52008PC0401

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 16.7.2008

COM(2008) 401 konč.

2008/0152 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje

(predložila Komisija) {SEC(2008) 2118} {SEC(2008) 2119}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. VSEBINA PREDLOGA

1.1 Cilj

Splošni cilj te uredbe je spodbuditi trajnostno proizvodnjo in porabo proizvodov ter trajnostno zagotavljanje in uporabo storitev, tako da se opredelijo merila za dobro okoljsko uspešnost proizvodov in storitev, ki temeljijo na najboljših izvajalcih na trgu. Logotip znaka za okolje mora z usmerjanjem potrošnikov na te izvajalce pospeševati tiste proizvode in storitve, ki v primerjavi z drugimi iz iste kategorije ta merila izpolnjujejo.

Ta merila se bodo uporabljala tudi za razvoj in izvajanje drugih sredstev okoljske politike, kjer je zaželena doslednost znotraj enotnega trga, kot na primer v zvezi z zagotavljanjem okoljskih meril, da jih lahko uporabljajo javni naročniki, in dajanjem priporočil o možnih prihodnjih minimalnih standardih za proizvode.

1.2 Splošni okvir

V skladu s členom 20 Uredbe o znaku za okolje[1] je treba sistem EU za podeljevanje znaka za okolje, ki je vzpostavljen od leta 1992, pregledati, Komisija pa mora nato predlagati potrebne spremembe Uredbe. Kot je poudarjeno v različnih poročilih, ki so jih objavile Evropska agencija za okolje in druge agencije, je stanje okolja čedalje bolj zaskrbljujoče. Globalno segrevanje je samo en – in trenutno najpomembnejši – problem v tem okviru, vendar obstaja še veliko drugih, kot je izguba biološke raznolikosti, onesnaženje zraka in vode ali tanjšanje ozonskega plašča.

Podrobnejši opis ozadja politike in utemeljitev izbora instrumenta sta podana v oceni učinka.

1.3 Obstoječe določbe Skupnosti

Namen tega predloga je nadomestiti Uredbo (ES) št. 1980/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje.

1.4 Skladnost z drugimi politikami in pravili

Predlog za sistem za podeljevanje znaka za okolje je del širše politike Evropske komisije na področju trajnostne porabe in proizvodnje. Obstaja potreba po zmanjšanju negativnih vplivov vzorcev proizvodnje in porabe na okolje, zdravje in naravne vire. Pomembna prednostna naloga Komisije je določiti splošen okvir za celovito izvajanje mešanice instrumentov, katerih cilj je zmanjšanje negativnega vpliva na okolje, zdravje in naravne vire. Kot je obravnavano v oceni učinka, je lahko znak za okolje, ki je bil na podlagi več meril dodeljen tretji osebi in ki temelji na „upoštevanju življenjskega kroga”[2], pomemben element take mešanice instrumentov politike trajnostne porabe in proizvodnje, pomen sistema za dodeljevanje znaka za okolje pa je že bil poudarjen v prejšnjih dokumentih politike, kot sta Sporočilo Komisije o integrirani politiki do proizvodov[3] in šesti okoljski akcijski program[4].

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UčINKA

2.1 Posvetovanja

Postopek pregleda znaka za okolje in ocene učinka se je začel februarja 2002 z začetkom obsežne ocenjevalne študije o znaku za okolje[5]. Poleg pregleda so potekala številna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, ki so se končala z spletnim javnim posvetovanjem na začetku leta 2007.

Rezultati posvetovanj so bili vključeni v oceno učinka in so povzeti spodaj.

2.2 Ocena učinka

Možne koristi sistema za podeljevanje znaka za okolje:

Na enotnem trgu je logična pot naprej enoten niz smernic, ki so merilo okoljske verodostojnosti proizvodov, v nasprotju z različnimi merili v vsaki državi članici. Sistem, ki velja za celotno EU, je v pomoč podjetjem, ki želijo tržiti „okolju prijaznejše“ proizvode znotraj EU, potrošnikom pa omogoča, da lahko povsod znotraj EU kupijo tako imenovane „bolj zelene“ proizvode in da so pri tem prepričani, da so ti proizvodi ocenjeni na podlagi skupnih okoljskih meril. Znak EU za okolje je edini formalni sistem, ki velja za ves notranji trg – obstoječi nacionalni ali regionalni sistemi za podeljevanje znaka za okolje pokrivajo samo del tega trga.

Če želijo potrošniki ter zasebni kupci in javni naročniki pri izbiri svojih proizvodov in storitev na trgu upoštevati okoljska merila, je pomembno, da so ta merila razumljiva in verodostojna, da bi lahko resnično „zelene“ proizvode ločili od njihovih konkurenčnih proizvodov. Znaki za okolje lahko igrajo pomembno vlogo v katerem koli svežnju ukrepov, katerega cilj je spodbujanje razvoja in prodaje bolj zelenih proizvodov; ti ukrepi določajo merilo za trg, merila za podeljevanje znaka za okolje pa je, na primer, prav tako mogoče vključiti v javne razpise v okviru zelenih javnih naročil.

Uspeh sedanjega sistema:

Ocenjevanje in posvetovanje o znaku za okolje je pokazalo, da je sistem uspešen na mikro ravni, saj prispeva k izboljšanju okoljske uspešnosti udeleženih organizacij. Posvetovanje je pokazalo tudi, da je izvirna zamisel, na kateri sistem temelji, še vedno veljavna in zaželena z vidika politike EU. Potrošnikom v EU daje okoljsko potrdilo, ki mu lahko zaupajo, podjetjem pa možnost, da uporabijo en sam znak za vse vseevropske ali globalne tržne dejavnosti.

Znak za okolje EU zagotavlja koristno merilo okoljske uspešnosti tudi na druge načine:

- študija EVER[6] potrjuje, da merila EU za podeljevanje znaka za okolje uporabljajo tudi podjetja, ki niso vključena v sistem, več kot polovica takih izprašanih podjetij pa je izjavila, da znak za okolje uporabljajo kot merilo svoje okoljske uspešnosti, tudi kadar za znak ne zaprosijo;

- v okviru Direktive o znaku za okolje za izdelke, ki rabijo energijo[7], se avtomatično šteje, da vsak proizvod, ki mu je bil podeljen znak za okolje, izpolnjuje izvedbene ukrepe;

- merila za podeljevanje znaka za okolje EU so bila uporabljena tudi v drugih sistemih podeljevanja znaka za okolje, kot sta avstrijski znak za okolje in nordijski labod; pri obeh sistemih so se odločili za neposreden dobeseden prevzem meril EU za nekatere izmed svojih skupin proizvodov.

Čeprav je za sistem v zadnjem času značilna porast v številu podjetij, ki imajo dovoljenje, obstaja samo 26 skupin proizvodov in približno 500 podjetij, ki proizvajajo proizvode z znakom za okolje. S skupno prodajo proizvodov z znakom za okolje v višini več kot milijarda EUR na leto to pomeni zelo majhen del možnega trga EU.

Predlagani pristop:

Ocena učinka kaže, da sedanji sistem ne izpolnjuje svojih ciljev, ker znak ni dovolj znan in ker ga industrija premalo uporablja zaradi zamudnih birokratskih postopkov in upravnega bremena.

Zato je bil za spremembo in poenostavitev sistema predlagan naslednji sveženj ukrepov:

- oblikovati Uredbo tako, da bo bolje ustrezala drugim dejavnostim s področja trajnostne proizvodnje in porabe;

- razširiti področje uporabe znaka;

- uvesti ukrepe za spodbujanje usklajevanja z drugimi sistemi za podeljevanje znaka za okolje;

- več skupin proizvodov/hitrejše oblikovanje meril;

- uvesti predlogo za dokumente o merilih, da bi bili ti prijaznejši za uporabnike;

- v oblikovanje meril vključiti smernice za zeleno javno naročanje;

- odprava letnih pristojbin in poenostavitev postopkov ocenjevanja;

- strokovna ocena pristojnih organov;

- pospeševati trženje;

- predlagati obvezne standarde okoljske uspešnosti za proizvode;

- poenostaviti dokumente o merilih, da bi bili bolj osredotočeni na najpomembnejše vplive proizvodov na okolje, obenem pa ohraniti visoko raven prizadevanj.

Pričakovani rezultati/cilji:

Cilji predelanega znaka EU za okolje so:

- široko poznavanje, razumevanje in ugled znaka v EU-27 in po vsem svetu. Srednjeročno merilo za uspeh bi moralo biti priznanje znaka za okolje s strani potrošnikov in podjetij po vsej EU;

- merila so namenjena proizvodom in storitvam, katerim lahko znak za okolje najbolj koristi, zlasti skupinam proizvodov s precejšnjim vplivom na okolje in s tem številnimi možnostmi za izboljšanje (od 25 skupin proizvodov do 40–50 skupin proizvodov v letu 2015);

- potrošniki lahko na policah izbirajo med veliko več proizvodi z znakom za okolje (z 10-odstotnim tržnim deležem pri skupinah proizvodov, ki nosijo znak);

- dokumenti o merilih so oblikovani tako, da so za javne naročnike enostavni za uporabo;

- dobra uskladitev znaka za okolje z drugimi znaki tako na svetovni kot na nacionalni ravni;

- znak za okolje, ki ga lahko podjetja pridobijo brez večjih stroškov in naporov, vendar si še vedno močno prizadevajo za zagotavljanje verodostojnosti znaka pri potrošnikih in okoljevarstvenih skupinah.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1 Pravna podlaga

Instrument ima jasne temelje v preudarkih o okoljski politiki, kot so določeni v členu 175 Pogodbe ES. To je bila že pravna podlaga Uredbe (ES) št. 1980/2000 o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje.

3.2 Subsidiarnost in sorazmernost

Ta predlog za uredbo o znaku za okolje določa okvir za opredelitev meril na ravni EU za dobro okoljsko uspešnost proizvodov na podlagi tehničnih meril. Poleg tega predlog omogoča podjetjem, ki želijo pokazati, da izpolnjujejo merila, da to storijo pod nadzorom držav članic.

3.3 Izbira instrumentov

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta se zdi očitna izbira glede na potrebo po jasnih skupnih pravilih delovanja sistema po vsej Skupnosti. V preteklosti je evropski sistem za podeljevanje znaka za okolje vedno temeljil na uredbah (št. 880/1992 in št. 1980/2000). Okvirni pogoji za uporabo sistema se niso spremenili, zato sprememba instrumenta ne bi bila upravičena.

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Glej finančne izkaze v Prilogi.

5. DODATNE INFORMACIJE

5.1 Poenostavitev

Predlog izhaja iz zaveze, sprejete v tekočem programu Komisije za poenostavitev ukrepov, glej COM(2008) 33.

Skupnih upravnih stroškov, vključno s stroški javnih organov za upravljanje sistema, ni mogoče opredeliti, saj gre za prostovoljni instrument, v okviru katerega so stroški večinoma odvisni od sprejetja s strani industrije in s tem povezanimi stroški za tržni nadzor skladnosti tistih, ki znak uporabljajo.

Mogoče je tudi proučiti vpliv izbranih mikro možnosti na upravne stroške posameznih postopkov. Poleg tega je treba tudi poudariti, da v skladu s strogo opredelitvijo upravnih stroškov s strani Komisije Uredba o znaku za okolje ne prinaša nikakršnih upravnih stroškov za podjetja, saj gre za prostovoljni sistem, pri katerem se lahko podjetja svobodno odločijo, ali bodo v njem sodelovala ali ne.

Oblikovati Uredbo tako, da bo bolje ustrezala drugim dejavnostim Komisije na področju trajnostne proizvodnje in porabe, bo pomenilo, da bo mogoče okrepiti sinergije med različnimi instrumenti politike, ki se nanašajo na proizvode, to pa bo pomenilo uskladitev okvira, v katerem so merila predstavljena. S tem se bo zmanjšalo upravno breme za podjetja.

Uvesti ukrepe za spodbujanje usklajevanja z drugimi sistemi za podeljevanje znaka za okolje: za podjetja, ki želijo zaprositi za več kot en znak za okolje, lahko usklajevalni ukrepi samo zmanjšajo njihovo upravno breme. Stroški preskusov bi se lahko zmanjšali za 100 %, če podjetje en znak že ima, saj dodatni preskusi ali potrditve ne bodo potrebni. To manjše finančno breme bi bilo zlasti zanimivo za majhna in srednje velika podjetja.

Več skupin proizvodov/hitrejše oblikovanje meril: s poenostavljenim postopkom za oblikovanje meril bi se zmanjšali stroški za vse udeležene strani (manj sestankov, ki bi se jih morale udeležiti), vsekakor pa je razvoj več skupin proizvodov očitno povezan s stroški.

Eden izmed vidikov možnosti „spremembe sistema“ je pri znaku za okolje lažje izkoristiti delo, ki so ga že opravili drugi – na primer pri nacionalnih znakih držav članic, mreži za globalno okoljsko označevanje ali v okviru drugih prizadevanj Komisije, kot sta Direktiva o izdelkih, ki rabijo energijo, ali nov akcijski načrt za trajnostno porabo in proizvodnjo. S tem se bosta prihranila tako čas kot denar, saj se prepreči posamezno oblikovanje meril za podeljevanje znaka za okolje.

Uvesti predlogo za dokumente o merilih, da bi bili ti prijaznejši za uporabnike: oblikovanje standardiziranih in uporabnikom prijaznih dokumentov o merilih bo pomenilo manjše upravno breme za podjetja in naročnike, ki merila uporabljajo za tehnične specifikacije.

V oblikovanje meril vključiti smernice za zeleno javno naročanje: kot je navedeno že v prejšnji točki, bodo imeli uradniki za javna naročila lažji dostop do usklajenih meril po vsej EU, za podjetja pa bodo veljali enaki konkurenčni pogoji, če bodo v tehničnih specifikacijah za pogodbe po vsej Evropi uporabljena enaka merila. Države članice bodo prihranile tudi denar, saj se enaka merila lahko uporabljajo za okoljsko označevanje in javna naročila.

Odprava letnih pristojbin: sedanji neposredni prihodek iz pristojbin za pristojne organe znaša v EU-27 približno 1 milijon EUR na leto. Ta neposredni prihodek bi se z odpravo pristojbin izgubil, vendar pa bodo podjetja imela tudi manjše upravno breme. Upravni prihranki bi lahko na letni ravni za podjetje znašali približno polovico delovnih dni na osebo, skupaj z ugodnostjo, ki jo prinaša odprava letne pristojbine. Upravno breme zaradi upravljanja sistema bo za države članice ostalo enako, saj bo delo, ki je bilo v okviru sedanjega sistema potrebno za upravljanje ter izvajanje ocenjevanja in preverjanja enako delu, ki je potrebno za izvajanje nadzora trga v okviru novih predlogov. Vendar pa bodo enostavnejša merila prispevala k zmanjšanju potrebnega upravljanja.

5.2 Razveljavitev obstoječe zakonodaje

Obstoječa Uredba o znaku za okolje (ES) št. 1980/2000 bo razveljavljena.

5.3 Klavzula o pregledu/spremembi/časovni omejitvi veljavnosti

Vključena je klavzula o pregledu.

2008/0152 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje (Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[8],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[9],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[10],

po postopku, določenem v členu 251 Pogodbe[11],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Cilji Uredbe (ES) št. 1980/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o spremenjenem sistemu za podeljevanje znaka za okolje[12] so bili uvesti prostovoljni sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje, namenjen uveljavljanju proizvodov z manjšim vplivom na okolje v njihovem celotnem življenjskem krogu in zagotavljanju, da imajo potrošniki na voljo točne, nezavajajoče in znanstveno utemeljene informacije o vplivu proizvodov na okolje.

(2) Izkušnje, pridobljene pri izvajanju Uredbe (ES) št. 1980/2000, so pokazale, da je treba sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje spremeniti, zato da bi se povečala njegova učinkovitost in racionaliziralo njegovo delovanje.

(3) Da bi se izognili prevelikemu številu sistemov za okoljsko označevanje in spodbudili večjo okoljsko uspešnost v vseh sektorjih, v katerih potrošniki pri svoji izbiri upoštevajo vpliv na okolje, je treba razširiti možnost uporabe znaka Skupnosti za okolje. Vendar je treba zagotoviti jasno razlikovanje med to uredbo in Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91[13].

(4) Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje je del politike Skupnosti za trajnostno porabo in proizvodnjo, katere cilj je zmanjšati negativni vpliv porabe in proizvodnje na okolje, zdravje in naravne vire. Namen sistema je pospeševati tiste proizvode, ki imajo visoko raven okoljske uspešnosti, z uporabo znaka za okolje. Zato je ustrezno zahtevati, da merila, ki jih morajo proizvodi izpolnjevati, če želijo nositi znak za okolje, temeljijo na najboljši okoljski uspešnosti, ki so jo proizvodi dosegli na trgu Skupnosti. Navedena merila morajo biti enostavna za razumevanje in uporabo ter zato omejena samo na najpomembnejše vplive proizvodov na okolje.

(5) Zaželeno je, da oblikovanje ali pregled meril za podeljevanje znaka za okolje vodi katera koli zainteresirana stran, če so upoštevana vsa skupna postopkovna pravila in postopek usklajuje Komisija. Da bi zagotovili splošno skladnost ukrepa Skupnosti je tudi ustrezno zahtevati, da se pri oblikovanju meril za podeljevanje znaka za okolje upoštevajo najnovejši strateški cilji Skupnosti na področju okolja, kot so okoljski akcijski programi, strategije trajnostnega razvoja in programi o podnebnih spremembah.

(6) Da bi poenostavili sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje in zmanjšali upravno breme, povezano z uporabo znaka za okolje, je treba postopke ocenjevanja in preverjanja nadomestiti s sistemom registriranja.

(7) Da bi povečali uporabo znaka za okolje in se izognili kaznovanju tistih, katerih proizvodi izpolnjujejo merila za podeljevanje znaka za okolje, je treba zmanjšati stroške njegove uporabe.

(8) Glede na poenostavljene postopke za uporabo znaka za okolje je ustrezno zagotoviti pogoje, pod katerimi se znak za okolje lahko uporablja, da bi se zagotovila skladnost z navedenimi pogoji, od pristojnih organov zahtevati, da opravijo preverjanja, in prepovedati uporabo znaka za okolje, kadar pogoji za uporabo niso izpolnjeni. Prav tako je ustrezno zahtevati, da države članice predpišejo sankcije, ki se uporabljajo v primeru kršitve te uredbe, in zagotovijo njihovo izvedbo.

(9) Ozaveščenost javnosti o znaku Skupnosti za okolje je treba povečati s promocijskimi ukrepi, da bi se potrošniki začeli zavedati pomena znaka in da bi lahko sprejemali premišljene odločitve.

(10) Da bi olajšali trženje proizvodov z znakom za okolje na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti ter se izognili zmedi pri potrošnikih, je treba tudi povečati skladnost med sistemom Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje in nacionalnimi sistemi za podeljevanje znaka za okolje v Skupnosti.

(11) Da bi zagotovili usklajeno uporabo sistema registriranja ter nadzora trga in uporabe znaka za okolje v vsej Skupnosti, morajo pristojni organi sodelovati v sistemu strokovnega ocenjevanja.

(12) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[14].

(13) Komisiji je treba zlasti podeliti pooblastila za sprejemanje meril, ki ji morajo proizvodi izpolnjevati, da bi lahko prejeli znak za okolje, in za spreminjanje prilog k tej uredbi. Ker imajo navedeni ukrepi splošno področje uporabe in so namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, med drugim tako, da jih dopolnijo z novimi nebistvenimi elementi, morajo biti sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, ki je določen v členu 5a Sklepa 1999/468/ES.

(14) Zaradi jasnosti in pravne varnosti je treba Uredbo (ES) št. 1980/2000 zato nadomestiti s to uredbo.

(15) Za neoviran prehod med Uredbo (ES) št. 1980/2000 in to uredbo je treba zagotoviti ustrezne prehodne določbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Vsebina

Ta uredba določa pravila za uvedbo in uporabo sistema Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje.

Člen 2 Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za vsako blago in storitve, ki so namenjeni za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Skupnosti bodisi za plačilo bodisi brezplačno (v nadaljnjem besedilu: proizvod).

V zvezi s hrano, kakor je opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta[15], se ta uredba uporablja samo za predelano hrano ter proizvode ribištva in ribogojstva.

Člen 3 Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. „skupina proizvodov“ pomeni blago ali storitve, ki so si glede namena uporabe in dojemanja potrošnikov podobne.

2. „potrošnik“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki kupi ali prejme proizvod na trgu bodisi za uporabo ali porabo bodisi za proizvodnjo ali distribucijo.

3. „vpliv na okolje“ pomeni kakršno koli spremembo v okolju, ki jo v celoti ali delno povzroči proizvod v svojem življenjskem krogu.

4. „okoljska uspešnost“ pomeni rezultat proizvajalčevega upravljanja tistih značilnosti proizvodov, ki povzročajo vpliv na okolje.

Člen 4 Pristojni organi

1. Vsaka država članica določi organ ali organe, pristojne za izvajanje nalog, predvidenih v tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ ali pristojni organi), in zagotovi, da so ti organi operativni. Kadar je imenovan več kot en pristojni organ, države članice določijo pooblastila posameznih organov in zahteve za usklajevanje, ki veljajo zanje.

2. Sestava pristojnih organov je taka, da zagotavlja njihovo neodvisnost in nevtralnost, njihovi poslovniki pa so taki, da zagotavljajo preglednost pri izvajanju njihovih dejavnosti ter vključevanje vseh zainteresiranih strani.

Člen 5 Odbor Evropske unije za znak za okolje

1. Komisija ustanovi Odbor Evropske unije za znak za okolje (EUEB) in imenuje njegove člane, ki so predstavniki pristojnih organov, navedenih v členu 4, in predstavniki zainteresiranih strani. EUEB sodeluje pri oblikovanju in pregledu meril za podeljevanje znaka za okolje ter pri pregledu izvajanja sistema Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje. Poleg tega Komisiji zagotavlja nasvete in pomoč na teh področjih ter zlasti izdaja priporočila o minimalnih zahtevah za okoljsko uspešnost.

2. Komisija zagotovi, da EUEB pri svojem delovanju pri vsaki skupini proizvodov upošteva uravnoteženo sodelovanje vseh ustreznih zainteresiranih strani, kot so pristojni organi, proizvajalci, trgovci na drobno, uvozniki, okoljevarstvene skupine in potrošniške organizacije.

Člen 6 Splošne zahteve za merila za podeljevanje znaka za okolje

1. Merila za podeljevanje znaka za okolje temeljijo na okoljski uspešnosti proizvodov ob upoštevanju zadnjih strateških ciljev Skupnosti na področju okolja.

2. Okoljska uspešnost proizvodov se določi na podlagi najboljših doseženih rezultatov proizvodov na trgu Skupnosti. Zato se upoštevajo najpomembnejši vplivi proizvodov na okolje v njihovem življenjskem krogu, zlasti vpliv na podnebne spremembe, vpliv na naravo in biološko raznolikost, porabo energije in virov, nastajanje odpadkov, emisije v vse prvine okolja, onesnaževanje prek fizikalnih dejavnikov ter uporabo in izpust nevarnih snovi.

3. Merila za podeljevanje znaka za okolje določajo okoljske zahteve, ki jih mora proizvod izpolnjevati, da bi lahko nosil znak za okolje.

4. Pri določanju okoljskih zahtev se upošteva neto okoljska bilanca koristi in bremena za okolje, skupaj z vidiki zdravja in varnosti, v različnih življenjskih fazah obravnavanih proizvodov.

5. Navedena merila vključujejo zahteve, namenjene za zagotovitev ustreznega delovanja proizvodov z znakom za okolje v skladu z njihovo predvideno uporabo.

6. V merilih za podeljevanje znaka za okolje so upoštevana merila, določena za druge znake za okolje, kadar ti obstajajo za navedeno skupino proizvodov.

Člen 7 Oblikovanje in pregled meril za podeljevanje znaka za okolje

1. Komisija po posvetovanju z EUEB sproži in vodi postopek za oblikovanje ali pregled meril za podeljevanje znaka za okolje.

Po posvetovanju z EUEB lahko postopek za oblikovanje ali pregled meril za podeljevanje znaka za okolje sprožijo in vodijo tudi države članice, pristojni organi in druge zainteresirane strani.

Stran, ki sproži in vodi postopek za oblikovanje ali pregled meril za podeljevanje znaka za okolje, v skladu s postopkom, določenim v Prilogi IA, sestavi naslednje dokumente:

1. predhodno poročilo;

2. osnutek predloga meril;

3. tehnično poročilo v podporo osnutku predloga meril;

4. končno poročilo;

5. priročnik za možne uporabnike znaka za okolje in pristojne organe;

6. priročnik za organe za oddajo javnih naročil.

2. Kadar so bila v okviru drugega sistema za podeljevanje znaka za okolje že oblikovana merila za skupino proizvodov, za katero niso bila določena nikakršna merila Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje, lahko katera koli država članica, ki priznava drugi sistem za podeljevanje znaka za okolje, po posvetovanju s Komisijo in EUEB predlaga, da se navedena merila oblikujejo v okviru sistema Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje.

V takem primeru se lahko uporabi skrajšani postopek za oblikovanje meril, določen v Prilogi IB, če so bila predlagana merila oblikovana v skladu s Prilogo IA.

3. Kadar so merila oblikovana za predelano hrano, razen proizvodov ribogojstva, se nanašajo samo na predelavo, prevoz in pakiranje.

Člen 8 Določitev meril za podeljevanje znaka za okolje

1. Komisija po posvetovanju z EUEB sprejme ukrepe za določitev posebnih meril za podeljevanje znaka za okolje za vsako skupino proizvodov.

Navedeni ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe tako, da jih dopolnijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, določenim v členu 16(2).

2. V ukrepih iz odstavka 1 Komisija:

7. določi zahteve za ocenjevanje skladnosti posebnih proizvodov z merili za podeljevanje znaka za okolje;

8. po potrebi navede tri ključne okoljske značilnosti, ki jih je treba prikazati na znaku za okolje;

9. določi obdobje veljavnosti meril in zahtev za ocenjevanje.

3. Obdobje veljavnosti meril in zahtev za ocenjevanje se določi znotraj vsakega sklopa meril za podeljevanje znaka za okolje za vsako skupino proizvodov.

Člen 9 Registracija za uporabo znaka za okolje

1. Proizvajalci, uvozniki, ponudniki storitev ter trgovci na debelo in drobno, ki želijo uporabljati znak za okolje, se v skladu z naslednjimi pravili registrirajo pri enem izmed pristojnih organov iz člena 4, da bi znak za okolje lahko uporabljali:

10. če proizvod izvira iz ene države članice, se registrira pri pristojnem organu zadevne države članice;

11. če proizvod v enaki obliki izvira iz več držav članic, se registrira pri pristojnem organu v eni od zadevnih držav članic;

12. če proizvod izvira zunaj Skupnosti, se registrira pri pristojnem organu tiste države članice, v kateri je bil ali bo dan v promet.

Znak za okolje ima eno od oblik, prikazanih v Prilogi II.

Znak za okolje se lahko uporablja le v povezavi s proizvodi, ki jih pokriva registracija in so v skladu z merili za podeljevanje znaka za okolje, ki se uporabljajo za zadevne proizvode.

2. V zahtevku za registracijo so navedeni ime in naslov trgovca ter zadevna skupina proizvodov, zahtevek pa mora vsebovati tudi popoln opis proizvoda.

Zahtevki za registracijo vključujejo vso pomembno dokumentacijo, kot je opredeljena v ustreznem ukrepu Komisije o določitvi meril za podeljevanje znaka za okolje za zadevno skupino proizvodov.

3. Pristojni organ, pri katerem je bil vložen zahtevek za registracijo, lahko za obdelavo registracije zaračuna pristojbino do največ 200 EUR. Če je zaračunana pristojbina, je uporaba znaka za okolje odvisna od pravočasnega plačila pristojbine.

4. Zadevni pristojni organ v dveh mesecih po prejemu zahtevka za registracijo preveri dokumentacijo iz odstavka 2.

Če je dokumentacija popolna, pristojni organ vsakemu proizvodu dodeli številko registracije.

5. Trgovec sme ob prejemu številke registracije na proizvod namestiti oznako. V tem primeru proizvod opremi tudi s številko registracije.

6. Pristojni organ, ki je proizvod registriral, o vsaki registraciji obvesti Komisijo. Komisija vzpostavi skupni register in ga redno dopolnjuje. Ta register je javno dostopen.

7. Znak za okolje se lahko uporablja na proizvodih, ki jih pokriva registracija, ter na promocijskem materialu, ki je povezan s temi proizvodi.

8. Registracija ne posega v okoljske ali druge zakonske predpise Skupnosti ali nacionalni pravni red, ki velja za različne življenjske faze proizvoda.

9. Pravica do uporabe znaka za okolje ne vključuje uporabe znaka za okolje kot sestavnega dela blagovne znamke.

10. Kadar se znak za okolje namesti na predelano hrano, razen proizvodov ribogojstva, ki ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 834/2007, znak v istem vidnem polju dopolnjuje navedba, da se oznaka nanaša le na okoljsko uspešnost predelave, prevoza ali pakiranja proizvoda.

Prvi pododstavek se uporablja tudi za predelano hrano, ki je označena v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 834/2007.

Člen 10 Nadzor trga in uporabe znaka Skupnosti za okolje

1. Prepovedano je vsako lažno ali zavajajoče oglaševanje ali uporaba katerega koli znaka ali logotipa, ki povzroča zamenjavo z znakom Skupnosti za okolje.

2. Pristojni organ, ki je proizvod registriral, redno ali na podlagi pritožbe opravlja preverjanja v zvezi s proizvodi, ki jih je registriral. Ta preverjanja se lahko opravljajo v obliki naključnih pregledov na kraju samem.

Pristojni organ, ki je proizvod registriral, obvesti uporabnika znaka za okolje o vseh pritožbah v zvezi s proizvodom, ki nosi znak za okolje, in lahko uporabnika zaprosi, da na te pritožbe odgovori. Pristojni organ se lahko odloči, da uporabniku ne razkrije identitete pritožnika.

3. Uporabnik znaka za okolje pristojnemu organu, ki je proizvod registriral, omogoči opravljanje vseh potrebnih preiskav za spremljanje nenehne skladnosti uporabnika z merili za skupino proizvodov in členom 9.

4. Uporabnik znaka za okolje na zahtevo pristojnega organa, ki je proizvod registriral, omogoči dostop do prostorov, v katerih se zadevni proizvod proizvaja.

Pristojni organ lahko dostop zahteva ob katerem koli razumljivem času in brez vnaprejšnjega obvestila.

5. Kadar pristojni organ, ki je proizvod registriral, potem ko je uporabniku znaka za okolje omogočil, da predloži svoje pripombe, ugotovi, da proizvodi, ki nosijo znak za okolje, ne izpolnjujejo ustreznih meril za skupino proizvodov ali da se znak za okolje ne uporablja v skladu s členom 9, na teh proizvodih prepove uporabo znaka za okolje. Uporabnik znaka za okolje ni upravičen do povračila pristojbine iz člena 9(3) niti deloma niti v celoti.

Pristojni organ o prepovedi uporabe znaka za okolje nemudoma obvesti vse druge pristojne organe in Komisijo.

6. Pristojni organ, ki je proizvod registriral, ne razkrije ali za nikakršen namen, ki ni povezan z registracijo uporabe znaka za okolje, ne uporabi informacij, do katerih je pridobil dostop med ocenjevanjem skladnosti uporabnika znaka za okolje s pravili uporabe znaka za okolje, določenimi v členu 9.

Pristojni organ sprejme vse primerne ukrepe, da dokumente, ki so mu bili predloženi, zaščiti pred poneverbo in nezakonito prisvojitvijo.

7. Če pristojni organ opazi na trgu proizvod z znakom za okolje, za katerega je možno, da ne izpolnjuje meril za skupino proizvodov in pravil iz člena 9, o tem nemudoma obvesti Komisijo in pristojni organ, ki je proizvod registriral.

Pristojni organ, ki je proizvod registriral, sprejme vse potrebno za preiskavo, ali proizvod izpolnjuje merila za skupino proizvodov in pravila iz člena 9. Pri tem uporabi postopek iz odstavka 5.

Člen 11 Sistemi za podeljevanje znaka za okolje v državah članicah

Če so bila merila Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje objavljena, lahko drugi nacionalno priznani sistemi za podeljevanje znaka za okolje, ki v času objave ne pokrivajo navedene skupine proizvodov, za navedeno skupino proizvodov veljajo le, če so merila, oblikovana v okviru navedenih sistemov, najmanj tako stroga kot merila Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje.

Člen 12 Spodbujanje znaka za okolje

Države članice in Komisija v sodelovanju z EUEB spodbujajo uporabo znaka Skupnosti za okolje z ukrepi ozaveščanja in informativnimi kampanjami za potrošnike, proizvajalce, javne naročnike, trgovce na debelo in drobno ter širšo javnost in tako podpirajo razvoj sistema.

Člen 13 Strokovna ocena

Da bi zagotovili usklajeno uporabo členov 9 in 10, se v pristojnih organih opravi strokovna ocena. Strokovna ocena se opravi na podlagi zanesljivih in preglednih meril za ocenjevanje ter določb o ocenjevanju.

Komisija nadzira pravila in ustrezno izvajanje strokovne ocene v pristojnih organih. Pristojni organi predložijo poročilo o strokovni oceni Komisiji, ki ga posreduje EUEB v vednost in ga da na voljo javnosti.

Člen 14 Poročilo

Komisija najpozneje do [opredeliti datum – pet let po datumu objave] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju sistema Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje. V poročilu so navedeni tudi elementi za možen pregled sistema.

Člen 15 Sprememba prilog

Komisija lahko poveča največji znesek pristojbine iz člena 9(3) in spremeni priloge.

Ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, določenim v členu 16(2).

Člen 16 Odbor

Komisiji pomaga Odbor.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 17 Sankcije

Države članice predpišejo sankcije, ki se uporabljajo v primeru kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te sankcije izvajajo. Predpisane sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice navedene določbe sporočijo Komisiji najpozneje do … in jo nemudoma obvestijo tudi o vseh nadaljnjih spremembah, ki vplivajo na te določbe.

Člen 18 Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1980/2000 se razveljavi.

Člen 19 Prehodne določbe

Uredba (ES) št. 1980/2000 se še naprej uporablja za pogodbe, sklenjene na podlagi člena 9 Uredbe, in sicer do datuma prenehanja veljavnosti, določenega v navedenih pogodbah.

Člen 20 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I Postopek oblikovanja in pregleda meril za podeljevanje znaka za okolje

A. STANDARDNI POSTOPEK

Sestavijo se naslednji dokumenti:

1. Predhodno poročilo

Predhodno poročilo vsebuje naslednje elemente:

- količinsko navedbo možnih koristi za okolje, povezanih s skupino proizvodov, ob upoštevanju koristi podobnih skupin proizvodov z znakom za okolje v EU in državah članicah;

- utemeljitev izbire in področja uporabe skupine proizvodov;

- upoštevanje vseh možnih trgovinskih vprašanj;

- analizo drugih meril za podeljevanje znakov za okolje;

- veljavno zakonodajo in sedanje zakonodajne pobude, povezane s sektorjem skupine proizvodov;

- podatke o trgu znotraj Skupnosti za sektor, vključno z obsegom in prometom;

- sedanje in prihodnje možnosti prodora proizvodov z znakom za okolje na trg;

- obseg in splošen pomen vplivov na okolje, povezanih s skupino proizvodov, na podlagi novih ali obstoječih analiz življenjskega kroga. Uporabijo se lahko tudi drugi znanstveni dokazi. Podrobno se poroča o ključnih in spornih vprašanjih ter ta vprašanja se ocenijo;

- vire zbranih in za izdajo poročila uporabljenih podatkov in informacij.

Predhodno poročilo je na voljo na spletni strani Komisije, namenjeni znaku za okolje, kjer je med oblikovanjem meril mogoče podati pripombe ali poročilo uporabiti kot vir.

2. Osnutek predloga meril in z njim povezano tehnično poročilo

Po objavi predhodnega poročila se oblikujeta osnutek predloga in tehnično poročilo v podporo osnutku predloga.

Osnutek meril izpolnjuje naslednje zahteve:

- merila temeljijo na okoljski uspešnosti proizvoda, ki je eden najuspešnejših proizvodov na trgu, ves čas njegovega življenjskega kroga, ter, kolikor je mogoče, ustrezajo 10 % najuspešnejših proizvodov, ki so na voljo na trgu;

- merila temeljijo na najpomembnejših vplivih proizvoda na okolje in so, kolikor je razumno mogoče, izražena s ključnimi tehničnimi kazalniki okoljske uspešnosti ter so primerna za ocenjevanje v skladu s predpisi te uredbe;

- merila temeljijo na zanesljivih podatkih in informacijah, ki so, kolikor je to mogoče, reprezentativni za celoten trg Skupnosti;

- merila temeljijo na podatkih o življenjskem krogu in kvantitativnih vplivih na okolje, kjer je primerno v skladu z evropskimi referenčnimi sistemi podatkov o življenjskem krogu (ELCD);

- v merilih so upoštevana mnenja vseh zainteresiranih strani, ki sodelujejo v posvetovalnem postopku;

- merila pri obravnavi opredelitev pojmov, preskusnih metod ter tehnične in upravne dokumentacije zagotavljajo uskladitev z veljavno zakonodajo, ki velja za skupino proizvodov;

- v merilih so upoštevani ustrezne politike Skupnosti in delo, opravljeno na področju drugih sorodnih skupin proizvodov.

Osnutek predloga meril je sestavljen tako, da je lahko dostopen vsem, ki merila želijo uporabljati. V osnutku je vsako merilo utemeljeno, pojasnjene pa so tudi koristi za okolje, povezane z vsakim merilom.

Tehnično poročilo vključuje najmanj naslednje elemente:

- znanstvene razlage za vse zahteve in merila;

- količinsko navedbo splošne okoljske uspešnosti, ki naj bi jo merila v primerjavi z okoljsko uspešnostjo povprečnih proizvodov na trgu dosegla v celoti;

- oceno vseh pričakovanih vplivov meril na okolje, gospodarstvo in družbo;

- ustrezne preskusne metode za ocenjevanje različnih meril;

- oceno stroškov preskusov;

- za vsako merilo informacije o vseh preskusih, poročilih in drugi dokumentaciji, ki jo predložijo uporabniki na zahtevo pristojnega organa iz člena 10(3).

Tehnično poročilo in osnutek predloga meril sta na voljo za javno posvetovanje na spletni strani Komisije, namenjeni znaku za okolje, podati pa je mogoče tudi pripombe. Stran, ki vodi razvoj skupine proizvodov, vsem zainteresiranim stranem razdeli poročilo in predlog.

O osnutku meril se skličeta najmanj dva odprta sestanka delovne skupine, na katera bodo povabljene vse zainteresirane strani, kot so pristojni organi, industrija (vključno z MSP), sindikati, trgovci na drobno, uvozniki ter okoljske in potrošniške organizacije. Sestankov se udeleži tudi Komisija.

Osnutek predloga meril in tehnično poročilo sta na voljo najmanj en mesec pred prvim sestankom delovne skupine. Vsak naslednji osnutek predloga meril je na voljo najmanj en mesec pred naslednjim sestankom. Vse spremembe meril v naslednjih osnutkih se v celoti utemeljijo in dokumentirajo s sklicevanjem na razprave na odprtih sestankih delovne skupine in pripombe, prejete v okviru javnega posvetovanja.

Na vse pripombe, prejete v postopku oblikovanja meril, se podajo odgovori, v katerih je navedeno, ali so pripombe sprejete ali zavrnjene in zakaj.

3. Končno poročilo in merila

Končno poročilo vsebuje naslednje elemente:

jasne odgovore na vse pripombe in predloge, v katerih se navede, ali so pripombe in predlogi sprejeti ali zavrnjeni in zakaj. Zainteresirane strani iz Evropske unije in držav, ki niso članice Evropske unije, se obravnavajo enako.

Končno poročilo vsebuje tudi naslednje elemente:

- eno stran dolg povzetek o ravni podpore osnutku meril s strani pristojnih organov;

- seznam vseh dokumentov, ki so bili razdeljeni med oblikovanjem meril, skupaj z navedbama datuma razpošiljanja vsakega dokumenta in prejemnika dokumenta ter kopijo zadevnih dokumentov;

- seznam zainteresiranih strani, ki so sodelovale pri oblikovanju meril ali s katerimi je potekalo posvetovanje ali ki so podale mnenje, skupaj z njihovimi kontaktnimi informacijami;

- povzetek;

- predlog za strategijo trženja in komunikacijsko strategijo za skupino proizvodov.

Upoštevajo se vse prejete pripombe v zvezi s končnim poročilom, na zahtevo pa se predložijo informacije o nadaljnjih ukrepih v zvezi s pripombami.

4. Priročnik za možne uporabnike znaka za okolje in pristojne organe

Sestavi se priročnik za uporabo v pomoč možnim uporabnikom znaka za okolje in pristojnim organom pri ocenjevanju skladnosti proizvodov z merili.

5. Priročnik za organe za oddajo javnih naročil

Sestavi se priročnik za uporabo, ki organom za oddajo javnih naročil zagotavlja smernice za uporabo meril znaka za okolje.

Opomba: Komisija bo zagotovila predloge priročnikov za uporabo za prosilce in pristojne organe ter priročnikov za uporabo za organe za oddajo javnih naročil.

B. SKRAJšANI POSTOPEK, KADAR SO BILA MERILA OBLIKOVANA V OKVIRU DRUGIH SISTEMOV ZA PODELJEVANJE ZNAKA ZA OKOLJE

Komisiji se predloži eno samo poročilo. To poročilo vključuje oddelek, ki prikazuje, da so bile izpolnjene tehnične zahteve in zahteve v zvezi s posvetovanjem iz Priloge IA, kot tudi osnutek predloga meril, priročnik za uporabo za možne uporabnike znaka za okolje in pristojne organe ter priročnik za uporabo za organe za oddajo javnih naročil.

Če Komisija ugotovi, da poročilo in merila izpolnjujejo zahteve iz Priloge IA, se poročilo in osnutek predloga meril predložita za javno posvetovanje na spletni strani Komisije, namenjeni znaku za okolje, za dva meseca, ko je mogoče podati pripombe.

Na vse pripombe, prejete med javnim posvetovanjem, bodo podani odgovori, v katerih bo navedeno, ali je bila posamezna pripomba sprejeta ali zavrnjena in zakaj. Ob upoštevanju vseh sprememb, vnesenih v obdobju javnega posvetovanja, in če nobena država članica ne zahteva odprtega sestanka delovne skupine, lahko Komisija merila sprejme.

Na zahtevo katere koli države članice se o osnutku meril skliče odprti sestanek delovne skupine, ki se ga udeležijo vse zainteresirane strani, kot so pristojni organi, industrija (vključno z MSP), sindikati, trgovci na drobno, uvozniki ter okoljske in potrošniške organizacije. Navedenega sestanka se udeleži tudi Komisija.

Komisija lahko merila sprejme ob upoštevanju vseh sprememb, vnesenih v obdobju javnega posvetovanja ali med sestankom delovne skupine.

PRILOGA II Oblika znaka za okolje

Znak Skupnosti za okolje ima eno od naslednjih oblik:

1.[pic]2.[pic]

Model 1 se uporablja, kadar Komisija opredeli tri ključne okoljske značilnosti, ki se navedejo na znaku za okolje v skladu s členom 7.

Na proizvodu mora biti navedena tudi številka registracije znaka za okolje. Ta ima naslednjo obliko:

[pic]

Pri tem se XX nanaša na državo registracije, YYYYY pa na številko registracije, ki jo je izdal pristojni organ.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC

1. NASLOV PREDLOGA:

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje

2. OKVIR ABM/ABB (UPRAVLJANJE PRORAčUNA NA PODLAGI DEJAVNOSTI/OBLIKOVANJE PRORAčUNA NA PODLAGI DEJAVNOSTI)

ZADEVNO(-A) PODROčJE(-A) IN POVEZANA(-E) DEJAVNOST(-I):

0703 – Izvajanje okoljske politike

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

07 01 04 01: LIFE+ (Finančni instrument za okolje (2007–2013)) – Odhodki za upravno poslovodenje

07 03 07: LIFE+ (Finančni instrument za okolje (2007–2013))

3.2. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

Po pričakovanjih bo ukrep (Uredba o znaku za okolje) začel veljati leta 2009. Za obdobje 2009–2013 se bodo odhodki iz poslovanja krili s finančnim instrumentom LIFE+.

3.3. Značilnosti proračuna :

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

07010401 | neobvezni | nedif.[16] | NE | NE | DA | št. 2 |

070307 | neobvezni | dif. | NE | NE | DA | št. 2 |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančna sredstva

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | Leto 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 in pozneje | Skupaj 2009–2013 |

Odhodki iz poslovanja[17] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1. | a | 0,990 | 4,710 | 3,210 | 3,210 | 0,710 | – | 12,830 |

Odobritve plačil (OP) | b | 0,660 | 3,338 | 3,214 | 3,410 | 1,543 | 0,665 | 12,830 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije [18] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4. | c | – | – | – | – | – | – | – |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 0,990 | 4,710 | 3,210 | 3,210 | 0,710 | – | 12,830 |

Odobritve plačil | b+c | 0,660 | 3,338 | 3,214 | 3,410 | 1,543 | 0,665 | 12,830 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije [19] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | d | 0,424 | 0,940 | 1,156 | 1,156 | 1,156 | – | 4,832 |

Upravni stroški, ki jih referenčni znesek ne krije, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6. | e | 0,200 | 0,200 | 0,200 | 0,200 | 0,200 | – | 1,000 |

Predvideni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 1,614 | 5,850 | 4,566 | 4,566 | 2,066 | 18,662 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 1,284 | 4,478 | 4,570 | 4,766 | 2,899 | 0,665 | 18,662 |

Podrobnosti o sofinanciranju

Če so države članice ali drugi organi (treba jih je navesti) vključeni v sofinanciranje, se v spodnjo razpredelnico vpiše predvidena raven tega sofinanciranja (lahko se dodajo vrstice, če ukrep sofinancirajo različni organi):

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Organ, ki sofinancira ukrep | Leto n | n+1 | n+2 | n+3 | n+4 | n+5 in pozneje | Skupaj |

…………………… | f |

OP, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a+c+d+e+f |

4.1.2. Skladnost s finančnim načrtovanjem

( Predlog je skladen s sedanjim finančnim načrtovanjem.

( Predlog bo zahteval ponovno načrtovanje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[20] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

4.1.3. Finančni vpliv na prihodke

( Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Pred ukrepom [Leto n-1] | Stanje po ukrepu |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 5 | 13 | 15 | 15 | 15 | 15 |

Zdaj na znaku za okolje v okviru Generalnega direktorata za okolje delajo 3,5 oseb iz razreda AD, 1 oseba iz razreda AST.

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

Splošni cilj te spremenjene uredbe je bolje spodbujati trajnostno proizvodnjo in porabo proizvodov ter trajnostno zagotavljanje in uporabo storitev, tako da se opredelijo merila dobre okoljske uspešnosti proizvodov in storitev. Znak za okolje mora z usmerjanjem potrošnikov na te proizvode in storitve spodbujati tiste proizvode in storitve, ki v primerjavi z drugimi iz iste kategorije ta merila izpolnjujejo.

Sistem za podeljevanje znaka za okolje bo ta merila dobre okoljske uspešnosti bolje opredelil na podlagi najboljših izvajalcev na trgu v času opredelitve meril.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije

Na enotnem trgu je logična pot naprej enoten niz smernic, ki so merilo okoljske verodostojnosti proizvodov, v nasprotju z različnimi merili v vsaki državi članici. Sistem, ki velja za celotno EU, je v pomoč podjetjem, ki želijo tržiti „okolju prijaznejše“ proizvode znotraj EU, potrošnikom pa omogoča, da lahko povsod znotraj EU kupijo tako imenovane „bolj zelene“ proizvode in so pri tem prepričani, da so ti proizvodi ocenjeni na podlagi skupnih okoljskih meril. Znak za okolje EU je edini formalni sistem, ki velja za ves notranji trg – obstoječi nacionalni ali regionalni sistemi za podeljevanje znaka za okolje pokrivajo samo del tega trga.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Splošni cilji spremembe sistema so:

1. Spodbujati trajnostno proizvodnjo in porabo proizvodov ter trajnostno zagotavljanje in uporabo storitev, tako da se opredelijo merila dobre okoljske uspešnosti proizvodov in storitev. Znak za okolje mora z usmerjanjem potrošnikov na te proizvode in storitve spodbujati tiste proizvode in storitve, ki v primerjavi z drugimi iz iste kategorije ta merila izpolnjujejo.

2. Spremenjeni sistem za podeljevanje znaka za okolje mora biti oblikovan tako, da je sestavni in učinkovit del širšega okvira politike Evropske komisije na področju trajnostne porabe in proizvodnje. Nova uredba mora biti prilagodljiva, da bi se lahko povezovala z drugimi instrumenti, kot so zelena javna naročila, EMAS, okoljsko primerna zasnova izdelkov, Akcijski načrt za okoljsko tehnologijo itd.

3. Mnogo vplivnejši znak za okolje glede podpore drugim politikam trajnostne porabe in proizvodnje ter določanja meril za dobro okoljsko uspešnost za snovalce politike in podjetja ter za izobraževanje javnosti.

Operativni cilji so:

- Široko poznavanje, razumevanje in ugled znaka v EU-27 in po vsem svetu. Srednjeročno merilo za uspeh bi moralo biti priznanje znaka za okolje s strani potrošnikov in podjetij po vsej EU na podobni ravni, kot jo imata znaka modri angel in nordijski labod v državah, kjer se uporabljata.

Kazalnika:

- % prebivalstva, ki pozna znak za okolje in njegov pomen v desetih letih;

- % podjetij, ki poznajo znak za okolje v desetih letih.

- Ključnega pomena je tudi ustvarjanje zaupanja v znak in ohranjanje njegove verodostojnosti. Znak mora biti visoko spoštovano merilo okoljske uspešnosti.

Kazalnik:

- raven verodostojnosti v primerjavi z drugimi znaki za okolje

- Merila so namenjena proizvodom in storitvam, katerim lahko znak za okolje najbolj koristi, zlasti skupinam proizvodov s precejšnjim vplivom na okolje in s tem številnimi možnostmi za izboljšanje.

Kazalnik:

- število skupin proizvodov; število podjetij po skupinah proizvodov; število predmetov, prodanih po skupinah proizvodov; obseg prodaje po skupinah proizvodov

- Potrošniki lahko na policah izbirajo med veliko več proizvodi z znakom za okolje.

Kazalnik:

- prodaja proizvodov z znakom za okolje kot odstotek skupne prodaje na drobno v tej skupini proizvodov

- Dokumenti o merilih so oblikovani tako, da so za javne naročnike in snovalce politike enostavni za uporabo.

Kazalnika:

- uporaba in sprejetje meril za podeljevanje znaka za okolje s strani javnih naročnikov, ki se spremljata z vprašalniki, namenjenimi državam članicam, in tudi s številom obiskov na spletni strani o zelenih javnih naročilih ter s številom zahtevkov po dokumentih o merilih za podeljevanje znaka za okolje.

- število politik, za katere je mogoče trditi, da so uporabile delo na področju informacij o proizvodih z znakom za okolje

- dobra uskladitev znaka za okolje z drugimi znaki tako na svetovni kot na nacionalni ravni

Kazalnik:

- pogostnost nacionalnih sistemov za podeljevanje znakov, ki neposredno prevzemajo merila za podeljevanje znaka za okolje

- Znak za okolje, ki ga lahko podjetja pridobijo brez večjih stroškov in naporov, vendar si še vedno močno prizadevajo za zagotavljanje verodostojnosti znaka pri potrošnikih in okoljevarstvenih skupinah.

Kazalnik:

- število registracij

5.4. Metoda izvedbe (okvirno)

( Centralizirano upravljanje

( neposredno Komisija

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Opombe:

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1. Sistem nadzora

Več ukrepov bo omogočilo spremljanje in izvajanje sistema ter ocenjevanje uspešnosti Uredbe o znaku za okolje:

- Komisija bo še naprej uporabljala ankete Evrobarometra, da bi pridobila podatke o ozaveščenosti javnosti v zvezi z znakom za okolje ter zaupanju vanj.

- Naročilo storitve zbiranja statističnih podatkov o zelenih javnih naročilih, ki ga pripravlja Komisija, vključuje napotilo na merila za podeljevanje znaka za okolje, ki veljajo za vso EU. To bo zagotovilo informacije o uporabi in sprejetju meril za podeljevanje znaka za okolje s strani javnih naročnikov.

- Še naprej se bodo vsako leto zbirali statistični podatki: pristojni organi morajo predložiti podatke o obsegu prodaje proizvodov z znakom za okolje, številu proizvodov z znakom za okolje, pristojbinah, prejetih od registriranih uporabnikov, ter virih (zaposleni in finančna sredstva), namenjenih sistemu.

- Pristojni organi bodo Komisiji redno poročali o novih registracijah, Komisija pa jih bo še naprej objavljala na internetu v t. i. „green store“ (www.eco-label.com).

- Redni sestanki z državami članicami in zainteresiranimi stranmi bodo še naprej vir informacij o izvajanju sistema.

- Predlagani novi mehanizem strokovnega ocenjevanja, katerega cilj je zagotoviti in spremljati usklajeno izvajanje Uredbe o znaku za okolje, bo prispeval k večji preglednosti načinov, s katerimi različni pristojni organi obravnavajo vprašanja ocenjevanja in preverjanja prošenj podjetij.

6.2. Vrednotenje

6.2.1. Predhodno vrednotenje:

Opravljena ocena učinka Uredbe o znaku za okolje kaže, da veljavni sistem ne more doseči svojih ciljev, ker znak ni dovolj znan in ker ga industrija premalo uporablja zaradi zamudnih birokratskih postopkov in upravnega bremena.

6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj):

6.2.3. Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja:

Osnutek predloga bo vseboval klavzulo o pregledu.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Popolna uporaba notranjih standardov nadzora št. 14, 15, 16, 18, 19, 20, 21 in načel Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

Komisija zagotovi, da se pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega predloga, finančni interesi Skupnosti zaščitijo z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, in sicer z učinkovitimi pregledi in izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter, ob odkritju nepravilnosti, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

(Navedba ciljev, ukrepov in realizacij) | Vrsta realizacije | Povprečni stroški | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2009–2013 |

2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

Uradniki ali začasno osebje (XX 01 01) | A*/AD | 1 | 2 | 3 | 3 | 3 |

B*, C*/AST | 2 | 3 | 4 | 4 | 4 |

Napoteni nacionalni izvedenci, financirani iz člena XX 01 02 | 2 | 8 | 8 | 8 | 8 |

Drugo osebje, financirano iz člena XX 01 04/05 |

SKUPAJ | 5 | 13 | 15 | 15 | 15 |

8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Splošno upravljanje sistema, oblikovanje in pregled meril za skupine proizvodov, vodenje trženja.

Da bi bil znak za okolje uspešen, je potrebna velika tržna spodbuda po sprejetju nove uredbe. To bo potekalo v okviru širše vseevropske kampanje o zeleni porabi in proizvodnji v partnerstvu z državami članicami, podjetji ter nevladnimi organizacijami.

8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (po sistemizaciji)

( Delovna mesta, trenutno dodeljena za upravljanje programa, ki se nadomesti ali podaljša

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena pri izvajanju LSP/PPP za leto n

( Delovna mesta, potrebna v naslednjem postopku LSP/PPP

( Delovna mesta, ki bodo zapolnjena s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov znotraj službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena pri izvajanju LSP/PPP za zadevno leto

8.2.4. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje | SKUPAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč |

- notranja |

- zunanja |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ |

8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 in pozneje |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0,351 | 0,585 | 0,819 | 0,819 | 0,819 | 0,819 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (napoteni nacionalni izvedenci) (navesti proračunsko vrstico) | 0,10116 | 0,40464 | 0,40464 | 0,40464 | 0,40464 | 0,40464 |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki jih referenčni znesek NE krije) SKUPAJ | 0,45216 | 0,98964 | 1,22364 | 1,22364 | 1,22364 | 1,22364 |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci |

Po potrebi s sklicem na točko 8.2.1. |

Standardna plača za enega uradnika ali začasnega uslužbenca, kot je predvideno v točki 8.2.1, znaša 0,117 mio EUR. |

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02 |

Po potrebi s sklicem na točko 8.2.1. |

Standardna plača za napotene nacionalne izvedence, kot je predvideno v točki 8.2.1, znaša 0,05058 mio EUR. |

8.2.6. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) |

2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 in pozneje | 2009–2013 |

XX 01 02 11 01 – Misije | 0,020 | 0,020 | 0,020 | 0,020 | 0,020 | 0,100 |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference | 0,090 | 0,090 | 0,090 | 0,090 | 0,090 | 0,450 |

XX 01 02 11 03 – Odbori[23] | 0,090 | 0,090 | 0,090 | 0,090 | 0,090 | 0,450 |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

XX 01 02 11 05 - Informacijski sistemi |

2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) | 0,200 | 0,200 | 0,200 | 0,200 | 0,200 | 1,000 |

3 Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki jih referenčni znesek NE krije), SKUPAJ | 0,200 | 0,200 | 0,200 | 0,200 | 0,200 | 1,000 |

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije |

Vsako leto se izračuna 20 misij po strošku na enoto v višini 1 000 EUR za razvoj skupine proizvodov, sodelovanje na sestankih držav članic in v drugih sistemih za podeljevanje znaka za okolje (mreža za globalno okoljsko označevanje). Vsako leto se izračuna 6 sestankov regulativnega odbora in pripravljalnih sestankov za navedeni odbor po strošku na enoto v višini 30 000 EUR. |

Potreba po človeških in upravnih virih se pokrije z dodelitvijo sredstev, ki se lahko odobrijo vodilnemu generalnemu direktoratu v okviru letnega postopka dodeljevanja sredstev ob upoštevanju proračunskih omejitev.

[1] Uredba (ES) št. 1980/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje (http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/pdf/regulation/001980_en.pdf).

[2] Upoštevanje življenjskega kroga (LCT) je postopek čim večjega upoštevanja vseh porabljenih virov ter vseh vplivov na okolje in zdravje, ki so povezani z življenjskim krogom proizvoda (blaga ali storitve), pri tem so upoštevani npr. črpanje virov, proizvodnja, uporaba, prevoz, recikliranje ter predelava in odlaganje odpadkov. S tem postopkom se prepreči „prelaganje bremen“, t.j. vplivov ali porabe virov, med fazami življenjskega kroga, geografskimi območji in problemskimi področji, povezanimi z okoljem in zdravjem ljudi, kot so podnebne spremembe, poletni smog, kisli dež ali izčrpavanje virov itd. Upoštevanje življenjskega kroga (LCA) je standardizirana kvantitativna metoda zbiranja in ocenjevanja vloženih virov, rezultatov in možnih vplivov sistema proizvodov na okolje v vsem njegovem življenjskem krogu (ISO 14040 ff).

[3] (IPP) (COM(2003) 302 konč.)

[4] (Sklep št. 1600/2002/ES)

[5] http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/revision_en.htm

[6] http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/revision_en.htm

[7] Glej http://ec.europa.eu/enterprise/eco_design/dir2005-32.htm.

[8] UL C , , str. .

[9] UL C , , str. .

[10] UL C , , str. .

[11] UL C , , str. .

[12] UL L 237, 21.9.2000, str. 1.

[13] UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

[14] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[15] UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

[16] Nediferencirana sredstva, v nadaljnjem besedilu NS.

[17] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[18] Odhodki iz člena xx 01 04 naslova xx.

[19] Odhodki iz poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05.

[20] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[21] Po potrebi, tj. če ukrep traja več kot 6 let, se dodajo stolpci.

[22] S sklicevanjem na posebni zakonodajni finančni izkaz za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

[23] C12000 – Odbor za uporabo sistema Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje (ECO-LABEL) in njegovo prilagoditev tehničnemu napredku.