52008PC0472

Bruselj, 17.7.2008

COM(2008) 472 konč.

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 954/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom, med drugim, iz Rusije

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Ozadje predloga |

Razlogi za predlog in njegovi cilji Ta predlog zadeva uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2117/2005 z dne 21. decembra 2005 („osnovna uredba“), v zvezi z uvozom nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije. |

Splošno ozadje Ta predlog je nastal v okviru izvajanja osnovne uredbe in je posledica preiskave, ki je bila izvedena v skladu z vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami iz osnovne uredbe. |

Obstoječe določbe na področju predloga Uporabljajo se ukrepi pri uvozu nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije, uvedeni z Uredbo Sveta (ES) št. 954/2006. |

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Se ne uporablja. |

Posvetovanje z zainteresiranimi strankami in ocena učinka |

Posvetovanje z zainteresiranimi strankami |

Zainteresiranim strankam, ki jih zadeva postopek, je že bila dana možnost, da zagovarjajo svoje interese med preiskavo v skladu z določbami osnovne uredbe. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno. |

Ocena učinka Ta predlog je posledica izvajanja osnovne uredbe. Osnovna uredba ne vključuje splošne ocene učinka, pač pa vsebuje izčrpen seznam pogojev, ki jih je treba oceniti. |

Pravni elementi predloga |

Povzetek predlaganih ukrepov Komisija je 22. junija 2007 na lastno pobudo začela delni vmesni pregled, omejen na damping, za enega proizvajalca izvoznika nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije. S preiskavo je bilo ugotovljeno, da se je prej vzpostavljena stopnja dampinga znižala. Zato je treba protidampinško dajatev na ta uvoz ustrezno znižati. Zato se predlaga, da Svet sprejme priloženi predlog uredbe, ki ga je treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije najpozneje do 11. avgusta 2008. |

Pravna podlaga Uredba Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2117/2005 z dne 21. decembra 2005. |

Načelo subsidiarnosti Predlog je v izključni pristojnosti Skupnosti. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja. |

Načelo sorazmernosti Predlog upošteva načelo sorazmernosti iz naslednjih razlogov: |

Oblika ukrepanja je opisana v zgoraj navedeni osnovni uredbi in ne daje možnosti za sprejemanje odločitev na nacionalni ravni. |

Navedba o tem, kako je zmanjšana finančna in upravna obremenitev Skupnosti, nacionalnih vlad, regionalnih in lokalnih oblasti, gospodarskih subjektov in državljanov ter sorazmerna z zastavljenim ciljem predloga, se ne uporablja. |

Izbira instrumentov |

Predlagani instrument: uredba. |

Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjih razlogov: Druga sredstva ne bi bila primerna, ker osnovna uredba ne predlaga drugih možnosti. |

Proračunske posledice |

Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. |

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 954/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom, med drugim, iz Rusije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti[1] („osnovna uredba“), in zlasti člena 9 in člena 11(3) uredbe,

o spremembi Uredbe (ES) št. 954/2006 z dne 27. junija 2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenih brezšivnih cevi s poreklom, med drugim, iz Rusije.

ob upoštevanju predloga, ki ga je Komisija predložila po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Obstoječi ukrepi

(1) Po preiskavi („prvotna preiskava“) je Svet z Uredbo (ES) št. 954/2006[2] uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi s poreklom, med drugim, iz Rusije.

2. Posebno spremljanje

(2) Po začetku veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 954/2006 in potem ko je bil obveščen svetovalni odbor, je Komisija posebno pozorno spremljala razvoj uvoza BC iz vseh držav, za katere se uporabljajo ukrepi. Spremljanje je pokazalo, da se je uvoz v Skupnost od ruske skupine proizvajalke izvoznice TMK Group (Volzhsky Pipe Plant, OJSC Taganrog Metallurgical Works, OJSC Sinara Pipe Plant in OJSC Seversky Pipe Plant) (v nadaljnjem besedilu: „TMK“, „družba“ ali „skupina“) v prvih šestih mesecih od uvedbe ukrepov znatno zmanjšal. Ugotovljeno je bilo tudi, da je treba dajatve glede TMK ponovno preučiti. Dejansko je iz informacij o stroških in cenah, ki jih je navedel TMK v vprašalniku o spremljanju, razvidno, da je stopnja dampinga skupine nižja kot sedanja stopnja 35,8 %.

3. Začetek vmesnega pregleda

(3) Na pobudo Komisije se je na podlagi dokazil, ki jih je Komisija prejela od navedenega izvoznika, začel delni vmesni pregled zgoraj navedene uredbe za TMK. Družba je trdila, da so se okoliščine, na podlagi katerih so bili sprejeti ukrepi, spremenile in da so te spremembe trajne. Treba je opozoriti, da družba TMK ni polno sodelovala v prvotni preiskavi in da je zaradi tega stopnja dampinga bila izračunana na podlagi razpoložljivih dejstev, tj. normalne vrednosti druge skupine proizvajalke v Rusiji, ki je sodelovala pri preiskavi, in podatkih Eurostata. Družba TMK je navedla, da so razlog za njeno nesodelovanje v prvotni preiskavi pomembne notranje spremembe, ki so se začele odvijati v družbi v obdobju prvotne preiskave. Zaradi teh izjemnih okoliščin, ki so imele vpliv na upravljanje skupine ter na njeno računovodsko in revizorsko prakso, TMK med prvotno preiskavo ni mogel predložiti ustreznih dokazil o svojih cenah in stroških . Družba je navedla, da so spremembe v njeni organizaciji, ki so se odvile od začetka prvotne preiskave, poenostavile njeno strukturo, izboljšale upravljanje ter omogočile prehod na računovodske standarde MSRP. To naj bi družbi omogočilo, da sodeluje pri preiskavah. Družba je prav tako predložila prima facie dokaze, da bi pokazala, da bi primerjava normalne vrednosti, ki bi temeljila na njenih domačih cenah ali stroških, in izvoznih cen v Skupnost, pomenila zmanjšanje dampinga znatno pod stopnjo sedanjega ukrepa. Zato je družba trdila, da nadaljevanje ukrepov na obstoječi ravni, ki temelji na prej vzpostavljeni stopnji dampinga, za izravnavo dampinga ni več potrebno.

(4) Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, in na lastno pobudo začela delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, omejen na stopnjo dampinga glede proizvajalcev izvoznikov/članov skupine TMK. Komisija je 22. junija 2007 v Uradnem listu Evropske unije [3] objavila obvestilo o začetku in začela preiskavo.

(5) Komisija je o začetku vmesnega pregleda uradno obvestila TMK in njegove povezane družbe ter predstavnike države izvoznice. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in Komisijo zaprosijo za zaslišanje.

(6) Komisija je TMK in njegovim povezanim družbam poslala tudi vprašalnike in odgovore prejela v rokih, določenih v ta namen. Komisija je iskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev dampinga ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

- OJSC Volzhsky Pipe Plant, Rusija

- OJSC Taganrog Metallurgical Works, Rusija

- OJSC Sinara Pipe Plant, Rusija

- OJSC Seversky Pipe Plant, Rusija

- CJSC Trade House TMK, Rusija

- TMK Europe GmbH, Nemčija

- TMK Global AG, Švica

- TMK Italia s.r.l., Italija

4. Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

(7) Preiskava dampinga je zajela obdobje od 1. aprila 2006 do 31. marca 2007 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

B. PREISKAVA V ZVEZI S PREGLEDOM

1. Zadevni izdelek

(8) Izdelek, ki se pregleduje je isti kot v prvotni preiskavi, tj. nekatere brezšivne cevi iz železa ali jekla s krožnim prečnim prerezom, z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm, z ekvivalentom ogljika (CEV) do vključno 0,86 v skladu s formulo in kemično analizo Mednarodnega inštituta za varilstvo[4], s poreklom iz Rusije, trenutno uvrščene pod oznake KN ex 7304 11 00, ex 7304 19 10, ex 7304 19 30, ex 7304 22 00, ex 7304 23 00, ex 7304 24 00, ex 7304 29 10, ex 7304 29 30, ex 7304 31 80, ex 7304 39 58, ex 7304 39 92, ex 7304 39 93, ex 7304 51 89, ex 7304 59 92 in ex 7304 59 93[5].

2. Podobni izdelek

(9) Izdelek, proizveden in prodan na ruskem domačem trgu, kakor tudi tisti, izvožen v Skupnost, imata enake osnovne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti ter uporabo in se zato štejeta za podobna v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C. IZSLEDKI PREISKAVE

1. Normalna vrednost

(10) Prodaja na domačem trgu poteka prek povezane družbe, CJSC Trade House TMK, ki nato proda zadevni izdelek neodvisnim strankam v Rusiji.

(11) V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je bilo v zvezi s štirimi sodelujočimi izvozniki proizvajalci skupine najprej preučeno, ali je bila domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna, tj. ali je bil celoten obseg take prodaje enak ali večji od 5 % celotnega obsega ustreznega izvoza v Skupnost. Ugotovljeno je bilo, da je celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka reprezentativen. Službe Komisije so nato opredelile tiste vrste podobnega izdelka, prodane na notranjem trgu, ki so bile identične ali neposredno primerljive z vrstami, izvoženimi v Skupnost.

(12) Za vsako vrsto, ki so jo proizvajalci izvozniki prodali na svojem notranjem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja zadosti reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje te vrste v OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste zadevnega izdelka, izvožene v Skupnost.

(13) Nato je bilo preučeno, ali se lahko posamezna vrsta zadevnega izdelka, prodana na notranjem trgu v reprezentativnih količinah, šteje kot prodana med običajnim potekom trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe, in sicer tako, da je bil izračunan delež dobičkonosne prodaje zadevne vrste izdelka neodvisnim strankam na notranjem trgu.

(14) V primerih, ko je obseg prodaje ustrezne vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, enaki izračunanim stroškom proizvodnje ali višji od njih, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje te vrste in je bila tehtana povprečna cena te vrste enaka stroškom proizvodnje ali višja od njih, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v OP, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne. V primerih, ko je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje te vrste ali ko je bila tehtana povprečna cena te vrste nižja kot stroški proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo navedene vrste, pod pogojem, da je ta prodaja predstavljala 10 % ali več celotnega obsega prodaje te vrste. V primerih, ko je obseg dobičkonosne prodaje katere koli vrste izdelka predstavljal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje, se je štelo, da je bila ta posebna vrsta prodana v nezadostnih količinah, da bi lahko domača cena predstavljala primerno osnovo za določitev normalne vrednosti.

(15) Kadar domačih cen določene vrste izdelka, ki jo je prodal proizvajalec izvoznik, ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bilo treba uporabiti drugo metodo. Zato je Komisija uporabila konstruirano normalno vrednost. V skladu s členom 2(3) osnovne uredbe je bila normalna vrednost konstruirana tako, da sta bila proizvodnim stroškom izvoženih vrst izdelka, ki so bili po potrebi prilagojeni, prišteta ustrezen znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške (PSA-stroški) ter ustrezna stopnja dobička. V skladu s členom 2(6) osnovne uredbe sta odstotek za PSA-stroške in stopnja dobička temeljila na povprečnih PSA-stroških in stopnji dobička od prodaje v običajnem poteku trgovine podobnega izdelka.

(16) V zvezi s proizvodnimi stroški in zlasti stroški za energijo, se je glede plina v preiskavi ugotavljalo, ali so cene plina, ki so jih plačevali proizvajalci izvozniki, realno odražale stroške, povezane s proizvodnjo in distribucijo plina.

(17) Ugotovljeno je bilo, da je domača cena plina, ki so jo plačevali proizvajalci izvozniki, znašala približno četrtino izvozne cene zemeljskega plina iz Rusije. V zvezi s tem vsi razpoložljivi podatki kažejo, da so domače cene plina v Rusiji nadzorovane in precej nižje od tržnih cen, ki veljajo na prostih trgih zemeljskega plina. Ker evidenca proizvajalcev izvoznikov ni realno odražala stroškov za plin, je te bilo treba ustrezno prilagoditi v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe. Ker ni bilo na razpolago nobenih dovolj reprezentativnih neizkrivljenih cen plina z ruskega notranjega trga, se je zdelo primerno, da prilagoditev v skladu s členom 2(5) temelji na informacijah z drugih reprezentativnih trgov. Prilagojena cena je temeljila na povprečni ceni ruskega plina pri prodaji za izvoz na nemško-češki meji (Waidhaus), prilagojeni glede na lokalne distribucijske stroške. Waidhaus, glavno vozlišče za prodajo ruskega plina v EU, ki je največji trg za ruski plin in na katerem cene razumno odražajo stroške, se lahko šteje za reprezentativen trg v smislu člena 2(5) osnovne uredbe.

(18) Za tiste vrste izdelka, za katere je bila normalna vrednost konstruirana, kot je opisano zgoraj, je konstruirana vrednost bila izračunana na podlagi proizvodnih stroškov izvoženih vrst po prilagoditvi glede na stroške plina.

2. Izvozna cena

(19) Ves izvoz TMK poteka prek povezanih družb s sedežem v Skupnosti ali Švici. Izvozna cena je bila zato določena na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe, tj. z uporabo cen pri nadaljnji prodaji, ki so bile dejansko plačane ali plačljive povezani družbi pri prodaji prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti v OPP, prilagojenih glede na vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter glede na dobiček.

(20) Glede cen, ki so jih plačevale stranke v Skupnosti povezani družbi v Švici, TMK Global AG, je TMK trdil, da bi bilo neupravičeno od izvozne cene odšteti dobiček, PSA-stroške in provizije ali stroške posredovanja agencij, ker TMK Global deluje kot v celoti integriran izvozni oddelek izven Skupnosti. Po mnenju TMK bi takšni odbitki bili upravičeni le za družbe s sedežem v Skupnosti, ki so del izvozne mreže skupine, kot je določeno v členu 2(9) osnovne uredbe.

(21) Ta trditev je bila sprejeta, saj je bilo ugotovljeno, da ima TMK Global po organizacijskih spremembah v skupini vlogo izvoznega oddelka, pristojnega za izvoz izven Skupnosti in tudi za izvoz v Skupnost, četudi sta se obe vrsti izvoza pred in v OPP bistveno zmanjšali. TMK Global dejansko deluje kot vozlišče za prodajo in tako poenostavlja postopke dobave in dokumentiranja za trgovalne enote s sedežem neposredno na ključnih trgih, tj. TMK North America in TMK Middle-East. Poleg tega opravlja še druge funkcije izvoznega oddelka v zvezi z izvozom na svoje ključne trge in v Skupnost, kot sta upravljalno računovodstvo in izvajanje standardov za spremljanje blaga. V preteklosti so te naloge opravljali lokalni izvozni oddelki za vsako tovarno posebej, zdaj pa je zaradi centralizacije in doslednosti zanje pristojen TMK Global.

3. Primerjava

(22) Primerjava tehtane normalne vrednosti s tehtano izvozno ceno je bila izvedena na podlagi cene franko tovarna in na enaki ravni trgovine. Da bi se zagotovila poštena primerjava, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je pokazalo, da so vplivali na cene in primerljivost cen. Na podlagi tega so bila po potrebi odobrena in utemeljena nadomestila za razlike v fizikalnih značilnostih, stroških prevoza, zavarovanju, manipulativnih stroških, stroških kredita in uvoznih dajatvah.

4. Stopnja dampinga

(23) V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost glede na vrsto primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka. Primerjava je pokazala, da damping obstaja.

(24) Stopnja dampinga za TMK, izražena kot odstotek neto cene franko meja Skupnosti, dajatev neplačana, je bila 27,2 %.

D. TRAJNOST SPREMENJENIH OKOLIŠČIN

(25) V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe se je preučevalo tudi, ali se spremenjene okoliščine lahko obravnavajo kot trajne.

(26) Pri tem je treba opozoriti, da TMK ni ustrezno sodeloval v prvotni preiskavi. Zato je bila stopnja dampinga, ki je podlaga sedanji dajatvi 35,8 %, določena na podlagi razpoložljivih dejstev v sladu s členom 18 osnovne uredbe. V zvezi z razpoložljivimi dejstvi je Komisija uporabila normalno vrednost, določeno za drugo rusko skupino proizvajalko, ki je v preiskavi sodelovala, in podatke Eurostata.

(27) Vzrok za nezadostno sodelovanje, ki je privedlo do uporabe razpoložljivih dejstev, so bile v glavnem pomembne notranje spremembe, ki so se začele odvijati v skupini že v obdobju prvotne preiskave. Zaradi teh izjemnih okoliščin, ki so imele vpliv na upravljanje skupine ter na njeno računovodsko in revizorsko prakso, TMK v prvotni preiskavi ni mogel predložiti ustreznih dokazov za svoje cene in stroške .

(28) V sedanji preiskavi je TMK polno sodeloval. Za razliko od podatkov iz prvotne preiskave, med katero so v skupini še potekale spremembe, je bilo podatke iz odgovorov na vprašalnik sedanje preiskave možno zadovoljivo preveriti. Ker je torej skupina predložila zanesljive podatke v zvezi z normalno vrednostjo in izvozno ceno, se stopnja dampinga lahko izračuna na podlagi njenih lastnih podatkov.

(29) Iz dokazov, pridobljenih med preiskavo, je razvidno, da je spremembe v strukturi in računovodski praksi TMK, ki so skupini omogočile sodelovanje v sedanji preiskavi, treba obravnavati kot trajne, saj se nanašajo na dolgoročno strukturo skupine.

(30) V skladu s tem se okoliščine, ki so privedle do začetka tega pregleda, v predvidljivi prihodnosti verjetno ne bodo toliko spremenile, da bi vplivale na ugotovitve iz sedanjega pregleda. Zato se spremembe štejejo za trajne.

E. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(31) Glede na rezultate preiskave se zdi primerno spremeniti protidampinško dajatev, ki se uporablja za uvoz zadevnega izdelka družbe TMK, na 27,2 %. Spremenjeno protidampinško dajatev je treba določiti na ravni ugotovljene stopnje dampinga, saj je nižja od stopnje škode, ugotovljene s prvotno preiskavo.

(32) Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti spremembo Uredbe Sveta (ES) št. 954/2006, in dana jim je bila možnost, da izrazijo pripombe.

F. ZAVEZE

(33) Po razkritju bistvenih dejstev in ugotovitev, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti spremembo dokončne protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka TMK, je skupina ponudila cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. Zaveza, ki jo je ponudila družba, ni spremenila prvotnega sklepa Komisije iz uvodnih izjav 248−250 Uredbe Sveta (ES) št. 954/2006, da zadevni izdelek ni primeren za zavezo. Komisija meni, da sedanja ponudba TMK za zavezo ne obravnava v zadostni meri tehničnih omejitev v zvezi z zadevnim izdelkom iz uvodne izjave 248 zgoraj omenjene uredbe, da bi ponujena cenovna zaveza bila izvedljiva −

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Preglednici iz člena 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 954/2006 se doda naslednje:

Država | Družba | Protidampinška dajatev | Dodatna oznaka TARIC |

Rusija | OJSC Volzhsky Pipe Plant, OJSC Taganrog Metallurgical Works, OJSC Sinara Pipe Plant in OJSC Seversky Pipe Plant | 27,2 % | A859 |

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, […]

Za Svet

Predsednik […]

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).

[2] UL L 175, 29.6.2006, str. 4.

[3] UL C 138, 22.6.2007, str. 37.

[4] CEV se določi v skladu s Tehničnim poročilom, 1967, IIW dok. IX-535-67, ki ga je objavil Mednarodni inštitut za varilstvo (IIW).

[5] V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1214/2007 z dne 20. septembra 2007 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o carinski in statistični nomenklaturi in o skupni carinski tarifi (UL L 286, 31.10.2007, str. 1). Seznam izdelkov je določen z združitvijo opisa izdelka iz člena 1(1) Uredbe Sveta (ES) št. 954/2006 (UL L 175, 29.6.2006, str. 4) in opisa izdelka ustreznih oznak KN.