52008DC0503

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 13.8.2008

COM(2008) 503 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Poročilo o končni oceni okvirne strategije in akcijskega programa Skupnosti v zvezi s strategijo Skupnosti na področju enakosti žensk in moških ( 2001–2006) {SEC(2008) 2365 }

1. UVOD

Leta 2000 je bila sprejeta strategija Skupnosti na področju enakosti žensk in moških[1], leta 2001 pa je bil uveden program Skupnosti[2] za podporo pri izvajanju okvirne strategije. V skladu s členom 12 Sklepa o programu je Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij[3] leta 2004 predložila poročilo o vmesni oceni. Navedeni člen je določal tudi predložitev poročila o končni oceni okvirne strategije in programa, ki je predmet tega dokumenta in njegove priloge.

2. URESNIčEVANJE CILJEV AKCIJSKEGA PROGRAMA IN OKVIRNE STRATEGIJE

Komisija je junija 2000 sprejela okvirno strategijo Skupnosti na področju enakosti žensk in moških (2001–2006). Cilj strategije je bil vzpostaviti enoten in usklajen okvir ukrepov za vse dejavnosti Komisije na tem področju. V strategiji je bilo določenih pet prednostnih ciljev: ekonomska enakost žensk in moških, enakost v zvezi z udeležbo in zastopstvom, enakost dostopa in popolnega izkoriščanja socialnih pravic za ženske in moške, enakost državljanskih pravic žensk in moških ter vloga moških in žensk ter stereotipi o njih.

Okvirna strategija naj bi svoje cilje dosegla z usklajenim delovanjem več instrumentov Skupnosti: zakonodaje, programov financiranja ter dialoga s socialnimi partnerji in civilno družbo. Cilje enakosti je bilo treba vključiti v druge politike. To so politike zaposlovanja, socialnega vključevanja, izobraževanja in usposabljanja, svobode in pravice, znanosti in raziskav ter razvojnega sodelovanja. S posebnimi ukrepi smo želeli izboljšati položaj žensk in moških v sektorjih, ki neposredno vplivajo na ženske in moške.

Komisija, države članice in organizacije, ki delujejo na področju enakosti žensk in moških, so morale vzpostaviti vzorčne ukrepe v sklopu okvirne strategije.

Sprejet je bil akcijski program Skupnosti s horizontalnimi ukrepi in usklajevanjem za podporo pri izvajanju okvirne strategije. Program je podprl uresničevanje ciljev okvirne strategije 2001–2006 s skupnim proračunom v višini 61 742 241 EUR, razdeljenih med tri sklope ukrepov. Največji del proračuna (45 %) je bil namenjen sklopu 3 v zvezi s sodelovanjem med akterji, sledil mu je sklop 1 v zvezi z ozaveščanjem o razsežnosti Skupnosti na področju enakosti (38 %), sklopu 2, ki je zajemal analizne dejavnosti, pa je bilo namenjenih 16 % proračuna.

Financiranje v okviru sklopa 1 je omogočilo izvedbo nadnacionalnih ukrepov ozaveščanja o prednostnih vprašanjih okvirne strategije za boljše razumevanje ciljev enakosti.

V celotnem obdobju je 57 nadnacionalnih partnerstev za ozaveščanje združevalo spodbujevalce in posrednike politike enakosti. Konference, ki so jih dvakrat na leto organizirale države članice v povezavi s predsedstvom Sveta, so omogočile obravnavo več prednostnih vprašanj okvirne strategije: razliko med plačami žensk in moških, vlogo žensk pri odločanju, vlogo moških, ki podpirajo enakost, ter nasilje nad ženskami. Na konferencah so bile bolje predstavljene vrednote, na katerih temelji politika enakosti in na podlagi katerih se med glavne akterje delijo prizadevanja v zvezi z enakostjo med ženskami in moškimi.

Sklop 2 se je nanašal na statistiko, katere cilja sta bila izboljšanje metod in priprava primerljivih podatkov na evropski ravni na področju enakosti med ženskami in moškimi. Za beleženje položaja žensk v zvezi z odločanjem in opredelitev kazalnikov v zvezi z deležem žensk na odgovornih delovnih mestih v politiki in gospodarstvu je bila vzpostavljena baza podatkov. Analize in novi podatki so zadovoljili potrebo Komisije, da bi imela boljše vedenje zlasti o razliki med plačami, podpovprečni zastopanosti žensk na odločilnih delovnih mestih, usklajevanju delovnega življenja z zasebnim ter razpoložljivosti ustanov otroškega varstva. Novi podatki so bili v oporo političnim prizadevanjem in predlogom Komisije in so se tako izkazali za koristne. Vsa ta prizadevanja so omogočila bogatenje znanja o prednostnih vprašanjih okvirne strategije. Z objavo analiz in poročil je povečala prepoznavnost politike enakosti.

Razpisi za zbiranje predlogov, financirani v okviru sklopa 3 , so bili namenjeni nevladnim organizacijam, socialnim partnerjem na evropski ravni in nadnacionalnim mrežam regionalnih in lokalnih organov. V celotnem obdobju je bilo financiranih 87 nadnacionalnih partnerstev za izmenjavo. Ti ukrepi so dobro vplivali na prepoznavnost politik enakosti in so omogočili vključitev civilne družbe in drugih partnerjev v obravnavo vprašanj enakosti. Vendar pa je bil njihov prispevek k obravnavi vprašanj politike enakosti manj oprijemljiv in viden kot prispevek dveh drugih sklopov ukrepov v okviru programa.

Program je tudi omogočil državam kandidatkam in pristopnicam, da so se seznanile s politikami in delovnimi metodami Skupnosti na področju enakosti žensk in moških. V desetih državah kandidatkah, na Hrvaškem in v Turčiji so bili organizirani ukrepi ozaveščanja o zakonodaji Skupnosti v obliki konferenc, seminarjev in usposabljanja o zakonodaji na področju enakosti. Udeležili so se jih državni organi, politični akterji, socialni partnerji in NVO, da bi se te države pripravile na pogajanja v okviru procesa pristopanja k Uniji.

Na splošno je program učinkovito podprl cilje okvirne strategije. Ukrepi v podporo različnim ciljem so se izvajali kot dopolnilo drugim finančnim instrumentom, namenjenim uresničevanju ciljev okvirne strategije.

Na področju zaposlovanja so strokovnjaki z analizo nacionalnih načrtov zaposlovanja in pripravo statističnih podatkov prispevali h krepitvi razsežnosti Skupnosti politike enakosti v okviru nacionalnih politik. Sredstva Skupnosti (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in pobuda EQUAL) so bila temeljni vzvod lizbonske strategije in so kot dopolnilo prispevala k uresničevanju ciljev, ki so bili leta 2000 določeni na Evropskem svetu.

Okvirna strategija je očitno prispevala tudi k uresničevanju cilja spodbujanja enakosti v zvezi z udeležbo in zastopstvom na ravni Skupnosti. Komisija je z opozarjanjem na demokratični deficit, ki ga povzroča neuravnoteženo razmerje žensk in moških na odločilnih delovnih mestih v gospodarstvu, socialnih ustanovah in politiki, podprla udeležbo žensk pri odločanju. Poznavanje tega pojava se je z vzpostavitvijo baze podatkov Skupnosti in z nadnacionalnimi izmenjavami v zvezi z ovirami, s katerimi se pri zaposlovanju na odgovornih delovnih mestih srečujejo ženske, izboljšalo. Ukrepi so prispevali k vključitvi akterjev, ki so tradicionalno manj občutljivi za cilje enakosti in izboljševanja zlasti položaja žensk v sektorju raziskav.

Ukrepi za spodbujanje enakosti dostopa in popolnega izkoriščanja socialnih pravic so omogočili dopolnitev, zlasti s prizadevanji strokovnjakov, uresničevanja ciljev enakosti v okviru odprte metode usklajevanja na področju socialne zaščite in socialne vključenosti. Za podporo ciljem enakosti v svetu, so bile z razvojno pomočjo okrepljene institucionalne in operativne zmogljivosti na področju spodbujanja pravic žensk.

Na področju enakosti državljanskih pravic je bilo sprejetih več pobud. Skupina strokovnjakov za pravna vprašanja na področjih zaposlovanja, socialnih zadev in enakosti moških in žensk je analizirala uporabo zakonodaje in razvoj prava na nacionalni ravni in ravni Skupnosti. Drugi ukrepi so bili namenjeni NVO, ki se borijo proti spolnemu nasilju in nasilnemu ravnanju z ljudmi. Poleg tega so enakost žensk in moških spodbujali Evropski sklad za begunce in pripravljalni ukrepi za vključitev priseljencev iz tretjih držav. Programi so se nanašali na policijsko in pravosodno sodelovanje in so prispevali k boju proti nasilnemu ravnanju z otroki in spolnemu zlorabljanju otrok.

Ukrepi v zvezi z vlogo žensk in moških v družbi so podpirali tudi boj proti stereotipom o moških in ženskah . Programi izobraževanja in usposabljanja so podprli boj proti stereotipom in so spodbujali ženske, naj pogosteje izbirajo znanstvene in tehnične poklice. Upoštevanje ločevanja med moškimi in ženskami v izobraževanju in zlasti pripravljenost, da se več ženskam omogoči vstop v znanstvene kroge, je del nadaljnjega razvoja sistemov izobraževanja in usposabljanja v Evropi.

Okvirna strategija in program sta veliko prispevala k upravljanju na evropski ravni. Sodelovanje med nacionalnimi akterji je bilo okrepljeno z ustanovitvijo skupine visokih uradnikov držav članic, odgovornih za povezovanje politike enakosti, in skupine na visoki ravni za vključitev enakosti žensk in moških v strukturne sklade. Dialog s socialnimi partnerji na evropski ravni je privedel do vzpostavitve akcijskega okvira za enakost žensk in moških. Civilna družba in NVO so imele podporo pri opredelitvi svoje vloge na področju enakosti žensk in moških. Notranja telesa Komisije so spremljala izvajanje strategije: skupina komisarjev za „temeljne pravice, boj proti diskriminaciji in enake možnosti“ in medsektorska skupina za enakost žensk in moških.

3. SKLEPI

Cilji, določeni v okvirni strategiji, so bili ambiciozni, saj so morali upoštevati načela enakosti v okviru vseh politik Unije. Pet področij, opredeljenih za oblikovanje akcijskega okvira Skupnosti, je bilo enakih kot glavni izzivi, s katerimi se je bilo treba soočiti za podporo ciljem enakosti. S predložitvijo tega splošnega okvira je Komisija ustvarila pogoje za usklajeno izvajanje različnih instrumentov. Strukturni skladi so bili odločilen finančni vzvod za obravnavo enakosti v okviru politik držav članic. Usmerjeni ukrepi Skupnosti so izboljšali učinkovitost zakonodaje na področju enakosti ter podprli institucionalne akterje in civilno družbo pri učinkovitem spodbujanju enakosti na vseh področjih.

Program je svojo dodano vrednost dokazal s svojo zmožnostjo, da podpre uresničevanje ciljev enakosti, okrepi mehanizme usklajevanja in upravljanje na evropski ravni. Ukrepi, ki so bili v podporo promociji vrednot in so izboljšali razumevanje vprašanj, povezanih z enakostjo, veliko pripomorejo k ukrepanju Skupnosti.

Kljub tem dobrim rezultatom še vedno obstajajo velike razlike med ženskami in moškimi. Za soočenje s temi izzivi je Komisija marca 2006 sprejela načrt za enakost žensk in moških[4]. Njegov cilj je boj proti razlikam med ženskami in moškimi na šestih prednostnih področjih. Za večjo oprijemljivost svojih zavez Komisija pregleduje ukrepe, ki izhajajo iz njenih pristojnosti na različnih področjih, in njihovo načrtovano trajanje ter krepi mehanizme upravljanja in spremljanja. Sredstva v okviru novega programa PROGRESS (2007–2013)[5], namenjena za enakost, bodo Komisiji omogočila izvajanje ukrepov v okviru načrta. PROGRESS z združitvijo nekdanjih programov v enoten program prav tako omogoča boljše upoštevanje razsežnosti enakosti žensk in moških pri vseh dejavnostih v okviru programa.

Na področju enakosti žensk in moških ostaja še veliko izzivov, za soočenje z njimi pa bodo potrebna prizadevanja vseh partnerjev. Komisija se je zavezala, da bo okrepila svoj akcijski okvir in pozvala druge partnerje, naj prevzamejo svojo vlogo. Socialni partnerji na evropski ravni so se zavezali, da bodo izvajali akcijski okvir za enakost. Tudi civilna družba in NVO so odločene, da si bodo prizadevale za odpravo razlik med ženskami in moškimi. Svojo odgovornost pri vzpostavljanju večje enakosti žensk in moških pa imajo tudi države članice. Evropski svet je marca 2006 na voditelje držav in predsednike vlad naslovil močno politično sporočilo ter določil prednostne naloge politike enakosti v okviru evropskega pakta za enakost.

[1] COM(2000) 335 konč.

[2] Sklep 2001/51/ES.

[3] SEC(2004) 1047.

[4] COM(2006) 92 konč.

[5] Sklep 1672/2006/ES.