,140 | 31,540 | 33,540 | 177,488 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 8,736 | 26,590 | 28,440 | 29,040 | 29,765 | 54,915 | 177,488 |

Rast proračuna z leti odraža stroške poslovanja za rastoči portfelj skupnih storitev in generičnih orodij, ki jih imajo službe Skupnosti in države članice na voljo za uresničevanje interoperabilnih čezmejnih informacijskih sistemov.

Podrobnosti o sofinanciranju

Se ne uporabi.

4.1.2 Skladnost s finančnim načrtovanjem

( Predlog je skladen s sedanjim finančnim načrtovanjem. Za obdobje po 31. decembru 2013 šteje znesek za potrjenega, če je za to fazo skladen s finančnim okvirom, veljavnim za obdobje, ki se začne leta 2014.

( Predlog bo zahteval ponovno načrtovanje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[18] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

4.1.3 Finančni vpliv na prihodke

( Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

4.2 EPDČ za človeške vire (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem) – glej podrobnosti v točki 8.2.1.

Letne potrebe | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 20 | 21 | 21 | 21 | 21 | 21 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1 Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

Program ISA bo moral zadovoljiti potrebe po skupnih okvirih, prepoznavanju posledic zakonodaje Skupnosti na IKT, skupnih storitvah in večkrat uporabnih generičnih orodjih.

Te potrebe so bile ugotovljene z izmenjavo mnenj s sektorji in predstavniki držav članic, predhodnim vrednotenjem in uradnim posvetovanjem, kot je opredeljeno v obrazložitvenem memorandumu.

Glavne upravičenke dejavnosti, začetih v okviru programa, so evropske javne uprave. Podjetja in državljani bodo imeli koristi predvsem posredno.

5.2 Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti ter skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in mogoče sinergije

Vsa področja dejavnosti, zajeta v programu ISA, spadajo pod skupno odgovornost držav članic in Skupnosti. Zato so ukrepi v okviru program ISA možni le, kadar je navzoča dokazljiva evropska dodana vrednost, kot je opredeljeno v obrazložitvenem memorandumu. Upravni odbor programa ISA bo zagotovil skladnost in dopolnjevanje z dejavnostmi na ravni držav članic. Na ravni Skupnosti se bo z usklajevanjem med službami zagotovila uskladitev dejavnosti v sektorjih ter s Podpornim programom izvajanju politike IKT Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (PKI), da bi kar najbolj povečali skladnost in sinergije. Tesno sodelovanje in usklajevanje z državami članicami in sektorji bosta programu pomagala nenehno ocenjevati dejanske potrebe, sorazmernost dejavnosti in spoštovanje subsidiarnosti.

Kot je opredeljeno v obrazložitvenem memorandumu, bo program ISA predvsem dodal finančno in gospodarsko vrednost intervenciji Skupnosti ter prispeval h krepitvi in izvajanju politik in zakonodaje Skupnosti, pri tem pa z usklajevanjem prek sektorjev in meja dosegal precejšnje sinergije.

Kot je opredeljeno v obrazložitvenem memorandumu, sta zagotovljeni skladnost in dopolnjevanje s Podpornim programom izvajanju politike IKT Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (PKI), kar naj bi pripeljalo do sinergij.

5.3 Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Splošni cilj programa ISA je spodbujati zmogljivo in učinkovito elektronsko čezmejno in čezsektorsko sodelovanje med evropskimi javnimi upravami, ki omogoča zagotavljanje elektronskih javnih storitev v podporo izvajanju politik in dejavnosti Skupnosti. Kot tak se njegov cilj v osnovi povezuje z vsemi politikami Skupnosti in prispeva k njihovemu izvajanju. Povedano natančneje, podpira enotni trg, tako da prispeva k preprečevanju pojavljanja e-ovir, medtem ko hkrati podpira načela in potrebe, ki so temelj lizbonske strategije.

Za podrobnosti o pričakovanih rezultatih in kazalnikih si oglejte povzetek predhodnega vrednotenja.

5.4 Metoda izvedbe (okvirno)

( Centralizirano upravljanje

( neposredno Komisija

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Opombe:

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1 Sistem nadzora

Predviden je redni nadzor izvajanja programa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in upravnimi postopki Komisije. Nadzor vključuje letno poročanje upravnemu odboru o doseženem napredku pri izvajanju podpornih dejavnosti.

Za nadzor posameznih projektov se zahtevajo podrobne projektne listine in poročila o izvedbi, na podlagi katerih se bodo merili dosežki. Sredstva se sprostijo na podlagi doseganja teh mejnikov.

Poleg tega bodo rešitve pregledane vsako drugo leto.

S programskimi kazalniki, navedenimi v povzetku predhodnega vrednotenja, bodo programski dosežki v rednih časovnih presledkih merjeni glede na cilje in rezultate.

6.2 Vrednotenje

6.2.1 Predhodno vrednotenje

Predhodno vrednotenje je bilo uporabljeno, da bi uradno preverili, ali intervencija temelji na skladni strategiji, ki je usklajena s potrebami, problemi in vprašanji, ki naj bi jih obravnavala. Pomagalo je tudi zagotoviti, da dopolnjuje druge intervencije in je usklajena z njimi ter da so potrebni sistemi nadzora in vrednotenja oblikovani za izvajanje programa, da bi pospešili vmesna in končna vrednotenja. Razlaga, zakaj se je Komisija odločila za program take narave, kot je opredeljena v predlogu, ter predstavlja pričakovano dodano vrednost in učinke. Nazadnje, predhodno vrednotenje ocenjuje potrebne finančne in človeške vire ter določa osnovni okvir, ki med drugim vsebuje rezultate in kazalnike.

Rezultati predhodnega vrednotenja so bili v celoti vključeni v predlog, tudi v skladu z rezultati posvetovanja.

Celovito poročilo je na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/idabc/en/document/7706, povzetek pa je priložen finančnemu izkazu.

6.2.2 Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

V Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o vrednotenju izvajanja programa IDABC[19] se ugotavlja, da iz vmesnega vrednotenja izhajajo večinoma pozitivne ugotovitve, izpostavljenih pa je nekaj pomanjkljivosti, za katere se priporoča premislek pri izvajanju programa IDABC. Upoštevajo se vsa priporočila, ki bi bila lahko pomembna za program ISA.

Celovito poročilo o vmesnem vrednotenju IDABC je na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/idabc/en/document/5707/3.

6.2.3 Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

Program ISA bo predmet vmesnega in končnega vrednotenja, rezultati vrednotenj pa se bodo posredovali Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2012 in 31. decembra 2015.

Vmesno in končno vrednotenje ter potrebna proračunsko dodeljena sredstva bodo vključeni v delovni program ISA.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Predvideni so številni finančni in upravni nadzorni mehanizmi. Program se bo izvajal prek javnih naročil v skladu s pravili in postopki, opredeljenimi v finančni uredbi. Ti veljajo skozi celoten postopek in vključujejo:

- oblikovanje delovnega programa, ki je v skladu z mnenjem upravnega odbora in v katerem so postavljeni mejniki za sproščanje sredstev, kar zagotavlja možnost nadzora nad dosežki in stroški;

- ustrezno pripravo razpisnih pogojev, kar zagotavlja možnost nadzora nad doseženim glede na zahtevane rezultate in nad nastalimi stroški;

- analizo kakovosti in finančno analizo razpisov;

- vključenost drugih oddelkov Komisije skozi postopek;

- preverjanje rezultatov in pregled računov pred plačilom na več ravneh;

- notranjo revizijo.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1 Cilji predloga z vidika stroškov financiranja[20]

odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ukrep 1 | Vzpostavitev in izboljšanje skupnih okvirov |

2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 |

Uradniki ali začasno osebje[23] (XX 01 01) | A*/AD | 10 | 10 | 10 | 10 | 10 | 10 |

B*, C*/AST | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 |

Osebje[24], financirano iz člena XX 01 02 | 3 | 4 | 4 | 4 | 4 | 4 |

Osebje[25], financirano iz člena XX 01 04/05 |

SKUPAJ | 20 | 21 | 21 | 21 | 21 | 21 |

Potrebe po človeških in upravnih virih naj bi se krile iz proračunskih sredstev, zagotovljenih upravljavskemu generalnemu direktoratu na podlagi letnega postopka dodeljevanja proračunskih sredstev.

V dodelitvi delovnih mest za obdobje 2014–2015 je treba upoštevati morebitno prerazporeditev delovnih mest med službami na podlagi naslednjega finančnega okvira.

8.2.2 Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

- Delovna mesta AD zajemajo dejansko upravljanje programa: izdelavo delovnega programa, upravljanje proračuna, vodenje javnih razpisov, povezanih z izvajanjem programa, upravljanje pogodb, povezanih z izvajanjem programa, spremljanje projektov in študij, stike s službami Komisije in izvedenci držav članic, organizacijo srečanj strokovnjakov, delavnic in konferenc. Vključeni so tudi vodja enote, pravni svetovalec programa in sekretariat upravnega odbora.

- Delovna mesta AST zagotavljajo podporo na naslednjih področjih:

- tajniške naloge, organizacija misij (dve osebi),

- upravljanje proračuna, razpisi, pogodbe in plačila računov (dve osebi),

- širjenje informacij in komunikacija (dve osebi),

- logistika: organizacija sestankov in delavnic, povabila izvedencem, povračilo stroškov izvedencem, upravljanje dokumentov (ena oseba).

- Delovna mesta END podpirajo dejansko upravljanje programa, tako da dopolnjujejo delovna mesta AD predvsem na področjih, povezanih z usklajevanjem z državami članicami, spremljanjem projektov in študij ter organizacijo srečanj izvedencev, delavnic in konferenc.

8.2.3 Človeški viri – viri delovnih mest (po sistemizaciji)

( Delovna mesta, trenutno dodeljena za upravljanje programa, ki se nadomesti ali podaljša (20, vključno s tremi napotenimi nacionalnimi izvedenci, katerih pogodbe potečejo konec leta 2009)

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena pri izvajanju LSP/PPP za leto n

( Delovna mesta, potrebna v naslednjem postopku LSP/PPP

( Delovna mesta, ki bodo zapolnjena s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov znotraj službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena pri izvajanju LSP/PPP za zadevno leto

Opomba: Zaradi sinergij med enoto IDABC/ISA in službami/razvojnimi enotami Generalnega direktorata za informatiko se ocenjuje, da od štiri do šest mest, predvidenih v predhodni oceni za vzpostavitev/delovanje storitev ter vzpostavitev orodij, ne bo potrebnih.

8.2.4 Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije ( XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje )

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | SKUPAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč |

- notranja (naročila storitev)[27] | 0,4 | 0,4 | 0,4 | 0,4 | 0,4 | 0,4 | 2,4 |

- zunanja |

2 Srečanja strokovnih skupin, obveščanje in komunikacija | 0,4 | 0,4 | 0,4 | 0,4 | 0,4 | 0,4 | 2,4 |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ | 0,8 | 0,8 | 0,8 | 0,8 | 0,8 | 0,8 | 4,8 |

8.2.5 Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 1,989 | 1,989 | 1,989 | 1,989 | 1,989 | 1,989 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) | 0,152 | 0,202 | 0,202 | 0,202 | 0,202 | 0,202 |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki jih referenčni znesek NE krije) SKUPAJ | 2,141 | 2,191 | 2,191 | 2,191 | 2,191 | 2,191 |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci |

Število delovnih mest kot v točki 8.2.1 krat 117 000 EUR na delovno mesto |

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02 |

Število delovnih mest kot v točki 8.2.1 krat 50 578 EUR na napotenega nacionalnega izvedenca |

8.2.6 Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije | 0,046 | 0,049 | 0,049 | 0,049 | 0,049 | 0,049 | 0,291 |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference |

XX 01 02 11 03 – Odbori[28] |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) | 0,046 | 0,049 | 0,049 | 0,049 | 0,049 | 0,049 | 0,291 |

3 Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki jih referenčni znesek NE krije), SKUPAJ | 0,046 | 0,049 | 0,049 | 0,049 | 0,049 | 0,049 | 0,291 |

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije |

700 EUR na misijo, pet misij na leto za uradnike/napotene nacionalne izvedence (obiski v državah članicah, obveščanje o rezultatih na delavnicah in konferencah) |

Povzetek predhodnega vrednotenja

(Celo poročilo je na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/idabc/en/document/7706 )

1. METODOLOGIJA

Predhodno vrednotenje je postopek, ki podpira pripravo predlogov za novo ali obnovljeno intervencijo Skupnosti. Njegov namen je zbiranje informacij in opravljanje analiz, ki pomagajo opredeliti cilje, da se zagotovi, da je te cilje mogoče doseči, da so uporabljeni instrumenti stroškovno učinkoviti in da bo mogoče zanesljivo poznejše vrednotenje.

V predhodnem vrednotenju so obravnavane zahteve člena 27 finančne uredbe[29], kot je opredeljeno v členu 21 Uredbe Komisije o izvajanju finančne uredbe[30].

Predhodno vrednotenje, ki so ga opravili zunanji svetovalci, je temeljilo na teoretičnih raziskavah, pogovorih in dveh krajših anketiranjih držav članic in osebja IDABC ter delavnicah/delovnih srečanjih.

2. ANALIZA PROBLEMOV IN OCENA POTREB

Vseevropska razsežnost e-uprave in koncept interoperabilnosti

Države članice pri zagotavljanju javnih storitev vedno bolj uporabljajo IKT, da bi dosegle večjo učinkovitost in zmogljivost. Čeprav se uporaba takih storitev e-uprave na ravni držav članic povečuje, ostaja stopnja uporabe na vseevropski ravni nizka. Če morajo države članice čezmejno sodelovati v podporo takim storitvam ali izvajanju zakonodaje EU, pa je interoperabilnost temeljni pogoj.

Splošna načela politike, ki poudarjajo novo javno intervencijo

V evropskih strategijah in politikah je že opredeljena in vključena potreba po večji interoperabilnosti ter zmogljivejšem in učinkovitejšem zagotavljanju javnih storitev. Novi ukrep Skupnosti mora temeljiti na načelih, ki poudarjajo take veljavne politike in strategije (npr. krepitev enotnega trga in lizbonske strategije).

Dejavniki, ki ovirajo čezmejno in čezsektorsko interoperabilnost e-uprave

Vseevropsko razsežnost e-uprave ovirajo različni dejavniki, od katerih se nekateri nanašajo na institucionalne, kulturne, pravne in politične razlike med državami članicami, drugi pa na pomanjkanje vseevropskega pristopa k skupnim vprašanjem.

Opredelitev ciljnih skupin in ključnih akterjev

Nadaljevalni ukrep moral biti osredotočen na primarne upravičence, tj. evropske uprave, ki bodo z interoperabilnostjo povečale svojo zmogljivost in učinkovitost z boljšim sodelovanjem z drugimi upravami, tj. drugimi državami članicami in sektorji ES, glede vseevropskih vprašanj. Podjetja in državljani bodo imeli posredno korist.

Ocena potreb po ukrepih Skupnosti

Nekatere potrebe so bile ocenjene že s preteklimi in tekočimi programi ES, vključno s programoma IDA in IDABC, kar je pripeljalo do določitve skupnih smernic in okvirov ter orodij, storitev in infrastruktur. Nadaljnji ukrepi morajo temeljiti na teh prizadevanjih. Potreba po prenovljenih ukrepih Skupnosti ima dve plati:

- kontinuiteto in trajnost razvitih rešitev ter

- zagotavljanje odgovorov na razvoj ali nove potrebe, ki so jih izrazile države članice in/ali sektorji.

Obstajajo dejanske potrebe po:

- zagotavljanju usklajevalne funkcije,

- ozaveščanju,

- krepitvi dialoga z zainteresiranimi stranmi iz industrije,

- utrjevanju in vnovični uporabi obstoječih orodij, storitev in infrastruktur,

- ugotavljanju posledic zakonodaje ES na IKT,

- zagotavljanju podatkov in izmenjavi informacij ter varovanju sistemov,

- vzpostavljanju skupnih okvirov, smernic in specifikacij.

3. DODANA VREDNOST UDELEžBE SKUPNOSTI

Čeprav imajo na področju nacionalnega zagotavljanja javnih storitev državljanom in podjetjem pravno pristojnost države članice, je iz odgovorov na anketo, poslano članom upravnega odbora IDABC, razvidno, da se ti strinjajo glede dodane vrednosti intervencije Skupnosti.

Ob uporabi utemeljevanja z nasprotnimi dejstvi pri oceni potreb po ukrepih Skupnosti je ocena med drugim pokazala:

- vseevropsko organizacijsko interoperabilnost bi bilo težko doseči brez intervencije Evropske skupnosti;

- tehnične infrastrukturne storitve, vzpostavljene v preteklosti, in veljavni programi bi brez intervencije Skupnosti prenehali obstajati, v tem primeru pa bi morale države članice in sektorji najti individualne rešitve;

- skupnih rešitev, ki jih lahko skupaj uporabljajo uprave v različnih državah članicah, ne bi bilo mogoče razviti brez intervencije Skupnosti;

- vzpostavitev usklajevanja na evropski ravni na ravni držav članic bi bila za države članice zelo zapletena in draga.

4. CILJ SKUPNOSTI IN PRIčAKOVANI REZULTATI

Ob uporabi ciljev, ki so jih Komisija in države članice (DČ) že opredelile med začetnimi pogovori, je bilo določenih šest ciljev za ukrepe Skupnosti, od katerih je eden strateški, pet pa jih je operativnih:

- razviti evropsko politiko interoperabilnosti;

- okrepiti upoštevanje razsežnosti IKT v zakonodaji EU;

- pospešiti uporabo skupnih okvirov;

- povečati uporabo skupnih storitev;

- povečati uporabo večkrat uporabnih generičnih orodij;

- zagotoviti spremljevalne ukrepe v podporo celotnemu ukrepu.

Za vsakega od teh splošnih ciljev, posebnih ciljev, pričakovanih rezultatov in s tem povezanih kazalnikov je bilo opravljeno predhodno vrednotenje. Rezultat tega vrednotenja je mogoče poenostavljeno predstaviti:

Cilji (dejavnosti) | Pričakovani rezultati | Kazalniki[31] |

Vzpostavljanje in izboljševanje skupnih okvirov | Skladen niz okvirov, ki oblikujejo kontekst, v katerem lahko države članice (DČ) in sektorji razpravljajo o čezmejni in čezsektorski interoperabilnosti Bolj gladko izvajanje vseevropskih storitev e-uprave | Število skupnih specifikacij, smernic, metodologij, strategij itd. Ankete (DČ in sektorji) popolnost pomembnost uporaba Nacionalno in mednarodno sklicevanje |

Ocena posledic zakonodaje ES na IKT | Bolj gladko izvajanje zakonodaje ES s premislekom o razsežnostih IKT v fazi načrtovanja Opredelitev potreb po storitvah in orodjih v podporo pravočasnemu izvajanju zakonodaje Razumevanje razsežnosti IKT v politikah EU Bolj gladko izvajanje vseevropskih storitev e-uprave | Število ugotovljenih ustreznih zakonodajnih aktov Število uspešnih pogodb med sektorji in programom Število ugotovljenih novo zahtevanih rešitev Število izvedenih rešitev Ankete (DČ in sektorji) ozaveščanje popolnost pomembnost uporaba pravočasnost |

Uvajanje, izboljševanje in upravljanje skupnih storitev | Razpoložljivost niza skupnih storitev, ki izpolnjujejo potrebe sektorjev in DČ Strokovno zagotavljanje skladnega portfelja storitev Bolj gladko izvajanje vseevropskih storitev e-uprave | Primerjalna analiza kakovosti skupnih storitev Število znanih uporabnikov skupnih storitev Ankete (DČ in sektorji): popolnost pomembnost uporaba primernost Za projekt značilni kazalniki (bodo določeni) |

Vzpostavljanje in izboljševanje večkrat uporabnih generičnih orodij | Razpoložljivost niza orodij, ki izpolnjujejo potrebe sektorjev in DČ Strokovno zagotavljanje skladnega portfelja orodij Bolj gladko izvajanje vseevropskih storitev e-uprave | Primerjalna analiza kakovosti generičnih orodij Število znanih uporabnikov generičnih orodij Ankete (DČ in sektorji): popolnost pomembnost uporaba primernost Za projekt značilni kazalniki (bodo določeni) |

Izvajanje spremljevalnih ukrepov |

Organizacija izmenjave informacij in najboljših praks | Boljše poznavanje najboljših praks Vnovična uporaba najboljših praks | Število uporabnikov platforme Število in velikost skupnosti Dejanska vnovična uporaba, izmenjava in sodelovanje (zgodbe o uspehu) Ankete (DČ in sektorji): Uspešnost platforme za: iskanje informacij izmenjavo izkušenj začetek sodelovanja |

Izboljšanje usklajevalne funkcije | Več sinergij in manj podvajanja dejavnosti Bolj usklajeni in razumljivejši pristopi Soglasje med zainteresiranimi stranmi Več čezsektorskega in čezmejnega sodelovanja pri načrtovanju sistemov | Zgodbe o uspehu Ankete (DČ in sektorji): Ali program zagotavlja učinkovito usklajevanje in sodelovanje med DČ in sektorji? |

Povečanje prepoznavnosti skupnih storitev in večkrat uporabnih generičnih orodij | Boljše poznavanje skupnih storitev pri potencialnih uporabnikih (DČ in sektorjih) pri načrtovanju vseevropskih storitev e-uprave Upoštevanje skupnih storitev in orodij | Število pogodb s programom na pobudo DČ Število vseevropskih storitev e-uprave, pri katerih se uporabljajo skupne storitve in orodja |

Strateške in podporne dejavnosti | Izboljšanje programa | Ocenjevalna poročila |

5. MEHANIZMI ZAGOTAVLJANJA, INSTRUMENTI ZA IZVAJANJE UKREPA

Za dosego zgoraj navedenih ciljev mora ukrep izkoristiti različne vrste mehanizmov zagotavljanja, instrumentov in dejavnosti. Ti instrumenti se ne smejo razlikovati od instrumentov IDABC.

6. RAZPOLOžLJIVE MOžNOSTI POLITIKE IN SKLADNOST UKREPANJA

Pri predhodnem vrednotenju so bile ocenjene tri možnosti. Ena je predvidevala prenos dejavnosti na regulativno agencijo. Ker bi ta možnost pomenila previsoke režijske stroške in je ne bi bilo mogoče pravočasno uresničiti, da bi bila pripravljena za izvajanje konec leta 2009, je ni bilo mogoče priporočiti.

Druga možnost bi pomenila prenos programa na Podporni program izvajanju politike IKT Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (PKI), kar bi lahko omogočilo neko skladnost in po možnosti sinergije dejavnosti. Vendar pa kljub skupnim značilnostim obstajajo pomembne razlike v ciljih, usmeritvi, mestu v razvojni/proizvodni verigi, pravočasnosti ter mehanizmih financiranja. Prednostim, ki bi jih pridobili s to možnostjo, nasproti kot protiutež vsekakor stojijo slabosti.

Zato je bilo v predhodnem vrednotenju ugotovljeno, da teh dveh programov ne bi bilo dobro združevati, zato se priporoča, da se ohrani osnovna možnost, tj. neodvisen program.

Vendar pa bi bilo potrebno tesno sodelovanje na operativni ravni, da bi zagotovili ozaveščenost in usklajevanje, ter strateški ravni pri oblikovanju delovnih programov, predvsem med nadaljevalnim programom in Podpornim programom izvajanju politike IKT Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost, pa tudi pri oblikovanju delovnih skupin.

7. OBSEG ODOBRENIH PRORAčUNSKIH SREDSTEV

Oblikovana sta dva predloga za proračun nadaljevalnega programa. „Nizka“ možnost bi zahtevala proračun v višini 159 milijonov EUR, „visoka“ pa 220 milijonov EUR, razčlenjenih po ciljih:

Cilji | V milijonih EUR nizka možnost | V milijonih EUR visoka možnost |

1. Razvoj evropske politike interoperabilnosti | 3 | 6 |

2. Okrepitev upoštevanja vidikov IKT v zakonodaji EU | 6 | 12 |

3. Spodbujanje uporabe skupnih okvirov | 9 | 12 |

4. Povečanje uporabe skupnih storitev | 99 | 124 |

5. Povečanje uporabe večkrat uporabnih generičnih orodij | 18 | 30 |

6. Spremljevalni ukrepi | 24 | 36 |

Skupaj | 159 | 220 |

Ocenjuje se, da je za nadaljevalni program potrebnih najmanj 25 zaposlenih za polni delovni čas, za „visoko“ možnost pa 32.

8. SKLEPNA UGOTOVITEV

Čeprav so predhodni programi z zagotovitvijo rešitev informacijske tehnologije že precej prispevali k razširitvi, poglobitvi in boljšemu delovanju enotnega trga, pa tudi k zmogljivemu in učinkovitemu sodelovanju med evropskimi javnimi upravami, je še vedno potrebna intervencija Komisije, da se zagotovijo stalnost in trajnost že uveljavljenih ukrepov ter odgovori na razvijajoče se nove potrebe, na katere so opozorili države članice in sektorji.

Cilji bi morali biti:

- razvoj evropske politike interoperabilnosti,

- okrepitev upoštevanja vidikov IKT v zakonodaji EU,

- pospeševanje uporabe skupnih okvirov,

- povečanje uporabe skupnih storitev in

- povečanje uporabe večkrat uporabnih generičnih orodij.

Ob upoštevanju dejavnosti in mehanizmov zagotavljanja, potrebnih za doseganje ciljev, je najprimernejša politična možnost osnovna možnost, tj. nadaljevalni program.

Proračun bi znašal 159 milijonov EUR za „nizko“ možnost in 220 milijonov EUR za „visoko“ možnost. Število članov osebja, potrebnega za izvajanje možnosti, bi bilo 25 in 32.

[1] L 144, 30.4.2004, kakor je bilo popravljeno v UL L181, 18.5.2004, str. 25.

[2] UL L 203, 3.8.1999, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1). UL L 203, 3.8.1999, str. 9. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo Sveta (ES) št. 885/2004.

[3] UL L 310, 9.11.2006, str. 15.

[4]

[5]

[6]

[7] UL L 144, 30.4.2004, kakor je bilo popravljeno v UL L181, 18.5.2004, str. 25.

[8] UL L 203, 3.8.1999, str. 1. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo Sveta (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1).

[9] UL L 203, 3.8.1999, str. 9. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo Sveta (ES) št. 885/2004.

[10] UL L 310, 9.11.2006, str. 15.

[11] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 1).

[12] Ta nova proračunska postavka bo nadomestila sedanjo proračunsko vrstico 26 03 01 01 „Vseevropske storitve e-uprave za javne uprave, podjetja in državljane (IDABC)“. Dokončanje ukrepov IDABC bo zajeto v postavki 26 03 01 02 „Dokončanje …“.

[13] Diferencirana sredstva.

[14] Nediferencirana sredstva, v nadaljnjem besedilu NS.

[15] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[16] Odhodki iz člena xx 01 04 naslova xx.

[17] Odhodki iz poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05.

[18] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[19] COM(2006) 610 konč., http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2006:0611:FIN:EN:HTML

[20] V primerjavi z „nizko“ in „visoko“ možnostjo v predhodnem vrednotenju uporablja ta razčlenitev„visoko“ možnost za tiste dejavnosti, ki so po mnenju držav članic najkoristnejše, „nizko“ možnost pa za druge dejavnosti (ki po mnenju držav članic še vedno veljajo za koristne).

[21] Kakor je opisano v oddelku 5.3.

[22] Povečanje v proračunu od leta 2014 je posledica začetka delovanja novih storitev, ki so bile razvite v prvih letih programa.

[23] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[24] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[25] Te stroške referenčni znesek krije.

[26] S sklicevanjem na posebno oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

[27] Notranja tehnična pomoč (z zelo specifičnimi tehničnimi veščinami), pomoč osebju Komisije pri preverjanju kakovosti storitev pogodbenih izvajalcev in/ali pomoč osebju Komisije med pripravo tehnično zapletenih dokumentov.

[28] Dva sestanka odbora na leto (2 x 15 000 EUR) sta vključena v točko 8.2.4.1.

[29] UL L 248, 16.9.2002, str. 1, kakor je bila spremenjena.

[30] UL L 357, 21.12.2002, str. 1, kakor je bila spremenjena.

[31] Kazalniki za nekatere dejavnosti, npr. usklajevanje in sodelovanje, so po potrebi precej „mehki“. To pa zato, ker je njihove neposredne učinke ali rezultate težko izmeriti, ker (a) pogosto nimajo tako očitnega učinka kot neposredni ukrepi, (b) jih je zato težko osamiti od spremljevalnih dejavnikov in je zato težko ugotoviti neposredne vzročne povezave, (c) je vpliv na končne upravičence običajno odvisen od nadaljnjega izvajanja rešitev s strani držav članic in sektorjev.